Slovenci imamo 40 milijard prihrankov, a z vlaganjem še vedno odlašamo
Sogovorniki so izpostavili, da je v Sloveniji še vedno močno prisotna kultura varčevanja na bančnih računih, medtem ko je vlaganje pogosto povezano z nezaupanjem, strahom pred izgubami in občutkom, da za vlaganje potrebujemo veliko začetnega kapitala. V razpravi, ki jo je moderiral Jure Ugovšek, finančni novinar pri časniku Finance, so sodelovali Aljoša Valentinčič, strokovnjak za računovodstvo, finance in nevroekonomijo ter profesor na Ekonomski fakulteti, Dan Podjed, antropolog in profesor na Filozofski fakulteti, Matej Tadej Jerman, vodja finančnih poti v družbi Generali Investments, in Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja v Modri zavarovalnici. Strinjali so se, da sta finančno izobraževanje in boljše razumevanje dolgoročnega vlaganja ključna za spremembo odnosa do vlaganja.

V zadnjih desetih letih je bila namreč zabeležena 31,7-odstotna skupna inflacija, obrestne mere na bančne depozite so se gibale med 0 in 2,51 odstotka, pri čemer je povprečna obrestna mera za enoletni depozit znašala 0,89 odstotka. Na drugi strani pa je donos najbolj razpršenega globalnega indeksa z vključeno dividendo v tem času dosegel povprečno 10,86 odstotka letno. Kaj to pomeni v praksi? Če je nekdo konec leta 2015 v gotovini ali na bančnem računu hranil 10.000 evrov, ima danes sicer še vedno 10.000 evrov, vendar je zaradi inflacije njihova realna vrednost padla na približno 7.593 evrov. Če bi isti znesek takrat vložil v globalni delniški indeks, bi imel danes približno 21.281 evrov. Prav takšni primeri jasno pokažejo razliko med varčevanjem in investiranjem.
Po raziskavi družbe Generali Investments je glavni razlog, da ljudje ne vlagajo, prav strah pred izgubo, ki ga navaja 48 odstotkov vprašanih. 38 odstotkov jih meni, da nimajo dovolj denarja za investiranje, 14 odstotkov pa kot razlog navaja pomanjkanje znanja o finančnih trgih. Tudi sogovorniki na dogodku Ekonomske fakultete so poudarili, da prav ti dejavniki pomembno oblikujejo odnos Slovencev do vlaganja in pogosto vodijo v odlašanje z vstopom na kapitalske trge.
Kot je poudaril Jerman, ima denar svojo funkcijo predvsem takrat, ko kroži v gospodarstvu. »Investiranje pomeni, da prihranke nekam plasiraš. Za to lahko zadošča že 1 evro. Današnji finančni produkti vsakemu posamezniku omogočajo prilagojeno investiranje v iste trge pod istimi pogoji. Velja pravilo zrno na zrno, nekje je treba začeti in prej kot začnemo z investiranjem, bolje je.« je poudaril Jerman.
Antropolog Podjed pa je izpostavil tudi družbeni vidik potrošnje: »Pogosto vlagamo v razkošje, ki se vidi, medtem ko o dolgoročnih finančnih odločitvah razmišljamo bistveno manj. Malo bi morali prečistiti v glavi in se znebiti materialnih bremen, kot je na primer avto,« je poudaril, opozoril pa je tudi na dolgoročno razmišljanje pri investiranju. »Že od majhnega rad vlagam, med drugim sem imel naložbe tudi v vzajemnih skladih in delnicah. Lani novembra, ko se je začelo govoriti, da bo balonček počil, sem se prestrašil in marsikaj prodal, za kar mi je bilo pozneje žal.«
Na vprašanje publike, kam vlagati, je Cencelj odgovoril: »Če si mlad, je najbolje začeti z vlaganjem v globalne razpršene sklade, če ostane še nekaj denarja pa tudi v posamezne delnice, zlato in ostale naložbene razrede. Hkrati pa ne gre pozabiti tudi na pokojninsko varčevanje.« Z njim se je strinjal tudi Jerman, ki priporoča široko razpršen portfelj. »Na kapitalskih trgih so nihanja vedno prisotna in so normalen pojav, ki lahko vlagateljem na dolgi rok prinesejo višje donose. Ob tem velja osnovno pravilo investiranja – večja kot je potencialna donosnost, večje je tveganje.«
Razprava je naslovila tudi vprašanje finančne pismenosti in razumevanja dolgoročnega vlaganja. Po mnenju sodelujočih kratkoročna nihanja na trgih pogosto odvračajo posameznike od vlaganja, čeprav zgodovina kapitalskih trgov kaže, da lahko razpršeno in dolgoročno vlaganje pomembno prispeva k rasti premoženja. Po besedah Valentinčiča ljudje s finančnimi odločitvami pogosto odlašamo, ker jih dojemamo kot neprijetne in zapletene. »Informacij o vlaganju je na voljo ogromno, če pa nismo dovolj samozavestni za naložbe, je dobro, da vprašamo za nasvet. Če gremo prvič v fitnes, najamemo trenerja, da se ne bi polomili. Podobno bi moralo veljati pri finančnih odločitvah. Strokovnjak sicer lahko nekaj stane, a na koncu smo še vedno na boljšem, kot če puščamo denar na bančnih računih, kjer zaradi vpliva inflacije izgublja vrednost,« je svetoval Valentinčič.
Sogovorniki so se strinjali, da se odnos do vlaganja v Sloveniji sicer postopoma spreminja, vendar ostaja še veliko prostora za izboljšanje finančne pismenosti in razumevanja kapitalskih trgov. Prav več znanja in dostopa do informacij lahko posameznikom pomaga, da začnejo svoje prihranke upravljati bolj dolgoročno in premišljeno.




