Sogovorniki so izpostavili, da je v Sloveniji še vedno močno prisotna kultura varčevanja na bančnih računih, medtem ko je vlaganje pogosto povezano z nezaupanjem, strahom pred izgubami in občutkom, da za vlaganje potrebujemo veliko začetnega kapitala. V razpravi, ki jo je moderiral Jure Ugovšek, finančni novinar pri časniku Finance, so sodelovali Aljoša Valentinčič, strokovnjak za računovodstvo, finance in nevroekonomijo ter profesor na Ekonomski fakulteti, Dan Podjed, antropolog in profesor na Filozofski fakulteti, Matej Tadej Jerman, vodja finančnih poti v družbi Generali Investments, in Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja v Modri zavarovalnici. Strinjali so se, da sta finančno izobraževanje in boljše razumevanje dolgoročnega vlaganja ključna za spremembo odnosa do vlaganja.

 

 

V zadnjih desetih letih je bila namreč zabeležena 31,7-odstotna skupna inflacija, obrestne mere na bančne depozite so se gibale med 0 in 2,51 odstotka, pri čemer je povprečna obrestna mera za enoletni depozit znašala 0,89 odstotka. Na drugi strani pa je donos najbolj razpršenega globalnega indeksa z vključeno dividendo v tem času dosegel povprečno 10,86 odstotka letno. Kaj to pomeni v praksi? Če je nekdo konec leta 2015 v gotovini ali na bančnem računu hranil 10.000 evrov, ima danes sicer še vedno 10.000 evrov, vendar je zaradi inflacije njihova realna vrednost padla na približno 7.593 evrov. Če bi isti znesek takrat vložil v globalni delniški indeks, bi imel danes približno 21.281 evrov. Prav takšni primeri jasno pokažejo razliko med varčevanjem in investiranjem.

Po raziskavi družbe Generali Investments je glavni razlog, da ljudje ne vlagajo, prav strah pred izgubo, ki ga navaja 48 odstotkov vprašanih. 38 odstotkov jih meni, da nimajo dovolj denarja za investiranje, 14 odstotkov pa kot razlog navaja pomanjkanje znanja o finančnih trgih. Tudi sogovorniki na dogodku Ekonomske fakultete so poudarili, da prav ti dejavniki pomembno oblikujejo odnos Slovencev do vlaganja in pogosto vodijo v odlašanje z vstopom na kapitalske trge.

Kot je poudaril Jerman, ima denar svojo funkcijo predvsem takrat, ko kroži v gospodarstvu. »Investiranje pomeni, da prihranke nekam plasiraš. Za to lahko zadošča že 1 evro. Današnji finančni produkti vsakemu posamezniku omogočajo prilagojeno investiranje v iste trge pod istimi pogoji. Velja pravilo zrno na zrno, nekje je treba začeti in prej kot začnemo z investiranjem, bolje je.« je poudaril Jerman.

Antropolog Podjed pa je izpostavil tudi družbeni vidik potrošnje: »Pogosto vlagamo v razkošje, ki se vidi, medtem ko o dolgoročnih finančnih odločitvah razmišljamo bistveno manj. Malo bi morali prečistiti v glavi in se znebiti materialnih bremen, kot je na primer avto,« je poudaril, opozoril pa je tudi na dolgoročno razmišljanje pri investiranju. »Že od majhnega rad vlagam, med drugim sem imel naložbe tudi v vzajemnih skladih in delnicah. Lani novembra, ko se je začelo govoriti, da bo balonček počil, sem se prestrašil in marsikaj prodal, za kar mi je bilo pozneje žal.«

Na vprašanje publike, kam vlagati, je Cencelj odgovoril: »Če si mlad, je najbolje začeti z vlaganjem v globalne razpršene sklade, če ostane še nekaj denarja pa tudi v posamezne delnice, zlato in ostale naložbene razrede. Hkrati pa ne gre pozabiti tudi na pokojninsko varčevanje.« Z njim se je strinjal tudi Jerman, ki priporoča široko razpršen portfelj. »Na kapitalskih trgih so nihanja vedno prisotna in so normalen pojav, ki lahko vlagateljem na dolgi rok prinesejo višje donose. Ob tem velja osnovno pravilo investiranja – večja kot je potencialna donosnost, večje je tveganje.«

Razprava je naslovila tudi vprašanje finančne pismenosti in razumevanja dolgoročnega vlaganja. Po mnenju sodelujočih kratkoročna nihanja na trgih pogosto odvračajo posameznike od vlaganja, čeprav zgodovina kapitalskih trgov kaže, da lahko razpršeno in dolgoročno vlaganje pomembno prispeva k rasti premoženja. Po besedah Valentinčiča ljudje s finančnimi odločitvami pogosto odlašamo, ker jih dojemamo kot neprijetne in zapletene. »Informacij o vlaganju je na voljo ogromno, če pa nismo dovolj samozavestni za naložbe, je dobro, da vprašamo za nasvet. Če gremo prvič v fitnes, najamemo trenerja, da se ne bi polomili. Podobno bi moralo veljati pri finančnih odločitvah. Strokovnjak sicer lahko nekaj stane, a na koncu smo še vedno na boljšem, kot če puščamo denar na bančnih računih, kjer zaradi vpliva inflacije izgublja vrednost,« je svetoval Valentinčič.

Sogovorniki so se strinjali, da se odnos do vlaganja v Sloveniji sicer postopoma spreminja, vendar ostaja še veliko prostora za izboljšanje finančne pismenosti in razumevanja kapitalskih trgov. Prav več znanja in dostopa do informacij lahko posameznikom pomaga, da začnejo svoje prihranke upravljati bolj dolgoročno in premišljeno.

 

 

 

 

Generali Adriatic Value Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, investicijski svetovalec pa je Peakside Capital. Ustanovljen je bil leta 2018 kot prvi regulirani nepremičninski alternativni investicijski sklad v Sloveniji. V skladu so svoja sredstva združili institucionalni vlagatelji iz regije. Namen sklada je bil ustvarjati privlačne donose, prilagojene tveganju, z najemninami in kapitalsko rastjo, z vlaganjem v štiri strateško izbrane nepremičnine po Sloveniji: poslovni stavbi Tivoli Center in Stekleni Dvor, hotel Austria Trend ter nakupovalno središče Arkadia.

»Prodaja Arkadie potrjuje uspeh naše investicijske strategije ustvarjanja vrednosti, ki temelji na aktivnem upravljanju sredstev. Veseli nas, da bo nepremičnino prevzel uveljavljen upravljalec, ki bo nadaljeval njen razvoj in utrjeval njen položaj na trgu.« je povedal Christopher Smith, vodja upravljanja portfeljev za CEE pri Peakside Capital Advisors.

S proaktivnim upravljavskim pristopom, fleksibilnostjo in aktivnim prilagajanjem tržnim razmeram, tudi v času zaprtja zaradi covid-19, je sklad presegel pričakovanja glede uspešnosti. Podpis pogodbe o prodaji trgovskega centra Arkadia v Domžalah v drugem četrtletju 2025 predstavlja pomemben mejnik, ki označuje zaključek naložbenega cikla sklada in njegov prehod v zaključno fazo delovanja.

Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave družbe Generali Investments, je ob tem povedala: »Zadovoljni smo, da smo podpisali pogodbo o prodaji zadnje nepremičnine za Generali AVF, prvega reguliranega nepremičninskega sklada v Sloveniji, in dosegli odlične rezultate ter s tem izpolnili in presegli pričakovanja naših vlagateljev. To predstavlja pomemben trenutek – še en dokaz naše pionirske vloge pri razvoju sektorja alternativnih nepremičninskih skladov v Sloveniji. S tem uspehom nadaljujemo našo pot z ustanovitvijo novega, drugega nepremičninskega sklada Generali Adriatic Value Fund II.«

Na podlagi uspeha sklada Generali AVF je Generali Investments oblikoval nov sklad: Generali Adriatic Value Fund II (Generali AVF II). Novi sklad je maja prejel odločbo regulatorja, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), in je že vstopil v začetno fazo zbiranja kapitala institucionalnih vlagateljev.

Nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund II je specialni investicijski sklad, reguliran po slovenski zakonodaji. Načrtovano trajanje sklada je osem let, dvoletno obdobje investiranja in dodatno šestletno obdobje. Namenjen je vlaganju v poslovne nepremičnine v Sloveniji in na Hrvaškem, dveh trgih s privlačnim potencialom rasti, omejeno ponudbo komercialnih nepremičnin in močnim povpraševanjem najemnikov – zlasti v segmentih pisarn, gostinstva in hotelirstva, logistike ter trgovine.

S podporo izkušenj globalnega specialista za nepremičninske trge Generali Real Estate bo sklad nalagal v uveljavljene nepremičnine in nepremičninske projekte z ustrezno notranjo vrednostjo, s potencialom rasti in z obeti o stabilnih prihodkih na slovenskem in hrvaškem trgu.

»Veselimo se izgradnje visokokakovostnega portfelja z močnimi temelji in dolgoročno vrednostjo. Ciljni trgi predstavljajo edinstveno kombinacijo priložnosti in stabilnosti, zato smo navdušeni, da bomo še naprej ustvarjali dodano vrednost za naše vlagatelje,« je dodala Melita Rajgelj Ozebek.

Generali Adriatic Value Fund II ima priznan status specialnega investicijskega sklada in se bo v naložbenem obdobju osredotočil na pridobivanje sredstev v Sloveniji in na Hrvaškem. Sklad je že privabil zanimanje institucionalnih vlagateljev iz Jugovzhodne in Srednje Evrope, ki jih pritegnejo dokazana uspešnost, strokovno upravljanje in razvojni obeti regije.

 

 

 

 

Generali Investments in Generali Real Estate CEE skupaj ustvarjata edinstveno kombinacijo lokalnega strokovnega znanja in regionalnega vpogleda, podprto z globalnim znanjem in vrhunskimi strokovnjaki – kar zagotavlja izjemen pristop k upravljanju institucionalnih nepremičninskih naložb. Generali Investments, ustanovljen leta 1994, je prvi slovenski upravljavec več premoženja (pooblaščen za zagotavljanje storitev UCITS, MiFID in AIFMD). Od leta 2019 je del skupine Generali. Generali Investments upravlja prvi vzajemni sklad, prvi obvezniški sklad, prvi sklad denarnega trga in prvi alternativni nepremičninski sklad v Sloveniji in je prepoznan tako lokalno kot mednarodno po svoji inovativnosti in odličnosti upravljanja.

Podružnica Generali Real Estate CEE (GRE CEE) je bila ustanovljena leta 2013 in trenutno zaposluje 17 ljudi ter koordinira nepremičninske dejavnosti skupine Generali na 8 trgih srednje in vzhodne Evrope. GRE CEE ima več kot 130 nepremičninskih naložb. Vrednost teh sredstev je bila leta 2024 ocenjena na približno 1.230 milijonov evrov.

 

 

 

 

 

Melita Rajgelj Ozebek je mesto predsednice uprave družbe Generali Investments prevzela januarja 2023. Priznanje Artemida potrjuje njeno predanost delu v finančni industriji in njeno uspešno kariero.

Sočutje in zaupanje, odločnost in vztrajnost, odgovornost in trajnost je tistih šest vrednot, ki so skupne letošnjim prejemnicam priznanja Artemida. Ob podelitvi priznanja je Melita Rajgelj Ozebek izjavila: ” Priznanje Artemida je zame velika čast in potrditev, da se z zaupanjem vase, srčnostjo in vztrajnostjo premika meje in da je vsak izziv priložnost, ki ga je potrebno sprejeti brez strahu. Pogum in trdo delo sta nujna za končni uspeh.  Želim si, da bi tudi moja zgodba navdihnila še več mladih, da si bodo upali poseči po najvišjih ciljih.”

Boginja Artemida simbolizira poslovne voditeljice in voditelje na najvišjih položajih, saj se od njih pričakuje, da bodo z lokom in puščico nakazali pravo smer in skupne cilje za nove podvige ter preboje podjetij, hkrati pa s spoštovanjem uvodoma naštetih šestih vrednot krepili in spodbujali zaupanje med zaposlenimi, jih motivirali in spodbujali.

 

 

O Združenju Manager: Združenje Manager je osrednja slovenska organizacija, ki povezuje managerje, poslovne voditelje in strokovnjake za vodenje. Njegov cilj je spodbujanje odličnosti v vodenju, krepitev družbene odgovornosti in razvoj poslovne kulture v Sloveniji. Organizacija si prizadeva za gospodarski napredek ter za večjo zastopanost žensk in mladih na vodilnih položajih. Priznanje Artemida je eno od ključnih priznanj, ki ga združenje podeljuje kot priznanje izjemnim posameznicam za njihov prispevek k družbi in gospodarstvu.