Pregled dogajanja:

Za nami je prvi teden leta 2022, ki na finančne trge bržkone prinaša marsikatere spremembe in veliko burnega dogajanja. Razvita gospodarstva se po dolgih letih spet soočajo s precej visoko inflacijo, centralne banke vse bolj namigujejo na konec obdobja ekstremno nizkih obrestnih mer in neskončnega dodajanja likvidnosti v finančni sistem. Temu primerno je bilo dogajanje zelo pestro že v začetku novega leta. Apple je prvi dan trgovanja v 2022, kot prvo podjetje na svetu, dosegel tržno kapitalizacijo tri bilijone dolarjev. Podatek postane fascinanten šele, ko ga postavimo v širši kontekst: trenutno so na svetu le štiri države z višjim letnim BDP (ZDA, Kitajska, Japonska in Nemčija), delnice Apple so mejo bilijona prvič presegle avgusta leta 2018, le dobre dve leti kasneje pa so torej že pri vrednosti treh bilijonov. Čeprav navedeni podatki kažejo na to, da so cene delnic visoke, pa malo podrobnejši pogled razkrije, da temeljijo v veliki meri na izjemnih fundamentih, saj je bilo razmerje med ceno in dobičkom na delnico podjetja (P/E ratio) skozi preteklost kar nekajkrat tudi višje. Če temu dodamo še dejstvo, da Apple (kot tudi ostali IT velikani) svoj portfelj in inovacije konstantno širi na različna nova področja (navidezna resničnost, avtonomna vožnja, zdravstvo itd.) lahko sklepamo, da prostora za rast še ne zmanjkuje. A dolgoročen trend navzgor na delniških trgih vedno spremljajo vmesne krize in korekcije.

V smeri korekcije se je nadaljeval tudi minuli teden. Ameriška centralna banka je v svojem rednem zasedanju spet bolj odkrito izrazila skrb glede visoke inflacije ob bližanju polne zaposlenosti v največjem svetovnem gospodarstvu ter nakazala na skorajšnji dvig cene denarja. Trg trenutno prvi dvig ključne obrestne mere za 0,25 % pričakuje že marca letos. To je sprožilo padec predvsem delnic iz tehnološkega sektorja, Nasdaq je samo v sredo izgubil več kot 3 % vrednosti. Veliko bolje so se odrezale delnice iz osnovne potrošnje, energetskega in finančnega sektorja, kateremu bi okolje višjih obrestnih mer seveda ustrezalo.

Čeprav je sredi minulega tedna po zasedanju Fed izgubljal tudi evropski delniški trg, pa so glavni indeksi veliko manj izpostavljeni tehnološkemu sektorju, ostali blizu rekordnih vrednosti. Tudi v evroobmočju glavna tema ostaja inflacija, ki je decembra s 5 % dosegla najvišji nivo od uvedbe skupne valute. K dvigu cen največ prispevata hrana in energija, ki je bila v primerjavi z decembrom 2020 dražja za 26 %. Čeprav se v prihodnjih mesecih pričakuje postopno ohlajanje inflacije, bo ta še kar nekaj časa vztrajala nad ciljnih 2 %.
Kitajski Evergrande je v svojem poročilu objavil, da so sklenjene prodajne pogodbe podjetja v 2021 padle kar za 38 %, a če je za njihove težave svet dobro vedel, je nova vprašanja glede kitajskega nepremičninskega trga odprla novica, da svojih rednih obveznosti do posojilodajalcev ni pravočasno poravnal Shimao, ki velja za enega bolj zdravih gradbenih podjetij v državi. Skoraj 30 % Kitajskega BDP je tako ali drugače povezanega z nepremičninskim sektorjem, zato bo to tudi v novem letu ostala pomembna tema na globalnih trgih.

Cena sodčka nafte se je minuli teden spet približala 7-letnemu vrhu, doseženem konec oktobra. Znova so zrasle tudi cene zemeljskega plina v Evropi, ki so sicer še daleč od rekordnih vrednosti doseženih v decembru, a zima je bila za zdaj relativno prizanesljiva, nižje temperature bi lahko hitro še zaostrile krizo v energetsko zelo odvisni Evropi. Dobave plina iz Rusije za zdaj ostajajo zelo nizke. Iz vrha EU zato letijo očitki o ustvarjanju krize v namen prisile v hitrejšo odobritev novozgrajenega severnega toka 2, ki še čaka na potrditev nemške in evropske birokracije. Politične igrice bodo z visokimi cenami energije plačali predvsem evropska podjetja in gospodinjstva. To se nazorno kaže v Veliki Britaniji, kjer nekatera manjša, energetsko intenzivna, podjetja že stežka odplačujejo vse višje stroške elektrike in ogrevanja.

Cene obveznic so ob vse bolj restriktivnih tonih centralnih bank še nekoliko padle, tako se zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice po dolgem času približuje pozitivni vrednosti, ameriške z enako ročnostjo pa so dosegle 1,8 % zahtevanega donosa.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razpršitev premoženja ostaja osnovno vodilo investiranja. Globalno razpršeni skladi ostajajo najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezen, bolj tematsko usmerjen sklad. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom plemenitenja premoženja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

V zadnjem tednu leta 2021 se je na globalnih trgih poznalo praznično vzdušje, saj sta bili aktivnost trgovanja in volatilnost večinoma na nizki ravni. Tradicionalna božična rast (t.i. Santa Claus rally-zgodovinsko gledano trge okrog novega leta pogosto zaznamujejo pozitivni donosi) vlagateljem tokrat ni ponudila obilo veselja, saj so glavni globalni indeksi teden med božičem in novim letom končali precej mešano.

Vse bolj je jasno, da je nov sev koronavirusa znatno manj nevaren od predhodnih oblik, vzpodbudna je bila tudi novica o raziskavi iz Južnoafriške republike, ki kaže na to, da bo okužba z novim sevom prinašala imunsko zaščito pred hujšim potekom okužbe z bolj invazivnimi predhodnimi oblikami. V ZDA bodo okuženi lahko pod določenimi pogoji karanteno zaključili že po petih dneh, skrajšanju izolacijskega obdobja so že sledile nekatere evropske države, saj so visoke številke potrjenih primerov že prinesle precej nevšečnosti. Zaradi okužb osebja so bili odpovedani številni leti. Iz Velike Britanije poročajo o primanjkovanju bolnišničnega kadra ter osebja v javnem prometu, ogrožene so bile nekatere oskrbovalne verige ključne za nemoteno delovanje družbe. Kljub postopni prevladi milejše različice, pa so zlasti evropske države spet zaostrovale nekatere omejitve javnega življenja, kar je ponovno prizadelo predvsem gostinski sektor, za katerega je božično-novoletno obdobje zelo pomemben del leta.

V španskem in italijanskem parlamentu so sprejeli državni proračun za leto 2022. Obe mediteranski državi, močno prizadeti po koronakrizi, se zanašata, da bosta s pomočjo sredstev iz evropskega programa za okrevanje in oživitev turizma v letošnjem letu, vrnili raven BDP na pred-pandemični nivo ter zmanjšali visoko zadolženost, ki je zlasti v Italiji že dolgo pereč problem in pogost predmet spotike z varčnejšimi članicami EU. Sicer so glavni evropski indeksi v zadnjih dneh trgovanja letos večinoma rahlo pridobivali ter tako uspešno zaokrožili najbolj donosno leto po 2009.

V ZDA je število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v zadnjem obdobju doseglo rekordno nizke številke, vzpodbudni so bili tudi podatki indeksa proizvodne dejavnosti ter potrošnje gospodinjstev med prazniki, ki je bila kar 11 % višja kot decembra 2019. Številke, ki sicer vlivajo optimizem, a po drugi strani lahko dodatno prispevajo k povečevanju inflacijskih pritiskov. Ob zmanjševanju programa odkupovanja obveznic ameriške centralne banke in napovedi o višjih obrestnih merah, bodo oči vlagateljev v bližnji prihodnosti še bolj uprte v gibanje zahtevane donosnosti ameriške 10-letne državne obveznice. Le-ta se je v zadnjem trgovalnem tednu minulega leta ob nizkem obsegu trgovanja in odsotnosti pomembnih makroekonomskih dogodkov obdržala pri zahtevani donosnosti okrog 1,5 %.

Bolj burno je bilo nedavno dogajanje na kitajskem trgu, kjer je v skladu s celotnim letom vladalo precej volatilnosti. Pozitivno so presenetili podatki indeksa nabavnih managerjev, ki je decembra narasel več od pričakovanj. Prav zadnji trgovalni dan so zelo pridobivale kitajske delnice tehnološkega sektorja, kar pa je bil bolj kot ne slab obliž na rane investitorjev, saj so tamkajšnji glavni indeksi leto zaključili globoko v rdečem. Za leto 2022 ostaja veliko odprtih vprašanj, ob nepredvidljivi kitajski komunistični partiji in tveganjih v nepremičninskem sektorju skrbi tudi šibka zasebna potrošnja, ki zavira rast gospodarstva ter (ne)smiselnost zero-Covid politike, ki med prebivalci vzbuja vse več odpora, v tujini pa vprašanj o tem, kaj je njen pravi namen.

Tik pred novim letom sta se prek video konference sestala Vladimir Putin in Joe Biden ki je ruskega predsednika pozval k umiritvi strasti na ukrajinski meji ter v nasprotnem primeru posvaril pred povračilnimi ukrepi, tako v obliki ekonomskih sankcij, kot tudi krepitvi Natovih vojaških sil v regiji. Po odmevih ruskih oblasti in Bele hiše, naj klic ne bi prinesel pomembnejših prebojev, a vseeno določil okvirje pred prihajajočimi osebnimi diplomatskimi pogovori v januarju. Strasti torej ostajajo precej vroče, zato bo zanimivo spremljati prihajajoča srečanja med državama, prvo izmed njih že prihodnji teden v Ženevi.

NASVET ZA VLAGATELJE

Tudi leto 2022 bo še naprej zelo nepredvidljivo in strategijo bo potrebno prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija bo še naprej močno vplivala na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. A glavna pozornost v 2022 bo vseeno na centralnih bankah in njihovih posegih na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, prav tako močno povišana inflacija, ki je zelo nepredvidljiva. Del analitikov ocenjuje, da bo inflacija presegla 10 %, drugi del pa, da bomo proti koncu 2022 zdrsnili zaradi zaustavljanja gospodarstva celo v deflacijo. Konsenz je kot vedno nekje v sredini, realna pričakovanja se gibljejo med 3 % in 5 % za celo leto 2022. Večji problem ima tu ECB, ki ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo.

Klub težavam naj bi dobički v 2022 rastli. Bolj zmerno kot v 2021, tako da 10 % ali 20 % skokov delniških indeksov ne smemo pričakovati. Bolj verjetna je rast trgov do 5 %. A v primerjavi z negativnim donosom na banki, je to še zmeraj zelo lep donos. Med glavnimi regijami še naprej vidimo razvite trge (ZDA, Evropa) kot boljša izbira od trgov v razvoju. Med razvitimi trgi kljub visokim vrednotenjem in občasni močni korekciji tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov.

Naslednja panoga, kjer bomo verjetno videli rast, je industrija. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Zato bo 2022 leto množične transformacije v ESG pravila. Tej politiki bodo vse bolj sledili tudi naši skladi in v 2022 lahko pričakujemo več sprememb na tem področju.

Tudi finance ostajajo špekulativna panoga, saj bodo nižja vrednotenja, odkupi lastnih delnic ter rast dividend podpirali delnice, obenem pa višje obrestne mere delujejo kot obliž na težave zadnjih let. Odprto ostaja le vprašanje, koliko tega je že vračunanega v trenutne nivoje, saj je panoga ena najboljših letos.

Široka oziroma diskrecijska potrošnja je predvsem z luksuznimi dobrinami doživela bum v 2020 in 2021, ko so si potrošniki zaradi zaprtij kupovali nadomestke. Tako pričakujemo, da se bo tovrstna potrošnja v 2022 zmanjšala, kar lahko ob visokih vrednotenjih prinese korekcijo. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Zdravstvo, predvsem skozi sklad Generali Vitalnost, ostaja eden osnovnih gradnikov portfelja za 2022, saj so vrednotenja privlačna, ameriška zdravstvena reforma benigna, izdatki za boj s korono pa še naprej naraščajo.

Zelo nasprotujoči so si pogledi na oskrbo in energijo. Energija je ena boljših panog letos. Dividende so visoke in naraščajo, odkupi lastnih delnic tudi, visoke cene nafte podpirajo rast tečajev, a pandemija in s tem poraba energentov ostajata neznanki. Oskrba predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje. Ostanejo še materiali, kjer je precej odvisno od Kitajske, ki ostaja velika neznanka kljub nizkim vrednotenjem. Kitajske delnice tako ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku.

Če povzamemo vse zapisano ostaja razpršitev osnovno vodilo investiranja. Za povprečnega vlagatelja ostajajo globalno razpršeni skladi najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezne bolj tematsko usmerjene sklade. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom varčevanja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem. Srečno in zdravo 2022!

 

 

 

 

 

Vsak posameznik lahko tako že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad kupi portfelj, ki vsebuje več kot deset različnih naložb. Drugo raven razpršitve pa dosežemo, če sredstva razpršimo na več različnih skladov.

V ponudbi imamo veliko skladov z različnimi naložbenimi strategijami, zato lahko poskrbimo, da je naša naložba ustrezno razpršena – tako geografsko kot panožno. Ne smemo pa pozabiti na razporeditev premoženja med različnimi naložbenimi razredi.

Dve najbolj osnovni kategoriji, na kateri delimo vzajemne sklade, sta delniški in obvezniški vzajemni skladi. Delnice in obveznice sta dve od treh glavnih naložbenih razredov. Zato je pomembno, da je naložba na najbolj preprosti ravni v vsaj dveh vzajemnih skladih – en delniški in en obvezniški vzajemni sklad.

V obdobju padajočega, medvedjega trenda na trgih se lahko vrednost naložb v delniške sklade znatno zmanjša, medtem ko lahko obvezniški skladi vrednost ohranijo ali pa jo celo povečajo.

Tretji naložbeni razred predstavljajo skladi denarnega trga in so ravno tako lahko del portfelja, zlasti če obstaja potreba po likvidnosti oziroma hitrem dostopu do denarnih sredstev ali pa ko ima posamezni vlagatelj zelo nizko toleranco do tveganja.

Je smiselno vlagati v en ali več vzajemnih skladov

Četudi je mogoče vlagati samo v en sklad, ki je na splošno raznolik je vseeno smiselno sestaviti portfelj, ki naj bo raznolik oziroma kombinacijo različnih skladov, kajti na ta način ustvarimo lastno razpršitev, ki jo lahko prilagajamo tudi glede na trenutne osebne potrebe ter na dogajanja na kapitalskih trgih. Splošno gledano je razpršitev naložb eden najpomembnejših vidikov vlaganja, osnovni namen razporeditve prihrankov med večje število naložb pa je povečanje varnosti in zmanjševanje tveganosti. Različne naložbe se namreč v različnih obdobjih obnašajo različno. V nekem obdobju lahko določeni skladi ustvarijo boljše donose kot drugi in obratno. Zaradi tega dejstva je v svojem portfelju smiselno imeti več različnih skladov, ker bomo s tem imeli več možnosti, da bo v portfelju vedno vsaj en sklad, ki bo prinašal nadpovprečne donose vloženih sredstev. Poleg tega pa bomo s pravilno razpršitvijo tudi lažje in z manj stresa dosegli zastavljene naložbene cilje.

Vlagatelji pogosto sprašujejo, koliko različnih vzajemnih skladov naj bi posameznik imel in razočarani so, ko slišijo odgovor, da je to odvisno od vsakega posameznika ter koliko je posamezna oseba sposobna in pripravljena prevzeti določeno tveganje. Ustrezna razpršitev se namreč razlikuje od vlagatelja do vlagatelja in je odvisna od odnosa do tveganja, ki ga ima posameznik, in ciljev, ki jih želi z naložbo doseči. Ljudje imamo različne finančne cilje. Tisti, ki varčujejo za dolgoročne cilje, kot na primer za pokojnino, si želijo sredstva čim bolje oplemenititi, spet drugi želijo preprosto samo ohraniti tisto, kar imajo in zato jih bolj kot rast oziroma donos, zanima varnost njihovih sredstev. V praksi je običajno bolj verjetno, da ne glede na svoj finančni cilj potrebujemo več kot samo en vzajemni sklad. Pri iskanju ustrezne razpršitve med različnimi skladi ne smemo pozabiti na odnos do tveganja oziroma na to, kolikšna je največja izguba vrednosti naših naložb, ki smo jo v nekem obdobju varčevanja pripravljeni sprejeti. Če pogledamo splošno, je bolj tvegano, da imamo samo enega ali dva vzajemna sklada, še posebej, če imamo naložbo v delniških skladih, ki so na dolgi rok sicer lahko nadpovprečno donosni, kratkoročno pa imajo lahko zelo velika nihanja. Višji donos ne sme biti edino vodilo, sprejeto tveganje pa mora biti primerno pričakovanemu donosu.

Če se vrnemo na vprašanje, koliko vzajemnih skladov je smiselno imeti v svojem portfelju, je verjetno, da se idealno število giblje nekje med tremi in petimi skladi. Če se kot večina vlagateljev in imate zmerno ali celo nizko toleranco do tveganja, je najbolje, da imate vsaj tri ali štiri vzajemne sklade v svojem portfelju. Pri izbiri in nasvetu prave kombinacije za vsakega posameznika pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, ki vam bo pri tem pomagal in tudi svetoval.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Pred nami je zadnjih nekaj dni zelo turbolentnega in viharnega leta 2021. Tako je to tudi naš zadnji letošnji povzetek dogajanja. Vrnili se bomo zopet drugi teden v januarju 2022. Na koncu povzetka je priložen povsem posodobljen pogled na leto 2022, z nekaterimi novimi a obenem tudi s precej starimi priporočili, saj je prehod iz 31.12. na 1.1. za večino podjetij enak kateremu koli drugemu datumskemu premiku in bistvenih sprememb ne prinaša. A vseeno bomo tokrat malenkost spremenili pristop in poizkušali malo obširneje obrazložiti naš pogled za leto 2022.

Zadnji teden je vnesel precej nemira med vlagatelje. Korekcija, ki ji je botroval omikron se širi, a tak odziv vlagateljev smo že videli in sam po sebi ni problematičen. Bolj je problematična retorika držav in njenih uradnikov, ki zopet močno zapirajo javno življenje, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, predvsem v Evropi.

V tem pogledu se ZDA obnašajo precej bolj racionalno in ne zganjajo nepotrebne panike. Manjšo paniko v ZDA je prineslo spoznanje, da sta oba parlamentarna domova, kongres in senat zgodovinsko gledano močno razklana in propad (vsaj začasen) Bidnovega glavnega projekta »Zgradi nazaj bolje« je temeljito spremenil ekonomske predpostavke ter znižal pričakovanja rasti BDP za 2022 za več kot 0,50 odstotne točke. Projekt bi financirali z dodatnim zadolževanjem, kar gre najbolj v nos republikancem (in nekaterim bolj sredinskim demokratom), ki so glasovali proti planu. Dodatno zadolževanje naj bi še dodatno vzpodbudilo inflacijo, ki postaja glavna grozeča nevarnost vsaj v prvi polovici 2022. Fed tako namerava pospešiti umik likvidnosti (t.i. tapper) in kar trikrat dvigniti obrestne mere v 2022. Ali bo načrt uspel bomo videli, a vlagatelji so to sprva pospremili s pozitivnim odzivom, kar je presenetilo večino borznih igralcev.

ECB na drugi strani ne spreminja zastavljene politike. Ukinila je sicer program odkupa obveznic in ga nadomestila s povečanim odkupom v starem programu, tako da bistvenih sprememb to na trg ne prinaša. Pretekli teden je bilo zanimivo tudi dogajanje na trgih v razvoju. V ospredju sta bili Turčija in Kitajska. Kitajska še naprej izvaja »prevzgojo« špekulantov in največjih podjetij, tako da sentiment ostaja negativno naravnan. Turčija, predvsem lira, in konec tedna tudi kapitalski trg, sta doživeli implozijo. Lira je letos izgubila skoraj 60 % vrednosti in je zaradi nihanja vse bolj podobna kriptovaluti kot normalnemu denarju. Kot že omenjeno je na koncu popustil tudi delniški trg in v dolarjih padel nazaj na nivo iz leta 2003/2004. A prihodnost ostaja temna. Iskre se krešejo tudi v Čilu. Po zmagi skrajnega levičarja na predsedniških volitvah se je peso močno izgubil. Na splošno trgi v razvoju vse bolj opravičujejo svoj sloves izredno nihajnih in visoko tveganih, saj vse več držav izvaja ekonomske politike, ki vsaj kratkoročno peljejo v slepe ulice in jih globalni vlagatelji ne sprejemajo. Ali bo to res na daljši rok prineslo npr. državljanom Čila boljši življenjski standard bomo šele videli, a vzporednice npr. z Venezuelo ali Turčijo niso obetavne.

Obvezniški trgi so se kljub korekciji na delniških trgih držali presenetljivo stabilno. Obveznice kažejo, da trg verjame da bo dvig obrestnih mer zgolj začasen, saj krivulja nakazuje dvig v 2022 in 2023 ter potem močan spust nazaj na obstoječe nivoje v 2024 in 2025. Obvezniški trg tako govori, da bodo centralne banke storile napako. A drugega orožja v boju z vse višjo inflacijo trenutno ne vidijo ali pa ne najdejo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Tudi 2022 bo še naprej zelo nepredvidljivo leto in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija bo še naprej močno vplivala na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Tudi v 2022 pandemije torej ne bo konec. A glavna pozornost v 2022 bo vseeno na centralnih bankah in njihovih posegih na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, prav tako močno povišana inflacija, čeprav tu slika po maju ali juniju postane zelo meglena. Del analitikov ocenjuje, da bo inflacija presegla 10 %, drugi del pa, da bomo proti koncu 2022 zdrsnili celo v deflacijo zaradi zaustavljanja gospodarstva. Konsenz je kot vedno nekje v sredini, realna pričakovanja se gibljejo med 3 % in 5 % za celo leto 2022. Večji problem ima tu ECB, ki ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Upanje polagajo v dejstvo, da naj bi se to umirilo s prihodom pomladi, a problem je, da je umiritev lahko na precej višjih nivojih kot smo si zamišljali. Cene po 300 ali 400 evrov za megavatno uro niso vzdržne in pri tej ceni večina energijsko bolj intenzivnih dejavnosti ne more preživeti. Zato lahko že kmalu po novem letu pričakujemo uvrstitev plina in jedrske energije med zelene oz. trajnostne vire. Kam smo prišli od leta 2012, ko je bila po Fokušimi mantra, da je potrebno vse jedrske elektrarne zapreti. Nemci so se tokrat res uspeli ustreliti v koleno. In s tem še nas in vse preostale Evropejce.

Klub težavam naj bi dobički v 2022 rastli. Bolj zmerno kot v 2021, tako da 10 % ali 20 % skokov delniških indeksov ne smemo pričakovati. Bolj verjetna je rast trgov med do 5 %. A v primerjavi z negativnim donosom na banki, je to še zmeraj zelo lep donos. Vmes se bo našlo tudi kako pozitivno presenečenje, eden takih je Srednja in Jugovzhodna Evropa, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Med glavnimi regijami še naprej vidimo razvite trge (ZDA, Evropa) kot boljša izbira od trgov v razvoju. Slednji imajo pred seboj ogromno zgoraj navedenih izzivov, ne bo pa pomagalo tudi višanje obrestnih mer Fed, ki bo ustvarjalo dodaten pritisk na valute teh držav in predvsem na strošek njihovega, v večini primerov, precejšnjega dolga. Med razvitimi trgi kljub visokim vrednotenjem in občasni močni korekciji tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tehnološke delnice kljub svojih slabostim predstavljajo idejo, da smo zaradi pandemije 12 let razvoja stisnili v 12 mesecev. A po močni rasti v zadnjih letih, ostaja temeljno vodilo zmernost. Lahko vidimo tudi močno korekcijo znotraj panoge, saj zgodovinski kazalci nakazujejo upehanost. Naslednja taka panoga, kjer bomo verjetno videli rast je industrija. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato bo 2022 leto množične transformacije v ESG pravila. Tej politiki bodo vse bolj sledili tudi naši skladi in v 2022 lahko pričakujemo več sprememb na tem področju. Tudi finance ostajajo špekulativna panoga, saj bodo nižja vrednotenja, odkupi lastnih delnic ter rast dividend podpirali delnice, obenem pa višje obrestne mere delujejo kot obliž na težave zadnjih let. Odprto ostaja le vprašanje koliko tega je že vračunanega v trenutne nivoje, saj je panoga ena najboljših letos. Široka oziroma diskrecijska potrošnja je predvsem z luksuznimi dobrinami doživela bum v 2020 in 2021, ko so si potrošniki zaradi zaprtij kupovali nadomestke. Tako pričakujemo, da se bo tovrstna potrošnja v 2022 zmanjšala, kar lahko ob visokih vrednotenjih prinese korekcijo. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Zdravstvo, predvsem skozi sklad Generali Vitalnost, ostaja eden osnovnih gradnikov portfelja za 2022, saj so vrednotenja privlačna, ameriška zdravstvena reforma benigna, izdatki za boj s korono pa še naprej naraščajo. Zelo nasprotujoči so si pogledi na oskrbo in energijo. Energija je ena boljših panog letos. Dividende so visoke in naraščajo, odkupi lastnih delnic tudi, visoke cene nafte podpirajo rast tečajev, a pandemija in s tem poraba energentov ostajata neznanki. Oskrba predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje. Ostanejo še materiali, kjer je precej odvisno od Kitajske, ki ostaja velika neznanka kljub nizkim vrednotenjem. Kitajske delnice tako ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku.

Če povzamemo vse zapisano ostaja razpršitev osnovno vodilo investiranja. Za povprečnega vlagatelja ostajajo globalno razpršeni skladi najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezne bolj tematsko usmerjene sklade. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom varčevanja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem. Ne pozabite. Prihodnost še ni napisana. Napisali jo bomo sami.

Ekipa upraviteljev iz Generali Investments vam želi vesele božične praznike in srečno v 2022.