Xi Jingping je že večkrat dokazal, da je zmožen spreminjanja pravil igre. Zadnji tak primer je odprava trajanja predsedniškega mandata, ki je stopila v veljavo 2018, s čimer si je zagotovil doživljenjski mandat, in se, saj v smislu moči, postavil ob bok “očetu” kitajske komunistične partije, Mao Zedongu. Letošnje ukrepe usmerjene v kitajske tehnološke velikane, nepremičninska podjetja in zasebne izobraževalne ustanove bi lahko gledali tudi skozi oči vračanja kitajske na stara pota socializma. V dobo, kjer nihče ni večji od države (partije), ima družbena blaginja (enakopravnost) prednost pred (pretiranimi) korporativnimi dobički in svoboda govora velja dokler je v okviru “dovoljenega”, se pravi v ureditev, ki je diametralno nasprotna od, delniškim trgom prijaznih, “zahodnih” načel, kar je pognalo strah v kosti mednarodni investicijski srenji in zaradi česar so kitajske delnice letos zabeležile več deset odstotno izgubo, med tem, ko si delničarji v Ameriki in Evropi manejo roke nad donosnostjo letošnjega leta. Zagovorniki te teze delijo negativen pogled na razvoj kitajskega kapitalskega trga, saj menijo, da v tovrstnem okolju, kjer se dobički podjetij v veliki meri »socializirajo« ni imperativa po zadostni rasti in razvoju podjetij. Poleg tega smo na primeru zasebnih izobraževalnih ustanov, letos videli, da lahko oblast čez noč spremeni poslovni model podjetij, ki ne ustrezajo njeni viziji, in jih iz dobičkonosnih delniških družb, spremenijo v neprofitne organizacije. V obeh primerih je, v najpogosteje uporabljenem kazalniku, P/E (cena delnice na enoto dobička), pod velik vprašaj postavljena komponenta dobička (tako rast kot tudi dostopnost), kaj to pomeni za delniške trge pa je lepo vidno na ruskem delniškem trgu, ki je ravno zaradi teh razlogov, skoraj vedno, veliko »cenejši« (nižji P/E) od zahodnih trgov. Po drugi strani, pa si lahko letošnje dogodke, v primeru regulacije monopolov in varovanja osebnih podatkov (Kitajska ne želi, da njihova podjetja sledijo vzoru Ameriških tehnoloških velikanov, ki so po mnenju nekaterih presegli meje formale oblasti) na področju tehnoloških podjetij, omejevanja sistemskega tveganja na področju finančnega poslovanja največjega spletnega trgovca, ki doseglo obseg poslovanja primerljiv z domačimi komercialnimi bankami (in si zasluži večji nadzor, ker na kitajskem ne želijo ponoviti napak ZDA, ki so v letu 2008, svet porinile v največjo krizo po veliki depresiji iz 20 let 20. stoletja) ter zagotavljanje enakih zmožnosti (primarnega) izobraževanja za vse, razlagamo v luči želje kitajske po bolj vzdržni in družbeno odgovorni državi, ki na prvo mesto postavlja zagotavljanje družbene blaginje za vse državljane. V tem primeru je treba tudi ustrezno spremeniti pogled na bodoče dogajanje na kitajskem kapitalskem trgu, ki morda, kljub vsemu, ne bo tako temačno kot je sprva izgledalo.

Najpogostejši razlogi za varčevanje so varnostne rezerve za nepričakovane izdatke, temu pa sledijo varčevanje za otroke in pokojnino, varčevanje za pridobivanje občutka neodvisnosti in ponosa. Cilji posameznika se bistveno razlikujejo glede na razpoložljivo stanje. Prebivalstvu z nižjimi prihodki uspe prihraniti za vsakodnevne potrebe, srednji sloj poleg tega varčuje še za varnost, pokojnino in otroke, le najvišji sloj pa tudi za izboljšanje standarda.

Kako pa dandanes razmišljajo mladi?

Nekateri mladi, če jih povprašamo, ali varčujejo za pokojnino v večini primerov dobimo odgovore, kot so – nimam denarja, najprej moram kupiti stanovanje ali ah, kje je še upokojitev, saj sem komaj doštudiral in se zaposlil. Večina mladih se žal ne zaveda pomembnih prednosti zgodnjega začetka varčevanja. Dlje kot bomo varčevali, manj lastnih sredstev po potrebno vložiti, da bi na koncu dosegli enak rezultat. Denar se bo plemenitil dlje časa, torej bo zato več donosa. Ko mladi postanejo finančno neodvisni, se začne pomembno in zahtevno obdobje osebnega finančnega cikla, ki mu pravimo produktivna doba. To je obdobje, ko imamo praviloma največ prihodkov in hkrati tudi največ izdatkov. Za svojo finančno prihodnost morajo mladi odgovornost prevzemati sami.

Po drugi strani pa, ko se mladi pogovarjajo o vlaganju, so glavna tema pogovorov naložbe, ki predstavljajo veliko tveganje, to so predvsem tehnološke delnice, kriptovalute, ETF-ji (skladi s katerimi se trguje na borzi) in podobno. Tako začnejo vlagati v naložbe, ki jih ne poznajo in se ne zavedajo tveganja, ki ga pri tem sprejemajo. A ob vsej tej borzni noriji mladi pozabljajo na veliko bolj primerno možnost vlaganja, in sicer na vzajemne sklade.

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni sklad je pojem, ki združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Bistvo varčevanja v vzajemnih skladih je, da lahko že z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje v različnih papirjih in drugih finančnih instrumentih. Sklad je zelo primeren je za vlagatelje, ki se prvič srečajo z vlaganjem v vzajemne sklade.

Mnogi menijo, da so milenijci generacija zapravljivcev, vendar so v nasprotju s splošnim prepričanjem precej preudarni glede varčevanja in načrtovanja svoje prihodnosti. To vedno bolj opažam pri mladih, ki se že zelo zgodaj odločajo za možnosti varčevanja, bistveno prej, kot je to počela recimo moja X generacija. Naj tukaj povzamem misel ameriškega pisatelja, esejista, političnega aktivista, okoljevarstvenika in filozofa Henryja Davida Thoreaua, ki pravi: »Če bi gradil gradove v oblakih, ni potrebno, da gre tvoje delo v nič; tam naj bi tudi bili. Zdaj pa jim postavi temelje«. In temelj vsakega posameznika in družine predstavlja varnost, ki jo lahko dosežeš tudi z varčevanjem.

Imate možnost začeti varčevati z manjšimi mesečnimi zneski, vsaj 30 evrov. Začnite čim prej, tako boste na dobri poti k dosegu svojega finančnega cilja. Varčevanje je najenostavnejši in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev in je zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Če k varčevanju pristopate z daljšim časovnih horizontom, z na primer 20-letno naložbeno perspektivo, postanete dolgoročni vlagatelj in dolgoročnost je vedno na vaši strani.

Pri varčevanju moramo biti potrpežljivi

Varčevanje je dolgotrajen proces, zato moramo biti potrpežljivi, predvsem pa si moramo postavljati realne cilje, skladne z našimi finančnimi zmožnostmi. Sledenje zastavljenim ciljem nam bo v pomoč, da ne izgubimo fokusa in motivacije. Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov, zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega.

Primerna in donosna alternativa so skladi

Vsak, ki razmišlja, kako doseči dolgoročne cilje, ali je to študij v tujini, nakup prvega avtomobila ali stanovanja, ob tem načrtuje svojo prihodnost. V preteklosti je bil velikokrat kot prvi odgovor za varčevanje varčevalni račun na banki. Seveda je takšen način varčevanja, kot vsi ostali, hvale vreden, vendar ob tem razmislite, ali lahko za svoja sredstva dobite tudi več. Tržne razmere se namreč spreminjajo, in v tem trenutku so dolgoročne obrestne mere zelo nizke, skoraj nične. Na drugi strani se letos soočamo z inflacijo, kar pomeni, da obrestne mere ne pokrijejo niti stopnje inflacije, kar pomeni, da zneski na bankah izgubljajo svojo realno vrednost. Z drugimi besedami, za isti znesek denarja, lahko letos kupite manj, kot bi kupili lani. Zelo primerna in donosna alternativa je lahko varčevanje v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi so relativno poceni, zelo primerni, na splošno razpršeni, profesionalno vodeni in strogo nadzorovani z zakonodajo. Mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča dobro povprečno oplemenitenje privarčevanega zneska, saj vlagatelj tveganja zniža, ker vplačuje manjše zneske mesečno in jih hkrati razprši in to je prednost vzajemnega sklada.

Poglejmo primer, imamo dva vlagatelja, ki sta danes enako stara in enako naklonjena tveganju. Oba vložita svojih 10.000 evrov privarčevanih sredstev v sklade s pričakovano 5-odstotno stopnjo donosa. En vlagatelj začne varčevati pri 25 letih, drugi 10 let kasneje, pri 35 letih. Oba pod enakimi pogoji. Zaradi obrestno obrestnega računa, ima prvi vlagatelj pri 65 letih 70.400 evrov sredstev, drugi, ki je začel varčevati 10 let kasneje pa 43.219 evrov sredstev.

Izberite pravo pot

Da je čas denar, imamo odgovor na dlani. Pri uresničitvi dolgoročnih finančnih ciljev je čas vedno na vaši strani. Prej, ko začnete varčevati, dlje bo vaš denar delal za vas in lažje boste uresničili svoje želje. Zato je pravi čas za začetek varčevanja čim prej. Če boste začeli dodatno varčevati čez 15 let, boste morali mesečno dati na stran več kot trikrat več, kot če začnete danes. Začetek varčevanja je torej zelo pomemben korak, ki bi se ga moral vsak lotiti čim prej v življenju. Prej, kot boste začeli, prej bodo vidni rezultati in le-ti so lahko na dolgi rok zaradi povprečnih donosov in obrestno obrestnega računa zares nadpovprečni. Da pa bo varčevanje tudi dolgoročno uspešno in vaši prihranki ustrezno oplemeniteni, je treba izbrati pravo pot.

Pred vsako odločitvijo se dobro se pozanimajte o produktih, v katere vlagate, saj vas drugače lahko v prihodnosti močno boli glava. Ni vseeno, pri kom varčujete. Pri izbiri družbe za upravljanje upoštevajte njeno zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, profesionalnost, etičnost finančnih svetovalcev, strokovnost in uspešnost upraviteljske ekipe ter stroške. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate.

V oddaji so nastopili Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, Igor Štemberger, predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, dr. Marko Pahor iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments. Na začetku pogovora so se gostje dotaknili inflacije in o možnostih, da centralne banke zaradi nje ustavijo obsežne odkupe obveznic oziroma da prenehajo zalivati finančne trge s presežnim denarjem.

O inflaciji

Luka Podlogar je poudaril, da se že nekaj časa zavedajo, da inflacija ni začasna in da so centralne banke, tudi ameriška, dovolj previdne, da ne bodo prehitro začele z zmanjševanjem likvidnosti ali s povečevanjem obrestnih mer. Meni, da se bodo stvari dogajale relativno počasi, predvidljivo z zelo močno komunikacijo na trgu in da ne bo večjih presenečenj. Omenjeno je podkrepil z najnovejšimi podatki o ameriškem trgu dela, ki je trenutno relativno močan, in s podatki o optimizmu med nabavnimi direktorji. Gre za t. i. PMI kazalnik, ki nakazuje optimizem ali pa pesimizem za prihodnost. Trenutno je mera optimizma dovolj visoka in povpraševanje močno. Centralne banke naj zato počasi začenjajo uvajati določene ukrepe, da se lahko kontrolirano umaknemo iz te ogromne likvidnosti in da se gospodarstvo počasi postavi na svoje noge.

O Omikornu

Na vprašanje o Omikron in njegovem vplivu na finančne trge je poudaril, da, ko so prišle novice o Omikronu, so finančni trgi kar močno odreagirali. Taka volatilnost je zadnjih nekaj let bolj pravilo kot izjema. Sicer pa se zdi se, da Omikron ne bo preveč vplival na kapitalske trge, se pa pri tem postavlja tudi vprašanje, koliko še lahko državni proračuni prenesejo.

O pokojninskih stebrih

Glede drugega pokojninskega stebra meni, da poleg drugega potrebujemo tudi tretjega tudi za vzpostavljanje domačega finančnega sistema, ki bi lahko financiral podjetja in na samo strukturo slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da je Slovenija država, kjer bi se lahko bistveno bolj razvili skladi zasebnega kapitala, od zagonskih faz do bolj tistih skladov, ki dejansko financirajo samo rast in razvoj podjetja. Taki skladi lahko vzgojijo podjetja, ki ko odrastejo, lahko odidejo na borzo in to je tista priložnost, ki dejansko ne stane nič. Vse, kar je potrebno, je nekaj pametnih ljudi, ki spišejo pametno zakonodajo, da lahko ustvarimo močno domačo finančno industrijo.

O tem zakaj imamo Slovenci največ denarja na bančnih depozitih

Slovenska gospodinjstva imajo na bankah približno 48 % gotovine denarnih vlog, 31 % imajo v delnicah in v skladih, 13 v pokojninskih in življenjskih varčevanjih, ostalo v drugih oblikah. Samo na bankah je naloženih okoli 24 milijard evrov. Povedal je, da so slovenski vlagatelji od marca 2020, ko so kapitalski trgi močno zanihali navzdol, ponovno odkrili kapitalske trge, borzo, vzajemne sklade. V vzajemne sklade se je v letu 2020 prililo 150.000.000 evrov. Letos, do konca oktobra, pa že 400.000.000 evrov. Število depozitov na slovenskih bankah se nezadržno povečuje tudi zaradi tega, ker so ljudje v času pandemije manj trošili in prihajalo je do akumulacije. Ključno vprašanje je, kako ta sredstva mobilizirati. Ena izmed stvari je zagotovo višja stopnja finančne pismenosti. V Sloveniji lahko rečemo, da finančna pismenost ni ravno dobra in to se odraža predvsem po visokem odstotku premoženja, ki ga gospodinjstva držijo v bankah.

O zelenih obveznicah

Glede zelenih obveznic je poudaril, da so te del večje zgodbe, ki se ta hip zelo odvija na kapitalskih trgih, in to je zgodba, ki jo poznamo pod kratico ESG. Evropska unija predstavlja finančnim trgom zeleno pobudo – gre za paket zakonodaje, s katero naj bi vse finančne institucije začele vlagati v bolj zelene projekte. Tukaj ne govorimo zgolj o pospeševanju naložb v solarne elektrarne, v vetrnice in podobno, ampak v bistvu je namen, da vsa podjetja, ki si želijo dostop do kapitala, lahko pridejo do kapitala lažje, če spoštujejo ali če zasledujejo okoljska in socialna merila.