KD Skladi so v letošnjem letu ponovno prejeli najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje Revija Moje finance. Primož Cencelj je tako že drugič postal naj upravljavec. Med najboljših 12 upravljavcev pa so se uvrstili še štirje predstavniki iz KD Skladov: na tretje mesto Luka Flere, na 4. Grega Meden, na 9. mesto Aleš Lokar in na 12. mesto Sašo šmigić. Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Ta naziv je leta 2010 že pripadel Davidu Zormanu iz KD Skladov, leta 2014 pa ga je prejel Primož Cencelj.

Letošnji zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, so: KD Bond, naj sklad zadnjih treh let v kategoriji obvezniški – evropski, KD Vzhodna Evropa, naj sklad zadnjih treh let in zadnjih pet let v kategoriji delniški – evropski trgi v razvoju, KD Balkan, naj sklad zadnjih treh let in zadnjih pet let v kategoriji delniški – Balkan, KD MM, naj sklad zadnjih pet let v kategoriji denarni – evro. Oceno 5 zvezdic sta prejela še: KD MM za 3-letno obdobje (kategorija denarni – evro) in KD Rastko za 3-letno obdobje (delniški – evropski).

Družba KD Skladi, ki se uvršča med najstarejše družbe s tradicijo in izkušnjami v Sloveniji, že vrsto let prejema številna, tako domača kot tudi tuja priznanja za kakovostno delo, upravljanje ter razvoj produktov in storitev.

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tej priložnosti poudaril: »Prejete nagrade so skupaj z doseženimi donosnostmi pokazatelj odličnosti v upravljanju naše ekipe, na katero smo zelo ponosni. Zavedamo se pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje. Verjamemo, da bomo z našo odlično ekipo, izkušnjami, tradicijo ter strokovnostjo v naslednjih petih letih postali ena vodilna družba za upravljanje v Sloveniji in eden vodilnih ponudnikov plemenitenja sredstev vlagateljev v srednji in jugovzhodni Evropi.«

Na sliki uprava v družbi upraviteljske ekipe (od leve proti desni): Grega Meden, Casper Rondeltap, Luka Flere, Primož Cencelj, Luka Podlogar, David Zorman, Sašo šmigić, Aleš Lokar.

V letu 2015 je odličnost upravljanja podskladov KD Krovnega sklada začela spremljati tudi neodvisna mednarodna agencija Morningstar. Kar 5 od 10 podskladov KD Krovnega sklada, ki so predmet ocenjevanja, ima največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev v zgornjih najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2015 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

KD Balkan, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – razvijajoča Evropa (Emerging Europe Equity) in se uvršča na 1. mesto med 269 skladi iste kategorije v 3-letnem in 5-letnem obdobju: ?????
KD Prvi izbor, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global) in se uvršča na 66. mesto med 1329 skladi iste kategorije: ????
KD Bond, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond) in se uvršča na 111. mesto med 1156 skladi iste kategorije: ????
KD Latinska Amerika, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – Latinska Amerika (Latin America Equity) in se uvršča na 38. mesto med 296 skladi iste kategorije: ????
KD Vitalnost, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni mešani (Global Large-Cap Blend Equity), velika podjetja in se uvršča na 293. mesto med 2657 skladi iste kategorije: ????

Leto 2015 je zaznamovala velika nihajnost tečajev na kapitalskih trgih, ki se ni umirila niti ob prehodu v leto 2016.  V družbi KD Skladi smo tudi v tako dinamičnem okolju nepredvidljivih razmer uspeli potrditi strokovnost in odličnost v upravljanju, kar potrjujejo  pridobljene ocene upravljanja – Morningstar zvezdice.

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tem izjavil: » Našo družbo za upravljanje KD Skladi odlikuje odličnost v upravljanju premoženja, na to smo ponosni in to je naša konkurenčna prednost. Smo najstarejša slovenska družba za upravljanje. V letu 2015 smo se sami izpostavili ocenjevanju mednarodno priznane neodvisne agencije Morningstar in se postavili na mednarodni zemljevid ob bok velikim mednarodnim družbam za upravljanje. Sami svojo strokovnost in odličnost v upravljanju merimo z neposrednimi primerjavami z referenčnimi indeksi, ki smo jih v preteklih letih konstantno presegali. V letu 2015 smo bili priča mnogim izrednim dogodkom, ki so vplivali na gibanje tečajev in povzročili, da je nihajnost tečajev postala del vsakdana in vplivala tudi na donosnost. V takem okolju je upravljanje premoženja še večji izziv. Nepristranske ocene, neodvisne mednarodne agencije, so potrditev strokovnosti tudi v dinamičnih razmerah in dolgoročno povečujejo naš ugled in posledično krepijo zaupanje med vlagatelji.«

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

Kje so danes priložnosti?
MG: Podjetniško priložnost vedno iščem v sferi kupca, vprašam se, kje je zanj dodana vrednost. Za male vlagatelje vidim priložnost predvsem v vzajemnih skladih.

LG: Popolnoma se strinjam. Kapitalski trgi, na katerih delujemo, so po moje preveč zapleteni, da bi lahko povprečen vlagatelj neposredno investiral v zgodbe, o katerih ne ve dovolj. Prepričan sem, da se je z vidika malega vlagatelja varneje odločiti za vzajemne sklade. S tem lahko dosežemo praktično vse svetovne trge, izbire je veliko. V KD Skladih imamo celo paleto različnih produktov. Produkt, ki je meni osebno zelo všeč, je sklad KD Galileo, globalni fleksibilni sklad, ki je dobra izbira za tiste, ki bi radi plemenitili svoje premoženje na daljši rok, ne da bi morali medtem sprejemati celo vrsto odločitev o alokaciji med različnimi naložbenimi razredi, panogami ali geografskimi območji. Primer regionalnega sklada pa je na primer KD Balkan, pri katerem smo se izkazali kot eden največjih specialistov za to regijo v globalnem smislu.

Omenili ste KD Galileo, ime oziroma znamko, ki je na vlagateljskem trgu priznana že leta. Zaupanje, trdnost, dolgoročnost, to so danes najbrž še posebno pomembne komponente?
MG: Če s produktom na trgu ohranjamo zaupanje ljudi 10 ali 20 let, je to gotovo znamenje kakovosti. Ko govorimo o pravih vzajemnih skladih, torej tistih, ki so bili kot taki ustanovljeni, je KD Galileo še danes največji. Seveda pa ponujamo in bomo še naprej ponujali vrsto produktov. Pokojninska varčevanja in skladi so na primer v Sloveniji danes še nekaj nedoločljivega, kolektivnega, na tem področju vsekakor pričakujem, da bo v prihodnje vsak posameznik lahko izbiral med več različnimi možnostmi.

LG: KD Skladi že vrsto let dobivamo nagrade za najboljše upravljanje, osmič zapored smo že najbolj zaupanja vredna blagovna znamka med vzajemnimi skladi. KD je najboljši »brand« na tem področju in to je ključno tudi za prihodnost. Ohranjamo najvišjo kakovost upravljanja, cilj je vedno preseganje primerjalnih indeksov in to je merilo kakovosti. Seveda pa vedno razmišljamo in tudi pripravljamo nove produkte, tudi danes je tako.

Kako bi se opisali kot vlagatelj, ste konservativni ali bolj nagnjeni k tveganjem?
MG: Sam se imam za konservativnega vlagatelja, čeprav bi me nekateri po kakšnih tablicah, ki jih uporabljajo, verjetno uvrstili med tvegane. Odvisno od tega, kako opredelimo tveganje. številni finančni ekonomisti ali matematiki bodo zagovarjali mnenje, da so najbolj trdne investicije z netveganimi obrestnimi merami na primer po diskontnih stopnjah centralnih bank. Delnice ali vlaganje v sklade se jim zdijo veliko bolj tvegani, ampak jaz se s tem ne strinjam. Trenutna evropska slika mi daje prav. Bi danes rekli, da so bile na videz varne državne obveznice lepe in stare države Grčije »safe haven«? Najbrž ne. Tudi v slovenski zgodovini imamo podobne zgodbe. Sam bolj zaupam tistim, ki ustvarjajo. Tisto, kar ustvarja vrednost in jo zvišuje, so navsezadnje vedno podjetja. Dobro podjetje je tisto, ki ima dober izdelek in kupce in ki zdravo raste. In če ima vlagatelj razpršen portfelj, če vloži v sklad, v katerem je več takih podjetij, mislim, da je daleč na najbolj varni strani.

LP: Tveganje v obdobjih, ko si ga kot vlagatelj lahko privoščiš, je po mojem mnenju vsekakor dobra odločitev. Kot vlagatelj sem osebno v svojem starostnem obdobju še vedno bolj naklonjen tveganju, kot mu bom recimo čez 20 let. Menim, da bi bila škoda za moje dolgoročne prihranke, če jih ne bi želel oplemenititi ob obvladljivem tveganju. Zato imam tudi sam velik del svojega premoženja v naših delniških vzajemnih skladih.

Klišejsko vprašanje: kam bi dala danes milijon evrov, če bi jih morala nekam vložiti?
LP: Če bi imel kakšno res dobro podjetniško idejo, bi jo podprl in vložil del sredstev vanjo. Sicer pa v vzajemne sklade, prav gotovo.

Kako si razlagate formulo 1 + 1 = 3? Lahko kje zdrži in kdaj?
MG: To je klasično podjetniško vprašanje. V podjetništvu je pri uspehu formula vedno taka, seštevamo vložke, dodatna enica, ki jo dobimo v primerjavi s klasično matematiko, pa je seveda profit.

LG: Presežek je dodana vrednost. Enako je pri timskem delu, delo je vredno več, če ekipo dobro povežemo in delamo skupaj.

Gospod Gantar, pri pogovoru z vami beseda praviloma nanese tudi na vašo mladostno ljubezen, punk. Je v njem kakšna povezava z vašim delom?
MG: še vedno poslušam dobro glasbo, nazadnje sem bil recimo na koncertu Patti Smith. Ampak punka nisem nikoli dojemal samo kot glasbo, sam bi rekel, da je šlo bolj za nekakšno nenasilno upiranje režimu. Pač smo si na glas morda malo pred drugimi upali povedati, kaj si mislimo. Morda je res, da so bili tudi moji poslovni koraki kdaj pred časom. Tako vsaj pravijo drugi.

Gospod Podlogar, kje se vi najdete v prostem času?
LP: V športih. Vedno sem rad preskušal nove stvari, tako da nisem zapisan le eni panogi, sem pa zelo rad aktiven. Vse mogoče sem počel, kot otrok streljal z lokom, plaval, se začel pozneje ukvarjati z borilnimi veščinami, na smučiščih sem začel zavijati zunaj urejenih prog v pršič, se okrog 30. leta spravil na desko in začel surfati. Pri nas se vse več ljudi loteva triatlona, morda bom šel tudi na triatlon. Ampak Slovenci smo posebni: na Otoku je bil triatlon vroč že pred kakimi desetimi leti, ampak povprečen Anglež se je na svoj prvi triatlon odpeljal z mestnim kolesom s košarico, pri nas pa se zdi ljudem nujno, da si najprej omislijo tekmovalno uro za več sto evrov … To ni zame.

Oba imata otroke, kaj bi svetovala mladim?
MG: Treba je delati, delati, trdo delati.

LP: Točno to. In biti skromen, moralen in vztrajen. Nič ne pride samo in nič nam ne pripada samo po sebi. Včasih je videti, da generacija Y tako razmišlja. Ko sam govorim o vrednotah, sem prepričan, da morajo mladi sčasoma prevzeti – ali pa jim morajo to vcepiti starši –¬ ključne, torej skromnost, integriteto in pogum. Poleg tega pa voljo do trdega dela. Če pogledamo raziskave, je v povprečju ura in pol dela na dan več tista stvar, ki nekako ločuje ljudi, ki so bolj uspešni, od manj uspešnih. Ni nobene magične formule za uspeh. Sem ter tja kdo najde in izkoristi priložnost ter pride do uspeha »po bližnjici«, za vse druge pa je trdo delo edina zanesljiva izbira.
Mladi imajo danes izjemne priložnosti. Ko je študirala moja generacija, je bila recimo možna ena izmenjava, danes gre lahko študent po vsem svetu. Ima evropske programe in možnosti, da gre še dlje, v šanghaj ali Hongkong, če hoče.

Kaj bi svetovala staršem te nove generacije, imenovane Y?
MG: Zdržite.
LP: (Smeh.)

Celotni intervju je objavljen v reviji Optimum

V torek, 26. 5. 2015, je na slovenski obali potekal zaključni dogodek projekta Calypso, ki je v letu 2014 zmagal na natečaju družbe KD Skladi Vse=mogoče! Zbiranje je potekalo na pomolu Ribogojnice Fonda, kjer so ob 10. uri začeli s tiskovno konferenco. Sledil je odhod na ladje, izplutje na betonski ponton in predstavitev podmornice. Potekalo je tudi fotografiranje in intervju z Rokom Capudrom, nato pa smo bili priča 30-minutnemu potopu podmornice. Ob prihodu nazaj so nam pripravili pogostitev ter degustacijo, niso pa manjkala niti vprašanja za ekipo. Po predstavitvi in potopu podmornice je druženje potekalo vse do popoldanskih ur.

Ekipo Calypso sestavljajo dijaki Gimnazije Vič, mladi raziskovalci, ki gojijo veliko ljubezen do znanosti. Profesor fizike, Rok Capuder, jih je navdušil za projekt in od takrat dalje so svoje popoldneve in vikende preživljali v šolski delavnici. Zanimanje dijakov za projekt je bilo zelo veliko, zato je pri izdelavi podmornice sodelovalo približno 50 dijakov.

Calypso je raziskovalna podmornica. Njena “čutila” predstavljajo različni senzorji, prek katerih bo zbirala podatke in jih pošiljala ekipi na površje. Energijo ji bo zagotavljal napajalni kabel, prenos podatkov pa bo potekal preko optičnega kabla. Vse dele podmornice so skušali izdelati sami, ker pa to ni vedno mogoče, so jim pri delu pomagala različna visokotehnološka podjetja.

Želja dijakov, ki sami vodijo raziskovanje, je, da bi nam podmornica približala življenje oceanov in morij, ki ostajajo v večji meri neraziskani in neznani. Vizija pa, da bi si s podmornico nekoč ogledali najbolj znano potopljeno ladjo Titanic.

Že od začetka smo v družbi KD Skladi verjeli v njihovo delo in optimistično zaupali v to, da lahko skupina mladih dijakov doseže ambiciozen cilj, če si tega le želijo. Veseli nas, da smo jim lahko kot zmagovalni ekipi nagradnega natečaja Vse=mogoče! pomagali ter pripomogli k uresničitvi njihovih ciljev. Pokazali so, da je inovativna ideja v kombinaciji s timskim delom, motivacijo, drznostjo in predanostjo, pravi recept za uspeh.

Ekipa Calypso s podmornico pred krstnim spustom.	Prva slovenska raziskovalna podmornica Calypso je uspešno opravila krstni potop.