Generali Investments ponovno z Naj upravljavcem premoženja v Sloveniji

 

Aleš Lokar, ki je vodja upraviteljskega tima za podsklade Generali Krovnega sklada: Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Rastko, v skupni vrednosti 225 milijonov evrov sredstev, je nagrado za naj upravljavca prejel že leta 2017. Ob ponovnem prejemu laskavega naziva je povedal: »Ta nagrada je plod odličnega dela celotnega tima Generali Investments. Kompleksnost trgov ter hitrost razvoja dogodkov zahtevajo dobro skupinsko delo, zato je to nagrada, ki je namenjena vsem sodelavcem.«

 

Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb in Naj upravljavec; Foto: © Jure Makovec / Moje finance

 

Na lestvico petih najboljših upravljavcev premoženja v Sloveniji, se je uvrstil tudi David Zorman, ki je prestižno priznanje, najboljši upravljavec premoženja, prejel že leta 2011.

V 14-letni zgodovini podeljevanja nagrad so prestižni naslov naj upravljavca in naj upravljavca desetletja kar osemkrat prejeli upravitelji družbe Generali Investments. To družbo Generali Investments uvršča med največkrat nagrajeno družbo za upravljanje v zgodovini podeljevanja nagrad in izkazuje uspešnost upraviteljske ekipe družbe. Naj upravitelji premoženja po letih so postali: David Zorman (2011), Primož Cencelj (2014, 2016 in 2018), Aleš Lokar (2017) in Luka Flere (2019). Primož Cencelj pa je postal tudi naj upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).
Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Družba Generali Investments, ki letos praznuje 30 let svojega delovanja, se tako uvršča med najstarejše družbe s tradicijo in izkušnjami v Sloveniji in že vrsto let prejema številna, tako domača kot tudi tuja, priznanja za kakovostno delo, odlično upravljanje ter razvoj produktov in storitev.

Na prireditvi so podelili tudi zvezdice skladom za tri- in desetletno obdobje, kar predstavlja najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in je odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:

Generali Galileo*****, mešani fleksibilni sklad, v kategoriji mešani globalni za triletno obdobje

Generali Rastko Evropa*****, evropski delniški sklad, v kategoriji delniški evropski za desetletno obdobje

Generali Bond*****, obvezniški – EUR, v kategoriji evropski obvezniški za desetletno obdobje

 

Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments, je ob tej priložnosti poudarila: »Prejete nagrade so skupaj z doseženimi donosnostmi pokazatelj odličnosti v upravljanju naše ekipe, na katero smo zelo ponosni. Delujemo v hitro se spreminjajočem okolju, ki od nas zahteva vsakodnevno prilagajanje in tu se izkazujejo naše dolgoletne izkušnje. Že 30 let se zavedamo pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje.«

Številne prejete nagrade predvsem pa zaupanje strank, dolgoročni odnosi, preudarna naložbena politika, kakovostni produkti, vrhunska ekipa z zmagovalno miselnostjo in strokovnost ter tudi mednarodnost so zagotovo motivatorji, ki poganjajo to najstarejšo družbo za upravljanje v Sloveniji in ekipo ter hkrati dokazujejo, da so na pravi poti.

 

Na fotografiji z leve: Geza Norčič, upravitelj, Matej Krajnik, analitik, Sašo Šmigić, član uprave, Aleš Lokar, vodja upravlja delniških naložb in naj upravljavec leta 2023, David Zorman, vodja upravljanja ESG analiz in Matej Škerlep, analitik (na sliki manjkata: Beti Bacetič Kern, upraviteljica, in Grega Meden, samostojni upravitelj).

 

 

Generali Investments ob 30-letnici delovanja z okroglo mizo Razvoj in izzivi slovenske finančne industrije

Razpravljalci okrogle mize prof. dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, ga. Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments d.o.o., g. Primož Pinoza, namestnik direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev, mag. Žiga Hieng, predsednik uprave Salus, d. d., g. Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja, Modra zavarovalnica, d. d. in g. Karel Lipnik, analitik, medijska hiša Delo so si bili enotni, da je finančno premoženje povprečnega Slovenca neustrezno porazdeljeno, kar na dolgi rok vpliva tako na plemenitenje finančnega premoženja posameznika, kakor tudi na skupno blaginjo v Sloveniji.

Okrogla miza

Udeleženci okrogle mize z moderatorjem mize, prof. dr. Aljošo Valentinčičem, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (z leve proti desni): ga. Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments, g. Primož Pinoza, namestnik direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev, mag. Žiga Hieng, predsednik uprave Salus, g. Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja, Modra zavarovalnica, in g. Karel Lipnik, analitik, medijska hiša Delo

V Sloveniji gospodinjstva večino svojih prihrankov hranijo v bankah – do konca novembra 2023 je vrednost depozitov gospodinjstev znašala 29,0 milijard evrov, kar je verjetno rezultat pomanjkljive strategije upravljanja s finančnim premoženjem, zelo konzervativno usmerjene zgodovine upravljanja prihrankov starejših generacij in slabih izkušenj iz zadnje finančne krize.

Predsednica uprave Generali Investments Melita Rajgelj Ozebek je izpostavila: »Na dolgi rok bi vlagatelj z osnovnim portfeljem v vzajemnih skladih, sestavljenim v 30 odstotkih iz obvezniških in v 70 odstotkih iz delniških skladov, v petih letih pridobil več kot 30 odstotkov vložka, v 10 letih pa okoli 60 odstotkov.«

Iz navedenega, ker so varčevalci raje denar imeli na banki, doma ali v obveznicah, in ne denimo v vzajemnih skladih ali na borzi, izhaja oportuniteta izguba. Ta se po oceni Primoža Cenclja, izvršnega direktorja sektorja za upravljanje premoženja pri Modri zavarovalnici, na eni strani zaradi inflacije in na drugi strani zaradi donosov, ki so jih v zadnjih letih bili deležni kapitalski trgi, meri v milijardah: »Ker se slovenski varčevalci v zadnjih 10 letih aktivneje ne vključujejo na kapitalske trge, imajo v zadnjih 10 letih za okoli 10 do 15 milijard evrov oportunitetne izgube.«

Profesor dr. Aljoša Valentinčič je izpostavil: »Kapitalski trgi imajo več pomenov. Velik pomen imajo za podjetja, ki lahko na kapitalskih trgih dobijo cenejše in več virov kapitala, s katerim potem financirajo razvoj izdelkov in storitev. Velik pomen pa imajo tudi za varčevalce, ki lahko na kapitalskih trgih s smiselno razporeditvijo prihrankov dosežejo dolgoročno boljše cilje. Ob tem enim in drugim pomagajo različni finančni posredniki, med katerimi so tudi družbe za upravljanje in vzajemni skladi, regulator pa opravlja vlogo, ki nosi večjo transparentnost in zmanjšuje tveganje. V tem krogotoku se s svojo vlogo znajdemo vsi, ki lahko prispevamo k višjim donosom tako za posameznike in koristi za širšo družbo.“

Medtem ko se Slovenci med evropskimi državami uvrščamo v sam vrh po stopnji varčevanja, smo na drugi strani, kar se tiče plemenitenja premoženja v vzajemnih skladih in na kapitalskih trgih še vedno zelo zadržani, ne glede na številne prednosti tovrstne oblike vlaganja.

Karel Lipnik, analitik pri medijski hiši Delo, je izpostavil multiplikativne učinke, ki jih ima aktivno vlaganje prebivalstva v kapitalske trge tudi za državo: “Če bi posameznik prispevek delodajalca zadnjih 20 let vlagal v delnice na Ljubljanski borzi, bi na leto vložil eno povprečno bruto plačo, to bi pomenilo neposreden vložek 37.000 evrov (ob predpostavki, da bi denar vložil in ga tam pustil). Današnja borzna vrednost privarčevanega premoženja bi bila 110.000 evrov, samo dividende bi mu v letu 2023 prinesle 3.800 evrov. Če bi v Sloveniji leta 2000 uvedli pokojninsko varčevanje, bi bila zgrajena tretja razvojna os, ne bi se niti pogovarjali, kdaj bomo zgradili prvo polje vetrnih elektrarn, ker bi imeli dovolj denarja. Imeli bi tripasovnico in urejene javne finance. Če bi v Sloveniji, ki plačuje približno 800 milijonov evrov za obresti javnega dolga, bolj aktivno vlagali na kapitalske trge, bi tudi denar obresti javnega dolga ostal v Sloveniji in bi si s tem lahko vsako leto privoščili naložbo v velikosti drugega tira.“

“Da bi se slovenskim vlagateljem povrnilo zaupanje v kapitale trge, bi bilo dobro, da imamo čim več pozitivnih zgodb. Na primeru izdaje ljudskih obveznic, se lahko veliko naučimo, tako država kot izdajatelj, kot tudi občine, ki bi lahko izdale občinske obveznice, ki so bile v začetnih časih Ljubljanske borze zelo iskan finančni instrument. Za vlagatelje pa je pomembno, da se naučijo, kako deluje kapitalskih trg. Slabe izkušnje iz preteklosti so sestavni del kapitalskega trga. Na kapitalski trg je treba gledati na dolgi rok. Kratkoročno kapitalski trg zelo niha. Slovenci smo varčen narod, varčevanja v bančnih vlogah je ogromno, po drugi strani pa smo razmeroma naklonjeni špekuliranju, zlasti mlajše generacije, ki zelo veliko nalagajo v kriptovalute. Mlade je treba izobraževati, in to čim bolj zgodaj,“ je izjavil Primož Pinoza, namestnik direktorice agencije, Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Podjetja se premalo zavedajo možnosti financiranja na kapitalskih trgih. Treba je pokazati čim več uspešnih zgodb, v Sloveniji smo bili priča tako negativnim kot pozitivnim zgodbam. Ljudi je treba večkrat informirati o pozitivnih, saj uspešne zgodbe vlečejo množice. Tako je Žiga Hieng, predsednik uprave Salus, izpostavil zgodbo NLB, ki je »šla čez težko obdobje, čez različne faze, na koncu, kot je zdaj videti, do relativno uspešne privatizacije, z nekim konceptom. Ta bi bil uporaben in ustrezen še za kakšno drugo slovensko družbo. Če bi šli po tej poti se mi zdi, da bi ob trenutnem stanju na kapitalskem trgu dobili še kakšne dodatne vlagatelje ali pa bi vsaj obstoječe, tako kot smo jih z ljudsko obveznico angažirali, s kakšnim IPO ali SPO dodatno motivirali. “

Udeleženci okrogle mize so si bili enotni v sklepnem sporočilu, da glede na pričakovane neugodne demografske spremembe, trenutno nespodbuden sistema varčevanja za starost in velikih vprašanj o finančni izobraženosti in pismenosti slovenskega prebivalstva (ki pri mladih vpliva na pravo razmejitev sedanje in prihodnje potrošnje, pri starejših pa na alokacijo prihrankov, ki ni v skladu s cilji varčevanja za starost), bi bil čas, da vsak od deležnikov prevzame svoj del odgovornosti, tudi prebivalci z ustrezno prerazporeditvijo svojih prihrankov.

 

Generali Investments v smeri spodbujanja čistega okolja in pitne vode postaja boter človeškima ribicama iz Postojnske jame

Na fotografiji pred novim akvarijem so (od leve proti desni) Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame d.d., Mojca Marija Pregelj, vodja trženja pri družbi Generali Investments, in Katja Dolenc Batagelj, izvršna direktorica marketinga Postojnske jame d.d.

V družbi Generali Investments menijo, da lahko prispevajo svoj delež v času vse večje ogroženosti okolja, negativnih podnebnih sprememb ter zahtev po izpolnjevanju višjih družbenih in upravljavskih standardov. In to ne le s spodbujanjem odgovornega poslovanja izdajateljev finančnih instrumentov, v katerih imajo podskladi naložena svoja sredstva, temveč tudi s projekti, ki konkretno izboljšujejo naše življenjsko okolje in pomagajo ohraniti večno mlad planet za vse. Zaradi tega Generali Investments podpira projekt Protect Proteus in v sodelovanju s Postojnsko jamo aktivno osvešča ter z odločnimi koraki skrbi za habitat izredno dragocene in zaščitene življenjske vrste – človeške ribice (Proteus anguinus). Zmajeve mladičke, kot tudi imenujemo največjo jamsko žival na svetu, lahko najdemo na zelo majhnem delu sveta, znotraj tega območja pa njihovo glavno domovanje ostajata Slovenija in Postojnska jama. Človeška ribica živi izključno v temi podzemnih rek in jamskih jezer, skrita našim očem. Pa vendar je s svojim načinom življenja ter izrazito senzibilnostjo najboljši odraz našega odnosa do narave. Prav zato je ohranjanje čistega površja in posledično podtalnice, ki je eden največjih zalogovnikov pitne vode na svetu, pomembno ne le za zagotavljanje kakovostnega habitata endemitu dinarskega krasa, pač pa tudi za vse nas. Človeška ribica je simbol čiste pitne vode.

Družba Generali Investments zato aktivno pristopa k projektu Protect Proteus in je v luči ozaveščanja in podpore omogočila postavitev specializiranega akvarija, v katerem bosta odslej živeli človeški ribici iz znamenitega legla 2016. Takrat smo bili prvič v svetovni zgodovini priča izleganju zmajevih mladičkov pred očmi javnosti, naša človeška ribica pa je postala zvezda, ki je priklicala pozornost vseh največjih medijev na svetu. Generali Investments tako s ponosom postaja boter človeškima ribicama iz Postojnske jame.

»V družbi Generali Investments z aktivnim pristopom k projektu, ki je glasnik ohranjanja čistega okolja, čiste pitne vode in ohranjanja življenja najbolj krhkih živečih vrst, konkretno opredeljujemo svoj pristop k trajnostnim značilnostim, ki temelji tako na poslovanju, osredotočenem na odličnosti notranjih poslovnih procesov, kot tudi na odgovornem ravnanju v lokalni skupnosti, v kateri s prevzemanjem aktivnih vlog delujemo onkraj vsakodnevnega poslovanja«, je ob tej priložnosti poudarila Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave družbe Generali Investments.

»Vsi v Postojnski jami smo varuhi v prvi vrsti čistega okolja in človeške ribice. S podporo, ki nam jo je izkazal Generali Investments, pa smo iskreno veseli in hvaležni, da smo dobili nove varuhe oz. superheroje, kot imenujemo tiste, ki prepoznajo našo namero in podpirajo projekt Protect Proteus. Čestitke Generali Investments za pogum, da so bili prvi, in za zaupanje, da bomo lahko skupaj osveščali in svojim zanamcem zapustili čistejši in bolj zdrav planet,« je ob podani podpori projekta Protect Proteus zadovoljno dodal predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj.

Na fotografiji človeška ribica iz znamenitega legla 2016 v novem specializiranem akvariju, ki ga je pomagala postaviti družba Generali Investments

 

Na fotografiji človeška ribica iz znamenitega legla 2016 v novem specializiranem akvariju, ki ga je pomagala postaviti družba Generali Investments

O družbi Generali Investments: Pri Generali Investments postopno vpeljujejo skrb za trajnost v svoje delovanje – premike delajo tako globalno, kjer je iniciativo prevzela Skupina Generali, kot tudi lokalno, saj so vse družbe znotraj Skupine na svojih lokalnih trgih skrb za trajnost vključile v svoje načrte in delo. Vključevanje (ESG) dejavnikov, kot so okoljske in družbene zadeve ter zadeve, povezane z zaposlenimi, človekovimi pravicami, preprečevanjem korupcije in podkupovanja, nam omogoča ustvarjanje dolgoročne vrednosti v korist vseh naših deležnikov, saj je gospodarsko blaginjo mogoče doseči le, če se jo gradi na družbeno pravičnih in okolju prijaznih temeljih.

Skrb za bolj trajnostno prihodnost družba izraža prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Cilj je ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G) – ESG. Zavedajo se, da morajo pri vključevanju ESG načel sodelovati in ukrepati vsi deležniki. Najprej država, ki mora to področje urediti sistemsko, z ustreznimi spodbudami in zakoni, seveda pa tudi podjetja, ki bodo morala zakon in pravila implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese. Pomembni deležnik so tudi finančne institucije, ki bodo morale poskrbeti za alokacijo kapitala, in posamezniki z odgovornim ravnanjem.

O projektu Proteus Protect: Projekt Postojnske jame je namenjen ohranjanju varnega in zdravega življenjskega prostora človeške ribice, v okviru katerega se razvija laboratorije in sodeluje z znanstveniki, ozavešča o pomenu podtalnice in pitne vode s ciljem ohranjati večno mlad planet.

 

*Uredba SFDR je Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki določa pravila o preglednosti vključevanja tveganj glede trajnostnosti in upoštevanja škodljivih vplivov v postopke pri udeležencih na finančnem trgu in finančnih svetovalcih ter pravila o zagotavljanju informacij o trajnostnih vplivih finančnih produktov
**ESG je kratica, ki označuje E- environment oziroma okolje, S- social oziroma družba in G- governance oziroma upravljanje.

Umetna inteligenca, inflacija, obrestne mere, geopolitični izzivi in priložnosti na kapitalskih trgih v letu 2024

 

Navkljub vsem globalnim izzivom je za nami še eno izjemno leto na globalnih kapitalskih trgih, kjer doseženi donosi v letu 2023 močno presegajo pričakovanja.

 

OGLEJTE SI POSNETEK SREČANJA

 

Kakšno leto 2023 je za nami

Optimizem tako v ZDA kot v Evropi prinašajo ugodni podatki o inflaciji, ki se umirja, kar spodbuja pričakovanja na občutno nižje obrestne mere v prihodnjem letu.

Občuten padec splošne inflacije v ZDA v zadnjih mesecih je šel zlasti na račun nižjih cen energentov, predvsem nafte, cena katere se giba okrog 70 dolarjev za sodček. Vzpodbudna pa je za inflacijske trende deflacija v največji svetovni industrijski sili, Kitajski. Cene v ZDA uvoženih izdelkov so ta mesec dosegle največji upad odkar jih merijo, zato lahko pričakujemo večji vpliv na cene končnih izdelkov tudi v ZDA in Evropi v prihodnjih mesecih, ko se stare zaloge porabijo in odprodajo in na police pridejo cenejši izdelki.

Raven obrestnih mer tudi v evrskem območju ostaja nespremenjena, obenem pa je precej nižja kot v ZDA. Kljub nizki gospodarski rasti in jedrni inflaciji, ki pada hitreje kot čez lužo, je bila pri napovedih za prihodnje leto predsednica ECB Lagardova precej bolj zadržana od Powella. To je okrepilo vrednost evra, medtem pa evropske delnice vztrajajo blizu najvišjih nivojev letos.
Pri švicarski in angleški centralni banki ključnih obrestnih mer niso spreminjali. Za še en dvig so se odločili na Norveškem, kjer inflacija vztraja blizu 5 %. Indeks nabavnih managerjev PMI za evrsko območje je še sedmi mesec zapored pod 50 kar pomeni, da se možnosti za recesijo višajo.

Tudi na Kitajskem se leto izteka v skladu z dogajanjem v preteklih dvanajstih mesecih. A v nasprotju z razvitimi trgi, na kitajskih borzah prevladuje rdeča barva. Ob vse bolj trdovratni deflaciji, krizi na nepremičninskem trgu in sila negotovi gospodarski klimi, vlagatelji upajo na obsežnejši finančni stimulus, s katerim bi kitajska vlada v prihodnjem letu uspela obuditi gospodarsko rast.
Okrevanje na trgu obveznic se nadaljuje in je po zasedanju ameriške centralne banke dobilo dodaten pospešek. Močno so se znižale tudi zahtevane donosnosti na visoko tvegane podjetniške obveznice. Marsikatero visoko zadolženo podjetje zato nekoliko lažje diha še pred prvim znižanjem ključne obrestne mere.

Povzetek pričakovanj v letu 2024

Leto 2024 je pred nami. Zaznamovale ga bodo centralne banke z nižanjem obrestnih mer. Fed napoveduje tri, ECB je pri tem bolj previdna, a trg v obeh primerih pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa je pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti za dodatne vložke.

Za leto 2024 so napovedi na kapitalskih trgih zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo zelo pomembni dolgoročni ekonomski in socio-družbeni trendi.

  • Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira.
  • Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša načina investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti.
  • Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev, zdravstva, …

Trendov je še več in v čim širšem pogledu jih bomo poizkušali donosno zajeti v portfelje Generali Krovnega sklada. A vendarle naše priporočilo za 2024 ostaja podobno kot v 2023. Globalno razpršen portfelj oziroma kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev in je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu, hkrati pa nihaje na kapitalskih trgih izkoristimo sebi v prid.

Zaključek

V nenehno spreminjajočih se okoliščinah, ki so edina stalnica na kapitalskih trgih, imamo v družbi Generali Investments samo eno pomembno poslanstvo: zagotoviti kakovostno, urejeno, dolgoročno donosno in raznovrstno storitev upravljanja premoženja, tako da lahko vsakemu od vlagateljev pomagamo najti njemu primerno naložbeno rešitev in jo zanj tudi uresničimo. Za nami je uspešno leto na kapitalskih trgih, kar 8 od 15 podskladov od začetka leta do danes dosega dvomestne donose.

V leto 2024 bomo v družbi Generali Investments zakorakali zelo optimistično in praznično. Vedno znova se pohvalimo, da smo najstarejša in prva družba za upravljanje v Sloveniji, ki upravlja tudi najstarejši slovenski vzajemni sklad. V prvih dneh marca bo družba Generali Investments praznovala svoj trideseti rojstni dan.

Ob tem se zahvaljujemo vam, zvestim, vlagateljem. Z vami smo zgradili trden, na strokovnosti, profesionalnosti in zaupanju temeljujoč odnos. Ponosni smo, da za vse to, s posluhom za vsakega vlagatelja posebej, skrbijo najboljši upravljavci in najboljši finančni svetovalci v Sloveniji.

Srečno v 2024!

Poglejte si posnetek srečanja z vlagatelji, kjer je ekipa upraviteljev družbe Generali Investments predstavila svoj pogled na leto 2024.

 

 

 

Ob polletju 2023 Generali Prvi izbor z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

 

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 30. 6. 2023 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Generali Investments je končala postopek prodaje deležev v družbah Generali Investments GP 1 d.o.o. in Generali Investments GP 2 d.o.o. ter prodaje kapitalskih vložkov v družbi Generali Investments CP d.o.o. k.d., s čimer upravljanje sklada zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund z dnem 13. 6. 2023 prehaja na novega upravljavca, družbo ALFI PE d.o.o.

 

Za zaključek transakcije so bila pridobljena vsa ustrezna dovoljenja organov sklada in državnih nadzornih institucij. Prenos upravljanja ne pomeni spremembe naložbene politike sklada ali statusa njegovih vlagateljev.

Skupina Generali ostaja druga največja vlagateljica sklada (takoj za Evropskim investicijskim skladom), s tem pa pomembna podpornica slovenskega gospodarstva – ne le z zavarovanjem in upravljanjem premoženja, temveč tudi z naložbami v slovenska podjetja.

Družba za upravljanje Generali Investments d.o.o, najstarejša upravljavka vzajemnih skladov v Sloveniji, združenih v Generali Krovnem skladu, bo še naprej upravljala tudi alternativne sklade, kot je zelo uspešen nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund, prav tako pa premoženje drugih strank.

 

 

 

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom  (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev prek programa SEGIP celotna velikost sredstev, namenjenih slovenskim podjetjem presega 150 milijonov EUR, kar pomeni več kot trikratnik sredstev SID banke.

 

 

5 zmagovalnih kipcev za vzajemne sklade Generali Krovnega sklada; Generali Bond v najtežjem letu na obvezniških trgih prejel nagrado za naj sklad desetletja

 

 

Med vsemi ocenjenimi skladi so zmagovalni vzajemni skladi družbe Generali Investments z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:

  • Generali Bond, obvezniški – EUR, naj sklad za tri- in desetletno obdobje v kategoriji evropski korporativni in agregatni obvezniški,
  • Generali Corporate Bonds, obvezniški – EUR, naj sklad za tri- letno obdobje
  • Generali MM, denarni, naj sklad za desetletno obdobje v kategoriji denarni – evro,
  • Generali Rastko, evropski delniški evropski, naj sklad v kategoriji delniški evropski za desetletno obdobje.

 

Poleg navedenega je bil Generali Bond, obvezniški – EUR, razglašen za naj obvezniški sklad desetletja. Med najboljše tri upravljavce premoženja se je ponovno uvrstil Primož Cencelj, CFA, vodja upravljanja obvezniških naložb v družbi Generali Investments, ki je za malenkost zgrešil prvo mesto.

 

Luka Flere, član uprave Generali Investments, je ob tej priložnosti poudaril: »Plemenitenje premoženja v skladih je tek na dolge proge. Za nami je zahtevno leto na obvezniškem trgu najzahtevnejše v zgodovini. V težkih razmerah smo ponovno dokazali, da izpolnjujemo naše poslanstvo, ki je  zagotoviti kakovostno, urejeno, dolgoročno donosno in raznovrstno storitev upravljanja premoženja za naše vlagatelje. V trenutnih razmerah rastočih obrestnih mer in inflacije je aktivno upravljanje premoženja še večji izziv.«

 

 

 

 

 

Generali Investments v smeri spodbujanja trajnostnosti

 

Tudi v družbi za upravljanje Generali Investments, članici Skupine Generali, ki je prva družba za upravljanje v Sloveniji, so s 1. februarjem 2023 naložbeni proces upravljanja 11 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada dopolnili z vključitvijo tveganj glede trajnostnosti v proces sprejemanja investicijskih odločitev. Omenjeni podskladi se tako uvrščajo med t. i. finančne produkte iz 8. člena Uredbe SFDR*. Za takšne finančne produkte se šteje, da spodbujajo okoljske in družbene vidike dejavnikov trajnostnosti.

Tudi vlagatelji želijo prispevati k trajnostnemu razvoju

V družbi Generali Investments menijo, da lahko prispevajo svoj delež v času vse večje ogroženosti okolja, negativnih podnebnih sprememb ter zahtev po izpolnjevanju višjih družbenih in upravljavskih standardov s spodbujanjem trajnostnih vidikov poslovanja izdajateljev finančnih instrumentov, v katerih imajo podskladi naložena svoja sredstva. Vse to seveda sovpada z vsesplošno težnjo po bolj trajnostnem razvoju, pa tudi vse izrazitejšim željam večine vlagateljev, da tudi sami prispevajo v trajnostno prihodnost.

Ključne spremembe v procesu izvajanja naložbene politike v smeri trajnostnega razvoja

Proces izvajanje naložbene politike, bo po novem vključeval pristop ESG integracije. Doseganje novega naložbenega cilja navedenih podskladov, ki je opredeljen kot kapitalska rast s spodbujanjem okoljskih in družbenih značilnosti, se bo merilo s skupnim kazalnikom, to je z deležem sredstev vsakega od podskladov, zajetim s strategijo ESG integracije. Naložbe, za katere se šteje, da so usklajene z okoljskimi in družbenimi značilnostmi, ki jih spodbuja vsak posamezen podsklad, bodo znašale od 75 do 100 odstotkov njegovih sredstev.

V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih finančnih in zavarovalnih skupin, in katere del je tudi skupina Generali Investments, so trajnostna načela že pred časom vključili v poslovanje. Skrb za bolj trajnostno prihodnost se izraža prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Cilj je ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G) – ESG. Zavedajo se, da morajo pri vključevanju ESG načel sodelovati in ukrepati vsi deležniki. Najprej država, ki mora to področje urediti sistemsko, z ustreznimi spodbudami in zakoni, seveda pa tudi podjetja, ki bodo morala zakon in pravila implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese. Pomembni deležnik so tudi finančne institucije, ki bodo morale poskrbeti za alokacijo kapitala, in posamezniki z odgovornim ravnanjem.

 

 

*Uredba SFDR je Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki določa pravila o preglednosti vključevanja tveganj glede trajnostnosti in upoštevanja škodljivih vplivov v postopke pri udeležencih na finančnem trgu in finančnih svetovalcih ter pravila o zagotavljanju informacij o trajnostnih vplivih finančnih produktov
**ESG je kratica, ki označuje E- environment oziroma okolje, S- social oziroma družba in G- governance oziroma upravljanje.

 

 

 

 

Generali Prvi izbor in Generali Vitalnost z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

»Negotovo« je beseda, ki najbolje označuje leto 2022. Vojna na pragu Evropske unije, inflacija v višini, ki spominja na 80 leta preteklega stoletja, vzpon diktatur in najhitrejši dvig obrestnih mer v ZDA v zgodovini so teme, ki so krojile dogajanje na kapitalskih trgih v lanskem letu. Pričakovano gospodarsko okrevanje po koncu pandemije je bilo zaradi krčenja zaupanja potrošnikov in vlagateljev nižje od pričakovanja. Svetovni kapitalski trgi so bili v letu 2022 v znamenju centralnih bank, ki so po skoraj desetletju spremenile politiko in močno podražile ceno denarja. To je prineslo močno volatilnost na delniške in obvezniške trge. Slednji so doživeli največji padec v zadnjih 50 letih.

Kljub veliki negotovosti smo v družbi Generali Investments leto zaključili z rezultati, ki izkazujejo ohranjanje strokovnosti in odličnosti aktivnega upravljanja premoženja naših vlagateljev, saj je donosnost 12 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada v obdobju od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2022 presegla donosnost primerjalnega indeksa.

Navedeno potrjuje tudi mednarodna Morningstar ocena.

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2022 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Generali Investments podpisal pogodbo o prenosu upravljanja Generali Growth Equity Fund, sklada zasebnega kapitala, na ALFI PE

 

Z izvedbo transakcije se naložbena politika Sklada ne bo spremenila, prav tako pa sprememba ne bo vplivala na vlagatelje Sklada. Skupina Generali še naprej ostaja drugi največji vlagatelj v Sklad, takoj za Evropskim investicijskim skladom (EIF). Za zaključek transakcije je med drugim potrebno pridobiti potrditve ustreznih organov Sklada in pridobitev regulatornih dovoljenj.

Generali Growth Equity Fund, sklad zasebnega kapitala, investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj. V njegovem naložbenem portfelju so podjetja, katerim je skupna trajnostna usmerjenost, visoka razvitost in sledenje trendom ter izjemen potencial za rast.

Generali Investments d.o.o. bo še naprej upravljal alternativne sklade, kot je nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund. Poleg tega Skupina Generali še naprej ostaja drugi največji vlagatelj v skladu zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund, kljub prenosu upravljanja tega sklada na novega upravljavca. Skupina Generali tako ostaja močan podpornik slovenskega gospodarstva, ne le z zavarovalniškimi storitvami in upravljanjem premoženja, temveč kot vlagatelj z lastnimi naložbami v slovenska podjetja.

Družba ALFI PE d.o.o. je del ALFI SKLADOV, največje skupine za upravljanje alternativnih skladov v Sloveniji, pod okriljem katere deluje pet različnih alternativnih skladov, ki skupaj upravljajo več kot 400 mio EUR sredstev. ALFI PE d.o.o. že upravlja največji sklad zasebnega kapitala s sedežem v Sloveniji ALFI PE SIS k.d.

 

 

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z EIF. Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja presega 150 milijonov EUR, kar pomeni več kot 3-kratnik sredstev SID banke.