Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Gospodarska gibanja v svetu ostajajo še naprej zmerno optimistična, čeprav se sami gospodarski podatki še naprej ohlajajo. A vseeno sproščena denarna politika in nizke obrestne mere zagotavljajo, da kapitalski trgi niso pretirano zaskrbljeni in tečaji na delniških trgih ostajajo visoki. Današnje video srečanje med Bidnom in Xi Jinpingom ni prineslo ničesar otipljivega, je pa bilo dovolj sproščeno in odprto, da je vsaj nakazalo, da zaostrovanja odnosov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Trgi so se nato odzvali pozitivno. Tudi nemško povolilno sestavljanje semaforja koalicije med socialdemokrati, zelenimi in liberalci gre očitno h koncu, tako da nova koalicija vse bolj dobiva programsko obliko. Med dogovori je tudi zvišanje minimalne plače iz 9,6 na 12 evrov bruto na uro, kar pomeni 25 % premik. Strošek dela na nivoju celotne Nemčije se s tem dvigne za 4 % točke, a analitiki pričakujejo, da to ne bo pomenilo pritiska na vse plače ampak zgolj na najnižje. A analize ne upoštevajo okoliških »satelitskih« držav, ki so močno vezane na nemško gospodarstvo, kamor sodijo predvsem srednje evropske države in države zahodnega Balkana. V regiji bo to prineslo kratkoročen dvig konkurenčnosti, dolgoročneje pa zaradi precejšnje mobilnosti delovne sile pritiske na dvig plač. To kaže, da se je inflacijsko kolesje pričelo vrteti. Po rasti cen, še posebej energentov, sindikati in zaposleni zahtevajo višje plače. To bo še dodatno hranilo inflacijsko pošast. To priznavajo tudi centralne banke, kjer je končno tudi vodstvo ECB z Lagardovo priznalo, da bo inflacija v 2022 povišana. A srednjeročno naj bi ostala pod 2 %. Povedano enostavneje, inflacija v 2022 bo višja od pričakovanj in predstavlja težavo, nekoč v prihodnosti pa se bo normalizirala. Obvezniški vlagatelji v ZDA so ta pričakovanja vnovič močneje vračunali v obvezniške nivoje in donosnost ameriške 10-letne obveznice je znova narastla nad nivo 1,6 % letno. V kratkem se pričakuje potrditev starega ali pa izbiro novega šefa Fed, kar bi lahko prineslo tudi večje spremembe v politiki Fed. V Evropi so spremembe manjše, a inflacija in inflacijska pričakovanja se krepijo. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo se zaradi bolj spravljivega tona partije nekoliko krepi, a vseeno vlagatelje skrbi nelikvidnost nepremičninskega oziroma gradbenega sektorja ter morebitna širitev težav v druge segmente gospodarstva. Vlagatelji zato ostajajo previdni, čeprav so odlični prodajni rezultati na t.i. »Dan samskih«, ki je kitajska različica črnega petka z razprodajami, prinesli močno rast prodaje in dvig delnic največjih internetnih trgovcev. A kljub temu delnice Alibabe, Tencenta, JD in ostalih velikih IT podjetij ostajajo nižje kot v začetku leta, saj vlagatelje zapletena politična in ekonomska situacija na Kitajskem omejuje pri investicijah.

Sezona objave rezultatov se počasi končuje. Rezultati so presegli pričakovanja, napovedi za zadnje četrtletje ter prihodnje leto pa so precej negotove, a vseeno optimistične. Rezultati v Evropi so presenetili celo nekoliko bolj kot v ZDA in diskont evropskih v primerjavi z ameriškimi indeksi je po nekaterih kazalcih presegel 30 %, kar je največ v zgodovini. Tudi primerjava z nemškimi obveznicami kaže, da je razlika v realnem donosu (nominalno popravljen za inflacijo) s 5 odstotnimi točkami več kot še enkrat višja kot v ZDA (dobri 2 odstotni točki) in ena najvišjih v zgodovini. Vse to govori v prid evropskim delnicam, a zaenkrat globalni vlagatelji ostajajo pri nevtralni alokaciji in ohranjajo nadpovprečno izpostavljenost ameriškemu tehnološkemu sektorju. IT ostaja na splošno najprivlačnejša izbira med vlagatelji. Kombinacija nadpovprečne rasti ter velikih tržnih deležev je privlačnejša od strahu pred visokimi vrednotenji. Zanimivi so tudi komentarji posameznih podjetij. Težave s čipi se bodo po besedah Infineona nadaljevale celotno 2022, čeprav posamezne države pritiskajo na evropsko komisijo, da sprosti pravila nedovoljenih državnih pomoči in s tem omogoči državam, da financirajo razvoj podjetij, ki bi izdelovala polprevodnike. Ameriška podjetja bolj kot evropska skrbijo logistične težave. Evropska, bolj kot ameriška, pa visoke cene energije in elektrike. Skratka, dejavniki so zelo raznoliki in pri izbiri naložb je potrebno pogledati dinamiko vsake posamezne naložbe ter konkretne vplive, ki so v danem trenutku prisotni. Cene nafte so se stabilizirale na nivoju 80 dolarjev za sodček. To je pripeljalo do manjše korekcije v energetskem sektorju, a odlično poslovanje podjetij in dobri denarni tokovi, pričakovana rast dividend ter nakupi lastnih delnic zagotavljajo zanimivo investicijsko priložnost. Podobno situacijo imamo med bančnimi delnicami, kjer pa višja inflacija in s tem krepitev pričakovanj, da bodo centralne banke prisiljene v dvig obrestnih mer krepita špekulativno privlačnost bančnih delnic. Že omenjena »otoplitev« odnosov med ZDA in Kitajsko pozitivno vpliva tudi na proizvajalce luksuznih dobrin, ki so vsi po vrsti na svojih zgodovinskih rekordih, na nasprotni strani pa najdemo predvsem zdravstvo in široko potrošnjo, kjer različni dejavniki obe panogi še naprej potiskajo v območje manjše privlačnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Kako doseči najboljše donose

 

 

Cilj je doseči najboljše donose z investiranjem v različne regije, panoge in finančne instrumente, ki na isti dogodek na trgih ne reagirajo na enak način. Čeprav ne more izničiti možnosti izgube, jo lahko pomembno zmanjša. Skladi so s svojim portfeljem avtomatska razpršitev naložb.

Veliko posameznikov namreč meni, da če sredstva razdelijo na več različnih skladov znotraj istega sektorja ali geografske regije ali naložbenega razreda, so s tem dosegli primerno razpršenost. Pomembno je, da v portfelj vključite naložbe, ki so med seboj nekorelirane ali pa je ta medsebojna korelacija majhna. V nasprotnem primeru vas še tako razpršen portfelj ne bo obvaroval pred negativnimi dejavniki.

V primeru, da bo šlo npr. na delniškem trgu kaj narobe, to še ne pomeni, da bodo temu sledili tudi drugi trgi. Z ustrezno sestavo portfelja lahko sredstva razpršite in s tem preložite tveganje na več različnih segmentov. Ko razmišljate o razpršitvi naložb, je treba upoštevati kar nekaj kriterijev, in sicer: (1) naložbe naj bodo geografsko razpršene, (2) pomembno je, da imajo različno stopnjo nihajnosti, seveda še vedno sprejemljivo za vlagatelja, (3) njihova korelacija naj bo čim manjša ali celo negativna. Kljub temu se moramo zavedati, da na vse dejavnike, ki vplivajo na donos vrednostnih papirjev, žal ne moremo vplivati.

Preden se lotite prilagajanja portfelja, se vprašajte, kakšen vlagatelj ste ter določite svoje kratkoročne in dolgoročne cilje. Na podlagi tega sestavite strukturo, ki bo vključevala čim več zgoraj naštetih predlogov. Iluzorno je pričakovati, da bo povprečen vlagatelj lahko vsakič ujel najvišje in najnižje vrednosti.

V splošnem na donos vsakega vrednostnega papirja vplivata dva dejavnika. Prvi izhaja iz ekonomskega okolja in situacije, v kateri se gospodarstvo nahaja. Med te dejavnike štejemo inflacijo, obrestne mere, menjalne tečaje, ceno nafte, gospodarski cikel in podobno. Nobenega izmed teh makroekonomskih dejavnikov ni mogoče napovedati z gotovostjo, vendar vsi tako ali drugače vplivajo na donos posamezne delnice. Temu tveganju je izpostavljeno celotno gospodarstvo in imenujemo ga sistematično tveganje ali tudi tržno tveganje. Ne glede na diverzifikacijo portfelja se le-temu ni moč izogniti.

Drugi dejavnik, ki vpliva na uspešnost podjetja, imenujemo nesistematično tveganje. Med te dejavnike štejemo raziskave in razvoj podjetja, stil vodenja in filozofija podjetja, zadolženost ipd. Za to vrsto tveganja je značilno, da ga je možno z diverzifikacijo izničiti. Z razpršitvijo na naš portfelj namreč vplivajo skupni dejavniki in seštevek specifičnih vplivov posameznih delnic, ki pa so različni. Statistično gledano so ti vplivi neodvisni med seboj in nekatere delnice na portfelj delujejo negativno spet druge pa pozitivno. Rezultat je portfelj, ki je kot celota manj tvegan od posamezne delnice.

 

 

Na Delovih podjetniških zvezdah o tranziciji, ki nas bo pripeljala do podnebne nevtralnosti

 

 

Medijska hiša Delo je v okviru projekta Delove podjetniške zvezde, ki je letos potekal pod naslovom »S trajnostnimi poslovnimi strategijami do konkurenčne prednosti«, podelila že peti prestižni kipec in sicer družbi XLAB. Zmagovalca je izmed desetih nominiranih podjetij izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.

Luka Flere o finančnem sektorju s pomembno vlogo trajnosti

Pred večerno razglasitvijo je potekalo seminarsko vozlišče, kjer je gledalce nagovoril tudi Luka Flere, član uprave Generali Investments, in sicer o pomembni vlogi, ki jo ima finančni sektor pri trajnosti.

 

Vse posameznike v vlogi potrošnikov, investitorjev, podjetnikov, menedžerjev, pa tudi odločevalce, je pozval, »da začnemo sodelovati, ukrepati skupaj, da preidemo od besed o trajnostni rasti k dejanjem«.
V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih zavarovalnih skupin, so primer, kako lahko podjetje začne s poslovanjem vplivati na vidik trajnosti, in sicer prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Poudaril je, da moramo trajnostna načela vključiti v naložbeni proces ter da je cilj trajnostnega investiranja (tako imenovani ESG) ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G). Pri tem pa morajo sodelovati vsi deležniki – država, podjetja finančne institucije in posamezniki – kajti presek vseh teh skupin interesov pomeni kakovost življenja na tem planetu. Dodal da mora država to področje urediti sistemsko z ustreznimi spodbudami in zakoni, podjetja pa bodo pravila nato morala implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese.
ESG standarde bodo podjetja morala integrirati v poslovanje in tudi razkrivati kazalnike. Na tem področju imajo podjetja še ogromno možnosti za izboljšave – pri izračunavanju kazalnikov in pri transparentnem objavljanju. Poudaril je, da vse več raziskav kaže na povezavo med uspešnostjo podjetja in ESG. Da morajo finančne institucije skrbeti za alokacijo kapitala. V prihodnje vlagatelji lahko pričakujejo, da bodo na finančnih produktih, tako kot na izdelkih v trgovini, oznake, iz katerih bo mogoče razbrati, ali in kateri trajnostni vidik z njimi zasleduje finančna družba.

Zelene in temno zelene nalepke

Pojasnil je, da bomo imeli klasične produkte, kot jih poznamo danes, produkte s svetlo zeleno nalepko, pri katerih bo glavni cilj donosnost ob upoštevanju tveganj, ob tem pa bodo promovirali trajnostne vidike in produkte s temno zeleno nalepko, ki bodo sestavljeni samo iz trajnostnih naložb, donosnost in zasledovanje trajnosti pa bosta enakovredna cilja. Potrošniki/vlagatelji bodo tisti, ki bodo vsak dan sprejemali odločitve.
Vrednost trajnostnih naložb se povečuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načelo ESG, globalno upravljajo 4.000 milijard sredstev, od tega 3.400 milijard v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.
Končal je, da je naloga družb za upravljanje, da v naložbeni proces integrirajo merila, s pomočjo katerih bodo lahko iz portfelja izločala podjetja, ki bi nosila največja tveganja, povezana s trajnostjo. Takšni primeri bi lahko bili na primer naftno podjetje, ki se mu zgodi razlitje nafte, korupcija v farmacevtskem podjetju, pranje denarja.

Bojan Črv, vodja kakovosti Kolektor Koling, je predstavil trajnostno gradbeništvo, na okrogli mizi o sistemskih izzivih trajnostnega razvoja pa sta poleg Luke Flereta in Bojana Črva sodelovala še Klod Kolaro, direktor podjetja Endava AGU, in mag. Nina Kelemen, koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Skupine Triglav in upravljavka premoženja v Zavarovalnici Triglav.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da trajnost zahteva vpetost vsakega posameznika, ki mora narediti vsak dan sprejemati odgovorne odločitve, razmišljati, kako narediti korak naprej, pri tem pa primerno delovati do soljudi in okolja. Luka Flere je spomnil sodelovanje in na odgovornost družbe za upravljanje pri alokaciji denarja.

 

 

Podrobneje o dogodku lahko preberete na tej povezavi.

 

Mesečno poročilo za oktober 2021

 

Mesečno poročilo za oktober 2021

 

Naložbeni komentar – oktober 2021

Globalni delniški trgi so v oktobru beležili visoko rast v višini 5,3 odstotka. Septembrska korekcija se je končala in vlagatelji so oktobra ponovno krenili v nakupe. Tečaji so se na globalnem nivoju tako ponovno približali rekordnim vrednostim. Predvsem se je umiril strah pred višanjem obrestnih mer, zdi se da bodo nizke obrestne mere še nekaj časa ostale ter da bo umik centralnih banke gradualen. Zahtevana donosnost ameriških državnih obveznic je tako v mesecu oktobru ostala na podobnem nivoju, okoli 1,6 odstotka za desetletno obveznico. Nekoliko se je umirila tudi nepremičninska zgodba na kitajskem trgu, ki pa se bo vseeno še nekaj časa vlekla. Vlagatelji bodo še naprej morali spremljati kako se bo negativna spirala razpletala. Na globalni kontekst pa nepremičninska kriza na kitajskem ne bo vplivala.

K rasti globalnega indeksa je največ pripomogel ameriški delniški trg, kjer so se delnice okrepile za okoli 7,2 odstotka. Poleg umika skrbi, glede politike centralne banke, so bili vlagatelji deležni tudi objav rezultatov za tretje četrtletje. Ameriška podjetja v povprečju še naprej beležijo dobre rezultate, informacijska tehnologija je bila ponovno v ospredju. Tukaj lahko omenimo Alphabet ter Microsoft. Odlični rezultati ter tudi obeti so delnice pripeljali na nove rekorde. Tudi rezultati Appla, ki ni več največje podjetje na svetu (prehitel ga je Microsoft), so bili dobri, vendar pa tudi njih pestijo težave pri dobaviteljih ter otežene dobavne poti. Vseeno se zdi, da ko se zadeve na tem področju umirijo, da lahko delnica ponovno poseže po rekordnih ravneh.

Pridobila je tudi Zahodna Evropa, kjer so Nemške volitve ter nova koalicija ena izmed glavnih tem tudi v zadnjem mesecu. Najbolj verjetna se zdi koalicija »semaforja« (SPD, FPD in Zeleni). ECB je še enkrat potrdila, da dviga obrestnih mer pred 2023 ne bo, ne glede na trenutno relativno visoko inflacijo. Predvsem surovinski šok je v Evropi še naprej močno prisoten. Kjub temu, da so se cene plina ter nafte na svetovni borzi nekoliko umirile, pa so cenovne ravni v nekaterih državah za kratkoročne dobave tudi 5 do 10 krat višje kot leto dni nazaj. V povprečju pa bo letošnja kurilna sezona v Evropi na precej višjih nivojih kot lansko zimo. Kdor teh stroškov ne bo mogel prevaliti naprej pa bo tako imel nižjo maržo.

Regionalni trgi so oktobra nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko pričakujemo tudi v prihajajočih tednih povečano zanimanje za delnice iz regije.

pregled po trgih za oktober 2021

Na surovinskih trgih smo bili v oktobru umiritvi situacije, Putin je napovedal povečano dobavo plina v Evropo kar je nekoliko pomirilo predvsem cene plina. Vseeno je prihodnost še naprej negotova.

Obvezniški trgi v Evropi so v oktobru ponovno zabeležili padec vrednosti in sicer v višini 0,6 odstotka. Politika centralnih bank ostaja praktično nespremenjena, nekoliko naj bi mesečne nakupe znižala Ameriška centralna banka, špekulacije gredo v smeri 30 milijard dolarjev na mesec.

Razumevanje tega grafa lahko reši vaše prihranke

Še vedno se namreč držimo stare navade – varčevanja v depozitih. Tega smo bili navajeni desetletja, seveda pa so se zaradi številnih svetovnih premikov razmere v tem času zelo spremenile.

Ali res dovolj dobro skrbimo za svoje premoženje?

Tako se danes soočamo z vse nižjimi obrestnimi merami v depozitih, a na drugi strani pa se prihranki gospodinjstev v depozitih večajo. Spodnji graf prikazuje razkol med tema dvema pojavoma. Tu pa se moramo seveda vprašati, kaj to pomeni za naše prihranke in ali res dovolj dobro skrbimo za svoje premoženje.

Graf-Porast depozitev in nižanje obrestnih mer

 

Z vlaganjem v vzajemne sklade lahko presežete inflacijo

Ob naraščajočih prihrankih v depozitih in padajočih obrestnih merah moramo upoštevati tudi neizogiben obstoj inflacije, ki na dolgi rok znižuje vrednost naših sredstev. Ker nismo samo potrošniki, pač pa tudi varčevalci in vlagatelji, moramo svoje prihranke tudi ustrezno zavarovati, da ne izgubijo svoje vrednosti. To storimo tako, da se odločimo za vlaganje v vzajemne sklade in s tem presežemo inflacijo. Tako bomo ohranjali vrednost prihrankov ali pa jih celo plemenitili.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, ali je varčevanje zgolj v depozitih res najbolj racionalna odločitev

Investiranje ali le preprosta matematika?

Tisti, ki se, se boste mogoče spomnili tudi obrestno obrestnega računa. Anekdota pravi, da je Albert Einstein, ko so ga nekoč vprašali, kaj je največji izum človeštva, odgovoril: »Obrestno obrestni račun.« Ne glede na to, ali je anekdota resnična ali ne, ni dvoma, da je v resnici ta preprost izračun dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na naše osebne finance.

Citat Albert Einstein Obrestno obrestni račun

Osmo čudo sveta – obrestno obrestni račun

Namreč ravno obrestno obrestni račun nam lepo prikaže, kako delujejo investicije in zakaj je smiselno naše premoženje vlagati v vzajemne sklade. Ta račun je matematični dokaz, da naša sredstva na dolgi rok eksponentno rastejo oziroma pridobivajo na vrednosti. Učinek obrestno obrestnega računa poenostavljeno razloži izjava Benjamina Franklina: “Denar zasluži denar. In denar, ki ga zasluži denar, zasluži denar.«. Ravno zato je toliko pomembno, da svoje prihranke znamo pravilno investirati in pri dolgoročnem varčevanju izkoristimo učinek obrestno obrestnega računa.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte moč obrestno obrestnega računa.

Mesečno poročilo za september 2021

 

Mesečno poročilo za september 2021

 

Naložbeni komentar – september 2021

Globalni delniški trgi so v septembru beležili negativno rast. Vzroki so bile težave kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande, objave visoke inflacije, povišane zahtevane donosnosti državnih obveznic, napovedi zmanjševanja odkupa državnih obveznic v ZDA (t.i. »tapering«) in s tem napovedani dvig obrestnih mer v začetku leta 2022.

Globalni indeks je septembra zabeležil 2,3 % padec. Z več kot 3,0 % padcem so bili v ospredju kapitalski trgi Evrope, medtem ko so ZDA beležile nekoliko manjši padec, 2,8 %. Glavna novica iz evrskega območja so bili izidi nemških parlamentarnih volitev. Tesna zmaga v prid SPD pred CDU/CSU pomeni, da bo lahko trajalo nekaj časa, da bo oblikovana nova vlada. Ta bo lahko oblikovana kot velika koalicija (SPD in CDU/CSU) ali koalicija »semaforja« (SPD, FPD in Zeleni). S temi volitvami se je končala kar 16-letna era Angele Merkel. Sektorsko je bil najuspešnejši sektor energije s skoraj 11 % rastjo, med najslabšimi pa sektor materialov s 6 % padcem.

Na trgih v razvoju je padec znašal 2,1 %. Kitajsko nepremičninsko podjetje Evergrande se sooča z velikimi likvidnostnimi težavami in poplačilom zapadlih kuponov / obresti izdanih obveznic. Dolg podjetja naj bi znašal okoli 300 milijard dolarjev. Kitajska centralna banka je sprostila dodatna likvidna sredstev za omilitev krča v nepremičninskem sektorju. Obenem kitajske oblasti nadaljujejo z močnim omejevanjem tehnoloških podjetij in uvajanjem novih pravil, ki bodo omejili pravico monetizacije osebnih podatkov in monopolno obnašanje nekaterih IT podjetij.

Regionalni trgi so septembra nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko v prihajajočih tednih pričakujemo povečano zanimanje za delnice iz regije.

Na surovinskih trgih smo beležili rast cen nafte in plina, kar še povečuje inflacijske pritiske. Okrevanje gospodarstev po pandemiji le še krepi povpraševanje po različnih surovinah, kar pa že povzroča ozka grla v različnih proizvodnih panogah. Podjetja zmanjšujejo proizvodnje ali jih celo zaustavljajo. Zaradi pomanjkanja polprevodnikov v avtomobilski industriji, sta Opel in VW najavila, da bosta za nekaj časa ustavila proizvodnjo.

 

Tudi obvezniški trgi so septembra beležili padec vrednosti. Podatki o vse višji inflaciji v ZDA in Evropi, v Nemčiji, so beležili 4,1 % inflacijo, kar je najvišje v zadnjih 30-letih in povzročili dvig zahtevanih donosnosti obveznic. Ameriška centralna banka je napovedala predvideno zmanjševanje odkupa državnih obveznic (kar bi se lahko zgodilo že novembra), ki trenutno znaša 120 milijard dolarjev na mesec. Program odkupa naj bi se po napovedih končal v sredini prihodnjega leta. Tudi Evropska centralna banka je napovedala zmanjševanje odkupov obveznic, a ne tudi končanja programa odkupov kot v ZDA. Ameriška 10-letna državna obveznica je tako pri 1,49 % zahtevani donosnosti, podobna nemška pa na nivoju -0,20 %.

 

 

Kaj se z vašimi prihranki dogaja v vzajemnem skladu?

 

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. To pomeni, da sklad operira s premoženjem (prihranki) široke množice vlagateljev, katerega družbe za upravljanje v imenu vlagatelja in z namenom povečevanja vrednosti premoženja upravljajo na kapitalskih trgih. Vlagatelji vložijo svoje prihranke v vzajemne sklade z namenom, da bi jih oplemenitili.

Vzajemni skladi vlagatelju omogočijo lažji in stroškovno bolj učinkovit dostop do kapitalskih trgov ter predstavljajo pomemben komplement bančnemu varčevanju in drugim oblikam varčevanja. Tako vam plemenitenje premoženja prek skladov omogoči, da tudi že z majhnimi (mesečnimi) zneski vstopate na finančne trge. Ker so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjih, je tveganje vaše celotne naložbe manjše. Premoženje sklada namesto vlagateljev upravljajo strokovnjaki (družba za upravljanje), kar prinaša prihranek pri času in potrebi po znanju. Hkrati pa so ti strokovnjaki strogo regulirani, nadzorovani in usposobljeni.

Plemenititi premoženje v investicijskih skladih je tako zelo transparentno in likvidno, saj lahko svoj znesek izplačate kadarkoli, delno ali v celoti. V vsakem trenutku veste, kaj se z vašimi sredstvi dogaja, hkrati pa jih lahko aktivno prilagajate svojim željam ali življenjski situaciji in prenašate med različnimi skladi znotraj krovnega sklada brez stroška prehoda. To pomeni, da krovni sklad vlagateljem omogoča odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček do izplačila sredstev na svoj transakcijski račun.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj se z vašimi prihranki dogaja v vzajemnem skladu.

Celotni posnetek finančnega webinarja z naslovom Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje se nahaja na tej podstrani.

To je glavna napaka, ki jo lahko storite pri varčevanju

Vrednost prihrankov je na dolgi rok namreč odvisna od tega, kje in kako varčujemo, prav tu pa v primerjavi z ostalimi državami sveta Slovenci precej zaostajamo. Slovenci smo tradicionalni varčevalci, kar pomeni, da večino svojih sredstev zadržujemo na bankah in ne v vzajemnih skladih.

Nalaganje prihrankov v banke je pomanjkljiva varčevalna strategija, predvsem zaradi inflacije, ki čez leta počasi razkraja vrednost naših sredstev. Zato je investiranje v sklade veliko bolj modra odločitev, saj prihranke ne samo ohranja, pač pa tudi bogati.

Prihranki, ki jih naložimo v vzajemne sklade, bodo na dolgi rok rasli, hitrost rasti in končna vsota pa sta odvisni od stopnje tveganja, ki ste jo kot vlagatelj pripravljeni sprejeti. Ko se odločate za varčevanje, je pomembno, da se posvetujete z našim finančnim svetovalcem, ki vam bo znal svetovati in varčevalni načrt prilagodil vašim zmožnostim in željam.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in spoznajte, kako varčujemo Slovenci v primerjavi s tujino.

Naslovna fotografija za video izsek Kako varčujemo Slovenci v primerjavi s tujino

Celotni posnetek finančnega webinarja z naslovom Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje se nahaja na tej podstrani.

Kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj?

Kitajska se je s svojimi mestom Wuhanom, kjer je decembra 2019 izbruhnil novi koronavirus, znašla na globalni tapeti. Kitajska oblast je s svojimi rigoroznimi ukrepi, centralnim vodenjem in politiko ničelne tolerance prispevala, da je bilo okrevanje na Kitajskem izredno hitro in so bili posledično kitajski kapitalski trgi v letu 2020 s svojo 50-odstotno rastjo eni najdonosnejših. Hkrati pa so rigorozni ukrepi protimonopolne politike iste vlade v letu 2021 povzročili, da je kitajski kapitalski trg zabeležil več kot 20-odstotni padec.

Ti trgi, ki jih v Generali Investments združujemo v skladu Generali Indija – Kitajska, sodijo med trge v razvoju, za katere se moramo zavedati, da zaradi večje volatilnosti in visokega političnega tveganja predstavljajo večje tveganje, a hkrati smo za sprejeto tveganje lahko na drugi strani nagrajeni z višjo stopnjo rasti. Sašo Šmigič, direktor naložbenega sektorja in dolgoletni upravitelj sklada Generali Indija – Kitajska pravi: »Kitajski kapitalski trg lahko, če ga primerjamo z ameriškim, ki beleži več kot 100-letno zgodovino, označimo zaradi njegove mlajše zgodovine in volatilnosti za »najstniški trg«. Kot pove že sam pojem hitro razvijajoči se trg, je ta trg bolj volatilen, bolj živahen, več se dogaja, več premikov vidimo, tako navzdol, kot navzgor.« A kot nas zgodovina uči, vsaki korekciji sledi odboj, ali kratkotrajen, ali dolgotrajen, odvisno od tega kakšna situacija je bila v ozadju.

 

Na koncu, ne pozabimo, svoj portfelj naložb morate vedno razpršiti na tak način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila. Zaradi dejstva, da so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev, je tveganje vaše celotne naložbe manjše in so zaradi tega vzajemni skladi primeren produkt za varčevanje oz. plemenitenje prihrankov za široko množico ljudi.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj.

 

 

Celotni posnetek finančnega webinarja o Kitajski z naslovom Amazon vs. Alibaba – priložnosti in tveganja se nahaja na tej podstrani.