Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Delniški trgi še naprej počasi pridobivajo in blažijo izgube vlagateljev v letošnjem letu
Na prehodu v praznični december, so svetovni delniški trgi še naprej počasi pridobivali in blažili izgube vlagateljev v letošnjem letu. Globalni indeksi so oktobra in novembra po več kot enem letu povezali dva zaporedna meseca s pozitivnimi donosi, konkretno pa je v zadnjem obdobju okreval tudi trg obveznic. Pretekli teden se je v pričakovanju govora guvernerja ameriške centralne banke in ekonomskih podatkov, ki so bili na sporedu v drugi polovici tedna, začel umirjeno. Velik del rasti pa so delniški indeksi zabeležili po sredinem govoru guvernerja Powella. Vzdušje so konec preteklega tedna malenkost pokvarili podatki iz ameriškega trga dela, saj se je zaposlovanje v novembru upočasnilo manj kot je bilo pričakovano, stopnja brezposelnosti pa ostaja zelo nizka (3,7 %). Skratka, trg dela ostaja odporen na višanje obresti in ostaja zelo močan. Podatek opominja, da so vlagatelji morda preveč prepričani v preobrat oziroma konec zviševanja obrestnih mer v prvi polovici prihodnjega leta. Nizka brezposelnost centralnim bankirjem namreč dopušča prostor za vztrajanje pri zaostrovanju denarne politike, če se inflacija ne umiri.
Tempo zviševanja obrestnih mer ne bo več tako oster
Da ni povsem jasno, do katerega nivoja bo še potrebno zvišati obrestne mere, je opozoril tudi guverner Fed, a vlagatelji so se bolj kot na negotovost v zvezi z nivojem obresti na koncu cikla zaostrovanja osredotočili na napovedi, da z naslednjim zasedenjem tempo zviševanja ne bo več tako oster. Po štirih zaporednih zvišanjih ključne obrestne mere za 0,75 % torej decembra lahko pričakujemo »zgolj« 0,5 % zvišanje. Ključno vprašanje, ki bo diktiralo gibanja na borzah v bližnji prihodnosti pa je, kako bodo pri Fed postopali v prihodnjem letu. Trgi trenutno vračunavajo precej optimističen scenarij, da bodo obrestne mere vrh dosegle maja prihodnje leto, okrog nivoja 5 %, nato pa naj bi pri Fed do konca 2023 obresti znižali za 0,5 %. Posledično je to nekoliko ošibilo tudi dolar, ki se trenutno nahaja v območju nekaj pod 1,05 dolarja za evro. Verjetno lahko v prihodnjih tednih pričakujemo še malo šibkejši dolar in zdi se, da bi nivo med 1,05 in 1,10 ustrezal tako Evropi kot tudi ZDA.
Sproščanje covidnih ukrepov na Kitajskem
Kitajska komunistična partija je kot kaže popustila pod pritiski ljudstva, mestne oblasti so v vse več predelih države v zadnjih dneh sproščale covidne ukrepe kljub temu, da je število novo okuženih dosegalo rekorde. Vse skupaj je dalo veter v jadra kitajskim borznim indeksom, ki so od začetka prejšnjega tedna pridobili dobrih 5 %.
Postavitev cenovne kapice na rusko nafto
EU in države skupine G7 ter Avstralija, so se dogovorile za postavitev cenovne kapice na rusko nafto pri 60 dolarjih za sodček. Po oceni vrha EU je to pravšnja cena, da se Rusom črpanje nafte še izplača. Če bi bila kapica postavljena tako nizko, da bi bili stroški črpanja višji od prihodkov in bi se Rusija odločila, da ne bo več črpala nafte, bi se tržne cene seveda dvignile, kar bi pomenilo strel v lastno koleno. Glede uveljavitve kapice se še ni izjasnila največja uvoznica nafte Kitajska, jasno pa je, da je ne bo upoštevala Indija. Obe omenjeni državi izkoriščata situacijo in rusko nafto in že sedaj kupujeta po precej nižji ceni od tržne.
Cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino
Ta teden bodo voditelji EU začeli še pogajanja v zvezi z določitvijo kapice na cene plina. Kljub temu, da so se temperature po Evropi v zadnjih tednih spustile blizu dolgoletnim povprečjem, se je novembra poraba zemeljskega plina v državah članicah EU v primerjavi s preteklimi petimi leti znižala za skoraj četrtino. Vseeno pa cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, ki je referenčna platforma za trgovanje s plinom v Evropi, ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino. Cena za megavatno uro zemeljskega plina je 135 evrov, za primerjavo – v enakem obdobju med leti 2017 in 2021 je znašala med 15 in 25 evri, avgusta letos pa je bila rekordna pri dobrih 300 evrih za megavatno uro. Ker je bilo v letu 2021 iz zemeljskega plina generirane za okrog 20 % elektrike v EU, se morajo zdaj evropske države v večji meri zanašati na druge vire, ki so bolj nestanovitni (veter, sonce, voda) in bolj umazani (premog). Politična naklonjenost nuklearni energiji se sicer povečuje, a za povečanje proizvodnje jedrske energije so potrebne investicije, ki stanejo, izgradnja jedrskih elektrarn pa traja več let. Zato hitrih rešitev tu ni.
NASVET ZA VLAGATELJE
Bliža se konec leta in trgovanje se počasi umirja. Čaka nas še decembrski sestanek ECB in FED, a večjih pretresov ne pričakujemo. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se ne izboljšujejo, a ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani izgleda, da se je ta rast oziroma odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nekoliko nižje, saj bodo vlagatelji pred koncem leta pred izbiro, da poberejo del kratkoročnih dobičkov iz mize. Zato v tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna rast trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso več poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Priporočamo da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti ponuja dober odgovor in nudi najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le-teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine ter Generali Indija – Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.
