Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Ameriška podjetja v očeh vlagateljev dominirajo v svetu

Prevladujoč pozitiven sentiment v veliki meri sloni na dobrih gospodarskih podatkih v ZDA in prepričanju, da bo Trumpova stimulativno naravnana politika, kljub nepredvidljivosti, ugodno vplivala na rast ameriškega gospodarstva in s tem delnic. Te predstavljajo že okrog 70 % globalnega delniškega indeksa ter bolj ali manj lastnoročno vodijo rast globalnih delnic v drugi polovici letošnjega leta. Tak odstotek smo nazadnje videli v 70-ih letih, pred prvim naftnim šokom, ko je ameriško gospodarstvo izstopalo po svoji rasti, držav kot so Kitajska in Indija pa še ni bilo na svetovnem zemljevidu delniški trgov. To je dokaz, da ameriška podjetja, v očeh vlagateljev, dominirajo v svetu.

Četrtletni rezultati podjetij so bili v središču pozornosti vlagateljev v ZDA

Ob izostanku objav pomembnejših makroekonomskih podatkov, so bili v središču pozornosti vlagateljev v ZDA četrtletni poslovni rezultati podjetij in dopolnjevanje zadnjih delčkov v mozaiku Trumpove ekipe. Z zanimanjem smo spremljali predvsem nominacijo za finančnega ministra, kjer se je Trump odločil za starega znanca Wall Streeta, Scotta Bessenta. Trgi so nominacijo pozdravili, saj Bessent velja za pragmatičnega in sposobnega upravljavca hedge skladov, ki se bo zavzemal za nižje davke in deregulacijo, obenem pa ne bo zanemarjal vzdržnosti javnih financ oziroma dolga. Kot smo v zadnjem letu že navajeni, je sezona objav četrtletnih rezultatov vrhunec dosegla z objavo Nvidie. Podjetje, ki je postalo sinonim za razmah umetne inteligence in je iz trona največjega podjetja po tržni kapitalizaciji izrinilo Apple, še naprej raste po izjemnih stopnjah, a vendarle nekoliko nižjih kot v prejšnjih četrtletjih. Prihodki so se v tretjem četrtletju na letni ravni povečali za 90 %, bruto marža pa se je ustalila pri okrog 75 %. Podatki kažejo na to, da se potencial spektakularnih stopenj rasti, počasi le izčrpava, kar pa je v skladu s pričakovanji. Zato so tudi napovedi vodilnih pri podjetju za naslednja četrtletja nekoliko bolj zmerna. Cena delnic Nvidie po objavi ni beležila večjih premikov in so slabih 190 % višje kot na začetku letošnjega leta.

Bo ECB na decembrskem zasedanju gospodarstvo skušala prebuditi z »velikim« rezom obrestnih mer

Novo razočaranje so prinesli sveži podatki indeksov nabavnih menedžerjev v Evropi. Kombiniran indeks je novembra upadel na 48,1. Medtem, ko indeks, ki meri aktivnost v predelovalnih dejavnostih v negativnem območju vztraja že dlje časa, so celotno sliko v preteklih mesecih izboljševali podatki iz storitev. A tokrat je bil tudi pri storitvah zabeležen strm upad. Znova so bili podatki zaskrbljujoči v največjih dveh gospodarstvih, Nemčiji in Franciji. Ob zadnjih podatkih so vse glasnejša ugibanja, ali bodo pri evropski centralni banki na decembrskem zasedanju gospodarstvo skušali prebuditi z »velikim« rezom obrestnih mer. Znižanje obrestne mere za 0,5-odstotne točke, stopnjuje pritisk na evro. Ta je v preteklem tednu močno izgubljal. Evropski vlagatelji lahko ob gospodarskih težavah na stari celini in drsenju evra manjšo uteho iščemo v tem, da je padec domače valute v primerjavi z dolarjem še okrepil že tako visoke donose v ameriške delnice in obveznice. Od ameriških volitev (5. novembra) do konca preteklega tedna je denimo ameriški S&P 500, gledano v dolarjih, pridobil 3,5 %. V istem obdobju je evro upadel iz 1,09 na 1,04 ameriškega dolarja kar pomeni, da so vlagatelji v ameriški S&P 500, ki prihajajo iz evrskega območja, upoštevajoč valutno gibanje, pridobili kar 8,4 %.

Kitajski borzni indeksi so pretekli teden znova izgubljali

Stimulativni ukrepi, ki jih je kitajska vlada predstavila v preteklih mesecih, niso prinesli velikega efekta ter vzdržnega okrevanja gospodarske aktivnosti in borznih indeksov. Zdi se, da tako vlagatelji, kot kitajske oblasti čakajo obdobje po novem letu, ko bo Trump uradno prevzel svojo funkcijo in začel vleči prve poteze. Odgovor kitajskih oblasti na morebitno zvišanje carin je tako reakcijske narave in očitno kitajske oblasti pred tem ne bodo storile ničesar, da bi okrepile zaupanje potrošnika. To je v očeh vlagateljev premalo in posledično le-ti izgubljajo zaupanje v obrat na kitajskem delniškem trgu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo, obenem pa zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva svetovno gospodarstvo še vedno raste. Borzna rast je v zadnjem letu je pregrela predvsem tehnološke delnice ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi nadpovprečne rasti. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a zaradi močne rasti v zadnjem času previdnost vseeno ni odveč. Nova Trumpova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov, a vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom zaradi slabšega političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema ostaja Indija. Kitajske delnice so se po močni rasti umirile in niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi drsijo proti poletnemu dnu. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Tudi v Indiji se zdi, da je pred nami obdobje konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih mogoče nekoliko prehitra. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Vlagatelji stavijo na to, da bodo napovedana znižanja davkov in deregulacije pod Trumpom 2.0 dala dodaten veter v jadra ameriškemu gospodarstvu in dobičkom podjetij, kar še stopnjuje vročico na trgu. Pri tem naj bi se davek od dohodkov pravnih oseb znižal na 15 % za vsa podjetja, ki proizvajajo svoje izdelke v ZDA. Spomnimo, ta davek je Trump iz 35 % na 21 % znižal že v svojem prvem  mandatu. Pri investicijski banki Goldman Sachs ocenjujejo, da bi samo ta poteza pomenila 4 % povprečno zvišanje dobičkov podjetij znotraj indeksa S&P  500. Na področju rahljanja regulacij precej prahu dvigajo napovedi o zmanjšanju okoljevarstvenih omejitev in spodbujanje rabe fosilnih goriv. Tehnološka podjetja se nadejajo spremembe na področju varstva podatkov in nadzora nad umetno inteligenco, kar bi omogočilo manj ovir pri raziskavah, razvoju in uvajanju tehnoloških inovacij. Zmago Trumpa so pozdravili tudi vlagatelji v delnice iz finančnega sektorja, kjer se napoveduje zmanjšanje nadzora nad kapitalskimi zahtevami bank in nasploh ugodnejše poslovno okolje, ki bi prineslo zagon izdaje prvih javnih ponudb delnic ter drugih storitev investicijskega bančništva. V pričakovanju sproščanja regulacij so pretekli teden močno pridobivale tudi delnice zdravstvenega sektorja.

S&P 500 je prvič dosegel vrednost 6000 točk

V vrednotenja na trgih so bila pred volitvami vračunana tveganja povezana z možnostjo izpodbijanja veljavnosti rezultatov volitev. Napoved mirne predaje oblasti republikancem je zato prinesla olajšanje in dodaten pospešek na trgu. Ameriški indeks S&P 500 je v petek prvič dosegel vrednost 6000 točk. Rast vrednosti ameriških delnic je za evropske vlagatelje potenciral še dolar, ki je napram evru močno pridobival. Zaenkrat so se torej vlagatelji na ameriških  delniških trgih osredotočili na pozitivne vplive Trumpove zmage. Tveganja povezana z uvedbo novih tarif so ostala v senci optimizma glede Trumpovih razvojno naravnanih oz. politik za rast gospodarstva.

V Evropi odmeval razpad vladne koalicije v Nemčiji

Ni potrebno posebej poudarjati, da bi Trumpova protekcionistična politika in uvedba novih tarif še precej večje posledice kot na ameriškem, pustila na izvozno naravnanem evropskem in kitajskem gospodarstvu. Po pričakovanjih je bil torej odziv na Trumpovo zmago na evropskih borzah povsem drugačen kot čez lužo. Indeks Stoxx Europe 600 je pretekli teden izgubil 1 %. Ob ameriških volitvah je v Evropi odmeval razpad vladne koalicije v Nemčiji, kjer bo, kot trenutno kaže, še pred koncem leta potekalo glasovanje o zaupnici Scholzove vlade. Nemške delnice so kljub politični krizi pridobivale, saj vlagatelji upajo, da bodo predčasne volitve prinesle učinkovitejšo vlado, ki bi oživela največje evropsko gospodarstvo. Nemška stagnacija in neposrečen oziroma prehiter zeleni prehod imata zaradi velikosti nemškega gospodarstva močan negativen vpliv na celotno Evropo.

Kitajske borze brez večje panike ob zmagi Trumpa 

Na kitajskih borzah večje panike ob zmagi Trumpa ni bilo, kar potrjuje, da so v vrednotenja kitajskih delnic že vračunani negativni scenariji, vključno s tarifno vojno. V središču pozornosti vlagateljev so bile predvsem podrobnosti o novem stimulusu, ki pa ni v celoti zadovoljil pričakovanj vlagateljev. Stimulus je usmerjen na reševanje visoke zadolženosti in težav z likvidnostjo lokalnih oblasti, potrošnika in njegovega zaupanja v pozitiven gospodarski razvoj pa niti ne omenjajo. Potrošnik bo morebiti omenjen v prihodnjih mesecih, ko bo več jasnega kako se bo razvila carinska vojna z ZDA.

Na udaru ameriške državne obveznice

Ker uresničevanje Trumpovih politik ne bo mogoče brez dodatnega povečevanja javnofinančnega primanjkljaja, so bile na udaru ameriške državne obveznice. Zahtevana donosnost zopet raste, trenutno dosega 4,35% in vlagatelji gledajo nivoje okoli 5%, ki bi lahko negativno vplivali tudi na delniški trg. Pričakuje se, da bo Trumpova stimulativna fiskalna politika pomenila večji pritisk na inflacijo. Zaradi tega bi lahko bili pri ameriški centralni banki, ki je prejšnji teden v senci volitev obresti znižala za 0,25 %, v prihodnje bolj zadržani pri zniževanju obrestnih mer.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo, obenem pa zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA. A zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva svetovno gospodarstvo raste. Borzna rast je v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem tehnološke delnice ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi. A slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a zaradi močne rasti v zadnjem času previdnost vseeno ni odveč. Nova Trumpova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi znižanja davkov, deregulacije in podobnih ukrepov, a vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Posledično ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so se po močni rasti umirile in niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Sklad ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. A tudi v Indiji se zdi da je pred nami obdobje konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih mogoče nekoliko prehitra. Zato sklad Indija kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

Trump je prinesel rast, prihaja nihajnost

 

Slednji so dan po volitvah odreagirali silovito in ameriški trgi so pridobili tri odstotke, delnice z manjšo tržno kapitalizacijo pa skoraj šest odstotkov. Če k temu dodamo še več kot 1,7-odstotni upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem so evropski vlagatelji v enem dnevu ustvarili več kot 5 % donos. Taki dnevi so na borznih trgih redki in obenem tak dan napoveduje prihodnost. Pred nami so vsaj meseci, če ne leta povečane nihajnosti na trgih. Obetamo si lahko precejšnje spremembe, ne samo v ameriškem gospodarstvu ampak predvsem v ureditvi sveta in mednarodni trgovini. Vlagatelji bodo na vsako napoved ali odločitev zaradi naučene nepredvidljivosti iz Trumpovega prvega mandata sprejeli bolj ekstremno kot v zadnjih štirih letih. To bo na trge prineslo večja nihanja, a obenem za aktivnega vlagatelja tudi več priložnosti. A poglejmo, kaj ta »metla« pomeni za posamezne dele kapitalskega trga.

Če začnemo pri ameriškem delniškem trgu je rezultat močno pozitiven. Napoved nižanja korporativnih davkov ter rezanja birokracije in regulacije bo povečala dobičke. Ocena analitikov je, če se implementira večina Trumpovih napovedi, da bodo dobički ameriških podjetij iz indeksa S&P poskočili za približno 5 %. Tukaj največ pridobijo največja tehnološka podjetja, ker imajo seveda največje dobičke, z manjšo regulacijo pa tudi bolj regulirane panoge kot so finance, banke, energetski sektor itd. Na drugi strani je prva žrtev po ocenah vlagateljev t.i. zelena energija, kjer poleg reza v subvencijah pričakujemo tudi manj državnih investicij. Trump napoveduje podaljšanje davčnih olajšav za prebivalstvo, s čimer se krepi zaupanje potrošnikov in s tem pozitiven vpliv na rast ameriškega BDP. Davčne olajšave prebivalstvu in podjetjem s seboj prinašajo velik proračunski primanjkljaj, kar bo po pričakovanjih lahko okrepilo inflacijo, verjetno v 2026, a s tem se bodo Američani ukvarjali v prihodnjih letih. Za nas, Evropejce, je najpomembnejše vprašanje tarif oziroma carin. Republikanska metla daje Trumpu več vzvodov za vladanje, kar nekoliko zmanjšuje tveganje višjih tarif, a ta občutek lahko vara. Ocena analitikov je, da bodo tarife in omejitve v mednarodni trgovini v naslednjih letih zrastle in evropska podjetja bodo pod pritiskom. Če k temu dodamo še ničelno rast evropskega gospodarstva, težave avtomobilske industrije in od srede še nemško brezvladje, potem naslednjih dvanajst mesecev v Evropi ne izgleda najbolje. Taka je bila tudi reakcija na trgih, saj so evropske delnice dan po volitvah celo nekoliko izgubile in dnevni razkorak med donosom ameriških in evropskih delnic v višini 6 % je eden največjih v zadnjih 30 letih in je zaskrbljujoč. Podoben je tudi položaj v Aziji, predvsem na Kitajskem, z eno pomembno razliko. V kitajskem vodji Xi-ju ima Trump vsaj sogovornika, medtem ko se zdi, da vsaj do oblikovanja nove nemške vlade, v sredini pomladi 2025, v Evropi ni pravega sogovornika.

A preteklost nas je tudi naučila, da predsedniki pridejo in gredo. Ekonomski trendi pa ostanejo in vodijo gospodarstva in podjetja do uspeha ali propada. Zato je za vlagatelje pomembno, da v vsej tej politični zmešnjavi ne izgubijo širšega pogleda na razvoj svetovnega gospodarstva. Tehnološki napredek se krepi. Umetna inteligenca bo jutri opravljala več nalog kot včeraj. Drugo leto bodo ljudje porabili več zdravila za hujšanje kot letos. Indijski in preostali potrošniki iz trgov v razvoju bodo vse bogatejši in trošili več do 2030, čeprav lahko višje tarife na izvoz v ZDA prinesejo kratkotrajen upad kupne moči. In tu je srž zgodbe za nas vlagatelje in tudi slovenska podjetja. Slovenskim podjetjem je v zadnjih letih šlo odlično. To vidimo tudi po donosih na slovenski borzi. NLB, Krka, Cinkarna in ostala so se uspešno prilagajala trendom razvoja in rasti. Zato tečaji slednjih ostajajo blizu rekordnih vrednosti. Tudi naslednje eno ali dve četrtletji še vedno izgledata zelo dobra. Ohlajanje evropske ekonomije in prej omenjeni izzivi v 2025 gotovo ne bodo pozitivno vplivali na domača podjetja, a ker so podjetja majhna, agilna ter predvsem dobro kapitalizirana lahko taka obdobja izkoristijo kot pripravo na naslednjo stopnjo rasti, ki se bo slej ko prej zopet vrnila tudi v Evropo.

 

 

Zmaga za bolj tvegane naložbe

 

Dolgo pričakovane volitve v najpomembnejši ekonomski in vojaški državi na svetu so vrnile na predsedniški položaj Donalda Trumpa. Ameriške delnice so sicer že celotno leto pridobivale. V zadnjih mesecih se je oblikoval t.i. »Trump trade«. V slovenščino to lahko prevedemo kot naložbena strategija, ki stavi na zmago Trumpa in posledično določene delnice pridobijo, določene pa izgubijo. Ko so ankete vedno bolj kazale na zmago, je tudi določen segment delnic pridobival, določen pa izgubljal. Resda so tik pred volitvami delnice nekoliko izgubile, saj so določeni investitorji svoje pozicije pred volilnimi rezultati zaprli, saj niso želeli izgubiti dobičkov, ki so jih imeli. Po objavi rezultatov pa se je Trump trade več kot očitno nadaljeval. Močno so pridobile predvsem bolj tvegane naložbe. Ameriške regionalne banke so zrasle za več kot 10 odstotkov, naftna podjetja za okoli 9 odstotkov, domača proizvodna podjetja za okoli 6 odstotkov, panoga IT okoli 5 odstotkov, delnice Tesle za več kot 25 odstotkov in še bi lahko naštevali. Na drugi strani so padle delnice, ki so povezane z zeleno energijo. Padle so tudi tuje valute, evro je proti dolarju izgubil več kot 2 odstotka, mehiški peso za dobre 3 odstotke. Če evropske delnice merimo v dolarjih, tako od volitev naprej izgubljajo. Trump namreč želi zvišati carine tako na evropski kot tudi kitajski uvoz, kar bi lahko poslabšalo ekonomsko situacijo v obeh regijah. Poleg tega je napovedal tudi nižji davek na dobičke podjetij iz 21 odstotkov na 15. To po našem mnenju prinese 5-odstotno povečanje dobička na delnico indeksa S&P 500. Celotna ekonomska politika se tako vrti okoli nižjih davkov za podjetja, manj regulacije, nižji ceni nafte. To seveda vodi v večji primanjkljaj. Če dodamo še višje carine, ki prinesejo višje cene pa tudi v višjo inflacijo. Kako bo tukaj postopal Fed bo zelo zanimivo spremljati, lahko da dobimo v drugi polovici leta 2026 tudi nov krog inflacije. Trenutno trgi tega še ne vračunavajo ampak nadaljujejo z rastjo na podlagi Trumpovih napovedi. Ameriška ekonomija je trenutno v zelo superiornem položaju, tako da si Trump lahko privošči marsikaj. Še največjo težavo bo imel s svojimi volivci, kako jih zvišati razpoložljiv prihodek, saj podatki kažejo, da približno polovico Američanov nima nobenih prihrankov in živijo od plače do plače. Prav ti so tudi nezadovoljni s trenutno ekonomsko situacijo, ki je sicer po statističnih podatkih zelo dobra. Brezposelnosti ni, delnice beležijo rekorde. Vendar pa rast plač povsod ne dohaja inflacije in počutje določenega segmenta prebivalstva je zelo negativno.

Kratkoročno se tako zdi, da bodo vlagatelji še nekoliko prilagodili svoje pozicije glede na Trumpovo gospodarsko politiko, a določena dolgoročna vprašanja ostajajo odprta. Kako bo Trumpova administracija usklajevala visoko potrošnjo z naraščajočim primanjkljajem ter kakšne posledice bodo imeli višji trgovinski pritiski na svetovno gospodarstvo, ostaja neznanka. Hkrati se postavlja vprašanje, kako bodo strožji trgovinski pogoji vplivali na mednarodne odnose in položaj ZDA v globalnem gospodarskem ekosistemu. Čeprav trgi trenutno uživajo v rasti, se je potrebno zavedati, da bi lahko prihodnje leto prineslo več nepredvidljivosti.

 

 

 

 

Harris ali Trump, kaj pričakovati na kapitalskih trgih?

 

Vir fotografije: Financial Times

Vir fotografije: Financial Times

 

Kljub vsem izzivom pa so ZDA že ničkolikokrat dokazale, da ne glede na to, s kakšnimi ovirami se država sooča in kdo sedi v Beli hiši, so ameriški podjetniški duh, sposobnost neprestanega inoviranja ter želja po uspehu v kombinaciji s potrošniško naravnanim prebivalstvom ter podpornim pravnim in zakonodajnim okoljem neutrudljivi generatorji tehnološkega in gospodarskega razvoja. Ta se preliva v rast na ameriških borzah. V takšnem optimističnem borznem vzdušju je minilo letošnje obdobje pred volitvami, ko so delniški indeksi iz tedna v teden vztrajno dosegali nove rekorde.

Dogajanje na kapitalskih trgih v zadnjih dneh kaže, da vlagatelji nekoliko več možnosti za zmago pripisujejo Trumpu, pri čemer naj bi bil kongres razdeljen – republikanci naj bi osvojili senat, demokrati pa predstavniški dom. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo rezultat zelo tesen in znan šele po optimističnem scenariju na volilni torek, po pesimističnem pa, zaradi morebitnega nepriznavanja rezultata volitev, celo kasneje. Prav to se zdi na kratek rok največji dejavnik tveganja, ki bi gotovo vnesel nemir tudi na borze. Nazadnje je zamuda pri razglasitvi zmagovalca po volitvah leta 2000 denimo prinesla 10-odstotni padec indeksa S&P 500.

Kdo bodo ekonomski zmagovalci in kdo poraženci ameriških volitev 2024, bo v največji meri odvisno od tega, kdo bo predsednik in kako bosta obarvana oba domova kongresa. V nadaljevanju so opisani štirje različni scenariji in pričakovani vpliv na finančne trge.

  1. Rdeči val (zmaga Trumpa in republikanska večina v kongresu):
    V primeru zmage Donalda Trumpa in prevlade republikancev v kongresu je pričakovati znižanje davkov, zmanjšanje regulacije in izrazito spodbudno fiskalno politiko, kar bi pozitivno vplivalo na ameriška podjetja, zlasti v sektorjih, kot so energija, finance in industrija. Zmanjšanje davkov in manjša regulacija bi lahko podjetjem prinesla večje dobičke in dodaten zagon cenam delnic. Po drugi strani bi ta scenarij lahko povečal inflacijske pritiske, zaradi katerih bi bila ameriška centralna banka (Fed) primorana ohraniti višje obrestne mere oziroma jih v pesimističnem scenariju celo spet dvigniti. Pričakuje se, da bi se povečal ameriški dolg. Ameriške obveznice bi bile pod pritiskom, vrednost dolarja pa bi se verjetno vsaj kratkoročno zvišala. Delnice v Evropi in na trgih v razvoju bi bile pod pritiskom zaradi možnosti uvedbe novih tarif, Trumpova izolacionistična politika bi lahko stopnjevala potrebo po večji obrambni neodvisnosti držav članic EU in posledično povečevanje proračunskih izdatkov za obrambo. Pozitivna plat tega scenarija bi lahko bila večja možnost za dosego premirja v Ukrajini.
  2. Trumpova zmaga z razdeljenim kongresom:
    Če bi Trump zmagal, a bi kongres ostal razdeljen med republikance in demokrate, bi bila njegova zmožnost uvajanja večjih davčnih reform ali politik omejena. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump v tem primeru usmeril v strožje tarifne in imigracijske politike, ki bi lahko negativno vplivale na ameriške delnice v panogah, najbolj odvisnih od mednarodnega trga, kot sta avtomobilska industrija in tehnologija. Tak scenarij bi bil negativen za evropski trg in trge v razvoju, saj bi bila izvozno naravnana podjetja izpostavljena tveganju novih tarif.

  3. Razdeljen kongres pod Harrisovo administracijo:
    V primeru zmage Kamale Harris z razdeljenim kongresom lahko pričakujemo nadaljevanje trenutnih politik z relativno stabilnostjo na področju gospodarskih in trgovinskih ukrepov. To bi zmanjšalo možnost novih tarif ali omejitev trgovine, kar bi ustvarilo bolj predvidljivo okolje za ameriška podjetja, zlasti v sektorjih, občutljivih na trgovinsko politiko. Razdeljen kongres namreč pomeni manjšo verjetnost sprejetja večjih zakonodajnih sprememb, kar prinaša status quo in je ugodno za trge. Pozitivno bi se odzvale tudi delnice, povezane z obnovljivimi viri energije oziroma zelenim prehodom, kateremu so precej bolj naklonjeni demokrati. Ta scenarij bi bil tudi voda na mlin izvozno naravnanim podjetjem na evropskih borzah in trgih v razvoju, saj je v njiih že vračunana precej visoka možnost zmage Trumpa in s tem uvedbe tarif.
  4. Demokratski val (zmaga Harris in demokratska večina v kongresu):
    Če bi demokrati prevzeli tako Belo hišo kot kongres, bi ta scenarij verjetno prinesel povečanje davkov na dobičke podjetij in dodatno regulacijo v sektorjih, kot so tehnologija, energija in finance. Višji davki bi imeli precejšen kratkoročen negativen vpliv na delnice v sektorjih z višjimi maržami, ki so občutljivi na davčne spremembe. Na drugi strani bi lahko borze pozitivno reagirale na demokratske ukrepe za zmanjšanje emisij in spodbujanje zelenih tehnologij, kar bi koristilo podjetjem, usmerjenim v obnovljive vire in trajnostne naložbe. Javnomnenjske raziskave in vrednotenja na trgu temu scenariju ne pripisujejo veliko možnosti.

 

Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano, ne glede na izid, pozitivno za globalne delniške trge, še zlasti za ciklične in vrednostne (value) delnice. Poleg tega je pred vrati december, ki je zgodovinsko gledano najbolj donosen mesec na borzah. Ugodne makroekonomske razmere v ZDA podpirajo nadaljnjo rast delniškega trga, zato bi morebitna povečana nihajnost in rotacija med posameznimi segmenti trga v prihodnjih dneh lahko ponudili vstopne priložnosti za dolgoročne vlagatelje. Zgodovina nas namreč uči, da je na koncu za trge, ne glede na barvo predsednika, pomembno ključno stanje v gospodarstvu ter pričakovanja o prihodnji rasti dobičkov. Če se z volitvami izognemo gospodarsko skrajnim scenarijem, kot so prevlada republikancev ali demokratov in ponovitvi napada na senat iz prejšnjih volitev, potem bo ameriški kapitalski trg volitve hitro pozabil in se ponovno osredotočil na poslovanje podjetij. V primeru bolj skrajnih scenarijev pa bodo pod največjimi pritiski kapitalski trgi v Evropi in Aziji, a pretresom se ne bo mogla izogniti niti Amerika.

 

Energetska prihodnost

 

Kljub pozitivnim vidikom umetne inteligence je ena izmed ključnih pomanjkljivosti njena visoka poraba energije. Orodja umetne inteligence temeljijo na obsežnih jezikovnih modelih, ki na podlagi vnešenih parametrov samodejno sklepajo in izvajajo naloge. Ti modeli, vključno z dobro znanim ChatGPT, delujejo v podatkovnih centrih, ki so veliki porabniki energije. Po nekaterih zmernih ocenah naj bi poraba podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike do leta 2030 dosegla raven 606 TWh, kar bi predstavljalo dvanajst odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji v ZDA.

Podatkovni centri so namreč pravi Goljat v porabi energije, saj temeljijo na neprekinjeni rabi električne energije 24 ur na dan, 7 dni v tednu, skozi vse leto. Kljub velikim investicijam v zeleni prehod, tako v EU kot v ZDA, obnovljivi viri energije verjetno ne bodo zadoščali za zadostitev naraščajočega povpraševanja po električni energiji. Pretekli teden smo lahko prebrali skrb zbujajoč podatek v 398-stranskem poročilu ameriškega Urada za energetiko (EIA), ki je povišal ocene svetovne potrošnje premoga za šest odstotkov do leta 2030. Čeprav se to zdi zanemarljivo, bi to povečanje pomenilo dodatek, enakovreden današnji celotni porabi premoga na Japonskem, ki je šesta največja porabnica premoga na svetu.

Povečanje povpraševanja po čisti energiji pozorno spremljajo tudi vodilna podjetja, ki intenzivno razvijajo orodja umetne inteligence. Microsoft je pred mesecem dni podpisal pogodbo za ponovni zagon jedrske elektrarne 3 Mile Island, ki jo upravlja Constellation Energy. Partnerstvo v vrednosti 800 milijonov dolarjev letno bo omogočilo, da bo obnovljeni reaktor letno proizvedel več kot 800 MWh brezogljične energije, ki bo v celoti namenjena podatkovnim centrom podjetja Microsoft. Nedavno je javnost zaznala tudi novico o partnerstvu med družbo Amazon in podjetjem X-Energy ter med družbo Alphabet in podjetjem Kairos Power. Obe podjetji, X-Energy in Kairos Power, sta zagonski družbi, ki razvijata inovativne tehnologije za vzpostavitev majhnih modularnih jedrskih reaktorjev, katerih uvedba je načrtovana že do leta 2028.

Jedrska energija je v zadnjih mesecih doživela pravo renesanso, kar opažamo tudi v Sloveniji. Vzpostavitev novih modularnih reaktorjev in ponovni zagon starih jedrskih elektrarn nista zgolj odgovor na povečano povpraševanje po električni energiji, temveč tudi na širšo potrebo po brezogljični energiji.

Ali je brezogljična jedrska energija, ki je na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu, res najboljša rešitev za trajnostno energetsko prihodnost, in če je, ali bomo nove kapacitete nuklearne energije zagotovili v pravem času?

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Vztrajna rast na delniških trgih se nadaljuje. Najpomembnejši borzni indeksi so še šesti teden zapored pridobivali. Po vmesnem obdobju unovčevanja dobičkov in menjavah v preostale sektorje, so v zadnjih tednih ponovni zagon dobile tehnološke delnice, ki so razporejene med več sektorjev. Tehnološki indeks Nasdaq se je tako povsem približal rekordu iz letošnjega julija in odprto je vprašanje, ali ga bodo prihajajoči rezultati za tretje četrtletje potisnili na nove rekordne nivoje.

 

Za obuditev optimizma med vlagatelji so poskrbeli ugodni obeti nadaljnjega sproščanja denarne politike

Za obuditev optimizma med vlagatelji v  t.i. rastoče delnice (growth stocks), delnice hitrorastočih podjetij, so poskrbeli ugodni obeti glede nadaljnjega sproščanja denarne politike. V zadnjem tednu smo spremljali tudi oživitev t.i. Trump trade-a, saj zadnji podatki več možnosti za zmago znova pripisujejo republikancem. V skladu s tem so denimo rasle delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, ki naj bi prosperirale zaradi rahljanja regulacije in ohranjanja nizkih davkov pod Trumpovo administracijo. Ponovno so se nekoliko zvišale zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice, saj na trgu prevladuje mnenje, da bi Trumpov mandat zaradi poudarka na še ohlapnejši fiskalni politiki in protekcionističnih ukrepih v obliki carinskih vojn pomenil večje tveganje za ponovno obuditev inflacije in še večjo praznino v državni blagajni. A rezultati javnomnenjskih raziskav ostajajo tesni. Kakršnekoli napovedi pred volilnim 5. novembrom so zato nehvaležne. V primeru tesnega izida ali pravnih izzivov (npr. nepriznanje rezultatov s strani tabora poražencev) bi lahko bil nov predsednik znan celo kasneje, kar bi prineslo negativno razpoloženje na trg.

Podjetja so v tretjem četrtletju poslovala zelo uspešno in zadržala visoke stopnje rasti dobičkov

Vlagatelji so bili zadovoljni tudi z drugim tednom sezone objav četrtletnih rezultatov, ki zaenkrat potrjujejo napovedi o tem, da so podjetja v tretjem četrtletju znova poslovala zelo uspešno in zadržala visoke stopnje rasti dobičkov. Ob odličnih rezultatih tajvanskega proizvajalca mikročipov Taiwan Semiconductor, so ponovno cvetele delnice povezane z AI oziroma umetno inteligenco. Največja med njimi, Nvidia, je v celoti izničila septembrski popravek in v dobrem mescu dni pridobila več kot 25 % ter pretekli trgovalni teden zaključila na novi rekordni vrednosti. Zelo dobre rezultate so objavile ameriške banke, ki še naprej beležijo visoko rast prihodkov iz obresti, voda na mlin finančnih institucij je bila tudi strma rast na borzah. Med IT velikani je pretekli teden pozitivno presenetil tudi Netflix in pridobil več kot 10%, saj je rast uporabnikov hitrejša od pričakovanj.

Ekonomska stagnacija v Evropi kliče po nižjih obrestnih merah

Evropska centralna banka je za gostujoče srečanje, ki ga pri ECB občasno organizirajo v eni od držav članic evroobmočja, tokrat izbrala Slovenijo. Centralni bankirji so tako na Brdu pri Kranju, v skladu s pričakovanji trga, depozitno obrestno mero iz 3,5 % znižali na 3,25 %. To je bilo prvo znižanje obrestne mere na dveh zaporednih srečanjih po 13 letih. Vodilni pri ECB se, kljub upadu inflacije in ekonomski stagnaciji, niso zavezali k nadaljevanju rahljanja denarne politike na prihodnjih srečanjih, a vlagatelji se z njimi ne strinjajo, vrednotenja na terminskih trgih namreč odražajo precejšnjo verjetnost, da bo ECB decembra nadaljevanja niz nižanja obrestnih mer. Ekonomska stagnacija v Evropi kliče po nižjih obrestnih merah. Pretekli teden je tako razočaralo še največje evropsko tehnološko podjetje ASML, ki proizvaja stroje za izdelavo čipov in potrdilo, da je pri polprevodnikih vse kar ni povezano z umetno inteligenco in podatkovnimi centri trenutno v fazi stagnacije. Posledično je cena delnice upadla za več kot 15% in primat največjega tehnološkega podjetja v Evropi je sedaj prevzel SAP. A vprašanje za kako dolgo, saj ta teden tudi SAP razkriva rezultate poslovanja.

Nihajnost na kitajskih borzah ostaja izrazito povečana

Kitajski BDP se je v tretjem četrtletju povečal za 4,6 %, kar je bilo nekoliko nad pričakovanji, a še zmeraj pod plani kitajske komunistične partije. Letna inflacija na Kitajskem je bila septembra pri 0,6 % , jedrna komajda pozitivna pri 0,1 %. Indeks cen proizvajalcev pa je na letni ravni upadel za 2,8 %. Kitajsko gospodarstvo se torej, poleg ostalih težav, še naprej sooča z  zelo nizko inflacijo, ki je predvsem posledica pesimističnih domačih potrošnikov. Nihajnost na kitajskih borzah ostaja izrazito povečana, vlagatelji namreč burno reagirajo na različne napovedi in špekulacije glede obsega fiskalnega stimulusa. Zato kitajski trg ostaja zanimiv le za vlagatelje s tršo kožo in tiste, ki verjamejo v dolgoročen obrat na bolje.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva svetovno gospodarstvo raste. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem vroče tehnološke delnice ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi, in čeprav  slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti, se je zbudil tudi preostali del borznega trga. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. Lahko pa tudi nekoliko dlje, če bomo doživeli povolilni kaos ob nepriznavanju rezultata volitev. Slednje ni vračunano v trge in lahko vlagatelje preseneti. Slednje lahko povzroči močnejše premike na trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, morebitni popravki predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Megatrendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Še naprej so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so v zadnjem tednu prinesle to, kar smo napovedovali še od začetka leta. Hiter in močan skok tečajev zgodovinskih razsežnosti. Žal je tako špekulativno naložbo težko ujeti in zanjo je potrebno veliko potrpežljivosti in debelo kožo. Vsem, ki so zamudili priložnost, bi na tej točki odsvetovali pretirani tek za rastočim trgom. Ker sklad ponuja tudi indijske delnice ostaja dolgoročno privlačna, a nadpovprečno tvegana investicijska priložnost. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. A tudi v Indiji se zdi da je pred nami obdobje konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih mogoče nekoliko prehitra.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

V teh dneh minevata dve leti odkar so ameriški in globalni delniški indeksi dosegli dno zadnjega medvedjega trenda na borzah. Ob skoraj 10 % inflaciji v večini razvitih gospodarstev in začetku močnega višanja obrestnih mer, si takrat tudi največji optimisti ne bi upali napovedati, da bo ameriški indeks S&P 500 v naslednjih dveh letih pridobil dobrih 60 % in postavil 45 novih najvišjih rekordnih vrednosti. A razvoj umetne inteligence, nepričakovano odporna gospodarska rast (predvsem v ZDA) in umirjanje inflacije so dejavniki, ki so omogočili, da so se borzni medvedi hitro znova umaknili bikom.

Zgodovinsko gledano so delnice drage

Kljub temu, da so se vrednotenja v tem obdobju precej zvišala in so, zgodovinsko gledano, delnice drage, pa rast ni temeljila zgolj na optimističnih pričakovanjih o prihodnosti, temveč je bila podprta tudi z zelo robustno rastjo dobičkov. Na začetku novega bikovskega trenda je velik delež rasti nosila peščica največjih tehnoloških delnic, t.i. skupina izjemnih sedem, a v letošnjem letu so se prebudili tudi ostali segmenti trga. Ker so vrednotenja tehnoloških velikanov povezanih z umetno inteligenco po obdobju izjemne rasti visoka, bo v naslednjih mesecih veliko odvisno od tega, kako uspešno bo vlogo vlečnega konja nadomestilo preostalih 493 delnic znotraj indeksa S&P 500.

Dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 v tretjem četrtletju večji za dobre 4 %

Rezultate tretjega četrtletja so prejšnji teden prve predstavile nekatere ameriške banke na čelu z največjo JPMorgan. Vlagatelji so bili nad doseženimi rezultati zadovoljni. Analitiki napovedujejo, da so se dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 v tretjem četrtletju povečali za dobre 4 %. Pozitivni obeti glede sezone četrtletnih rezultatov so zasenčili tudi malenkost slabše podatke o inflaciji v ZDA, ki je bila septembra, merjeno s CPI, pri 2,4 %, a v nekaterih segmentih, na čelu s stroški bivanja, ostaja trdovratna in se nikakor noče spustiti proti želenima 2 %.

Delnice Tesle pretekli teden močno upadle

Precej pozornosti je preteki teden požela tudi Tesla, katere delnice so, po ne najbolj prepričljivi predstavitvi samovozečih vozil in humanoidnih robotov, močno upadle. Cene delnic Tesle, predvsem po zaslugi visokoletečih napovedi in obljub alfe in omege podjetja Muska, že dolga leta trgujejo z visoko premijo v primerjavi s povprečjem avtomobilske industrije. A za razliko od ravno tako Muskovega SpaceX-a, ki je prav ta vikend dosegel nove preboje na področju vesoljske tehnologije, Tesla v zadnjem obdobju ni dohajala visokih pričakovanj javnosti in vlagateljev. Delnice podjetja zato trenutno trgujejo 47 % pod vrhom iz leta 2021 in so najšibkejši člen med podjetji znotraj indeksa S&P 500 v letošnjem letu. Po preteklih neizpolnjenih obljubah so vlagatelji pričakovali predvsem več konkretnih podatkov o časovnici in o tem, kako bodo nove tehnologije delovale v praksi. Poleg tega humanoidni roboti na predstavitvi še niso delovali povsem avtonomno oziroma brez vmešavanja človeka. Teslo tako ob precej manj medijskega pompa vztrajno dohitevajo konkurenti. Samovozeča vozila pospešeno razvijajo avtomobilska konkurenca kot tudi pri Googlu in Uberju, blizu so tudi nekatera kitajska podjetja, ki doma že ponujajo storitve avtonomnih taksijev in bodo, kot kaže kmalu zadovoljila tudi evropske in ameriške varnostne standarde.

Evropska centralna banka bo zelo verjetno še tretjič znižala nivo ključnih obrestnih mer

Na evropskih borzah bo ta teden pod drobnogledom zasedanje Evropske centralne banke, ki bo zelo verjetno še tretjič znižala nivo ključnih obrestnih mer. Predstavniki ECB so zadovoljni z nedavnimi podatki glede inflacije v evrskem območju, ki se je povsem približala vrednosti 2 %. Ob umirjanju rasti plač in anemični gospodarski rasti so vse glasnejši glasovi predstavnikov ECB, ki zagovarjajo hitrejše sproščanje denarne politike in svarijo pred nevarnostjo, da bi inflacija upadla pod želene vrednosti, kar bi dodatno negativno vplivalo na investicije in potrošnjo v evrskem območju.

Špekulacije gospodarskih ukrepov kitajske države so burkale dogajanje na trgih v razvoju

Napovedi in špekulacije glede gospodarskih ukrepov kitajske države so še naprej burkale dogajanje na trgih v razvoju. Evforija, ki jo je sprožila napoved obsežnih monetarnih in fiskalnih ukrepov za spodbudo gospodarstvu, se je pretekli teden nekoliko ohladila. Kitajska vlada namreč na težko pričakovani novinarski konferenci ni »uspela« razkriti novih, dovolj konkretnih informacij o obsegu fiskalne pomoči, ki bi vlagatelje prepričali, da je ohlajanje gospodarstva končano. Nasprotno, septembrski podatki o uvozi in izvozu blaga so razočarali, še posebej izvoz, ki se ga Kitajska oklepa kot ključni gradnik gospodarske rasti v prihodnjih letih.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva globalne recesije ni na vidiku. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem vroče tehnološke delnice, in čeprav  slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti, se je zbudil tudi preostali del borznega trga. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. V tem obdobju lahko pričakujemo močnejše premike na delniških trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, morebitni popravki predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Megatrendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Še naprej so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so v zadnjem tednu prinesle to, kar smo napovedovali še od začetka leta. Hiter in močan skok tečajev zgodovinskih razsežnosti. Žal je tako špekulativno naložbo težko ujeti in zanjo je potrebno veliko potrpežljivosti in debelo kožo. Vsem, ki so zamudili priložnost, bi na tej točki odsvetovali pretirani tek za rastočim trgom. Ker sklad ponuja tudi indijske delnice ostaja dolgoročno privlačna, a nadpovprečno tvegana investicijska priložnost. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Kitajska pa ostaja velika a nepredvidljiva gospodarska velikanka, potrebna reform.

 

 

 

Pozitivno vzdušje se nadaljuje kljub negotovosti

 

V fokusu zadnjega četrtletja bodo volitve v ZDA in spremembe na geopolitičnem področju

Še manj kot mesec dni nas loči od enega najpomembnejših dogodkov letošnjega leta, ameriških predsedniških volitev. Glede na javnomnenjske raziskave je predsedniška tekma med trenutno podpredsednico Kamalo Harris ter nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom izjemno napeta. Kakršenkoli rezultat  je skrajno težko napovedati, saj bo o zmagi odločala peščica volivcev v zveznih državah z enakomerno razporejenimi demokratskimi in republikanskimi volivci.

V luči številnih razlik med programi obeh kandidatov in negotovosti glede izida se številni vlagatelji poslužujejo zavarovanj pred padci vrednosti delniških indeksov. Tako ščitijo oz. »zaklepajo« letošnje krepke donose (S&P 500 je pridobil več kot 20 odstotkov). Ne glede na negotovost se pod vplivom začetka cikla nižanja obrestnih mer ter še vedno večinoma spodbudnih podatkov glede stanja v ameriškem gospodarstvu nadaljuje rast ameriških delniških indeksov proti rekordnim vrednostim.

Bližnji vzhod povečuje napetosti

Dodatno negotovost na finančne trge prinaša novo povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu ob prvi obletnici Hamasovega napada na Izrael. Eskalacija vojaških operacij proti libanonskemu gibanje Hezbolah in številni izraelski uspehi se odražajo v vse bolj agresivni drži Izraela ter posledičnih skrbeh, da bi morebitna eskalacija lahko vodila v vsesplošno vojno z Iranom in njegovimi sateliti. Ob teh skrbeh so porasle cene nafte in posledično tudi ostalih energentov.

Ob burnem dogajanju na (geo)političnem parketu se je septembra Fed pridružil ECB pri nižanju ključnih obrestnih mer.  Tako sta zdaj obe najpomembnejši globalni centralni banki v ciklu nižanja obrestnih mer. Do konca leta tržni udeleženci pričakujejo še dve nižanji po 25 bazičnih točk v obeh centralnih bankah, kar pomeni, da bi lahko ECB ponovno znižala ključne obrestne mere že na gostujočem zasedanju na Brdu pri Kranju v tem tednu.

Ne glede na tržna pričakovanja pa centralni banki ohranjata naravnanosti denarnih politik na gospodarske podatke, kar pomeni, da bi se lahko zgodilo prevrednotenje pričakovanj vlagateljev. Največje preglavice centralnim bančnikom pri odločanju povzročata vztrajno visoka storitvena inflacija ter morebiten porast cen nafte in drugih energentov.

Kitajski preporod ali lažni preplah?

V zadnjem mesecu so bila sicer glavna zgodba na delniških trgih kitajske in hongkonške delnice, ki so v mesecu dni pridobile približno 30 odstotkov. Hitra in eksplozivna rast je bila posledica številnih napovedanih ukrepov kitajskih oblasti za spodbuditev gospodarske rasti po Fedovem znižanju ključne obrestne mere sredi septembra.

Začetek cikla nižanja obrestne mere Feda je namreč sprostil manevrski prostor za ekspanzivne fiskalne in monetarne ukrepe kitajskih oblasti z omejenimi posledicami na upad vrednosti kitajskega juana. S temi ukrepi naj bi podprli tudi nepremičninski sektor ter spodbudili domačo potrošnjo. Kljub vrsti napovedanih ukrepov pa med vlagatelji ostaja skepsa, ali bodo ti res vsi izpeljani in ali se bo posledično  rast kitajskih delnic nadaljevala. Že prvi znaki, da naj bi bil obseg ukrepov manjši od napovedanega, so namreč vodili v unovčevanje dobičkov.

 

 

 

 

Predvolilna evforija

 

Če je avgust 2024 še postregel z nihajem navzdol, pa je septembrsko prešerno razpoloženje vlagateljev prineslo, v nasprotju s pričakovanji, nove rekordne vrednost delnic, predvsem v ZDA, a tudi v Evropi. Ali to pomeni, da smo pogačo donosov pojedli že pred volitvami? Zgodovina namreč kaže, da pozitivne premike na delniških trgih vidimo šele v drugi polovici novembra in decembra, ko je znan rezultat volitev, in to ne glede na barvo izvoljenega predsednika.

Leto 2024 se zaenkrat kaže kot nadpovprečno donosno. Donos S&P 500 (v evrih) se od začetka leta približuje 20 odstotkom,  indeks trgov v razvoju po zaslugi neverjetne kitajske rasti v zadnjih dveh tednih 16 odstotkom, tudi Evropa pa s skoraj 9 odstotki presega zgodovinska povprečja. Vlagatelji se sprašujejo, ali si tudi tokrat lahko obetamo tako imenovano božično rast delnic, ki na vsaka štiri leta sovpade s povolilnim odzivom. Za odgovor na to vprašanje je treba pogledati globlje v drobovje in dinamiko v svetovnem gospodarstvu.

Eden glavnih razlogov za močno rast v septembru je rezanje obrestnih mer. Tako ECB kot Fed sta obrnila ploščo – zdaj je pred nami obdobje nižanja obrestnih mer. Z umirjanjem rasti plač in s tem pritiska na storitve se pospešeno umirja tudi inflacija. To omogoča centralnim bankam, da močneje zarežejo v obrestne mere. Trgi kažejo, da si lahko letos obetamo še rez 0,5 odstotne točke. Nadaljnji rezi sledijo v prihodnjem letu. Sredi prihodnjega leta naj bi se glavna obrestna mera ECB spustila na dva odstotka. To bo prineslo pocenitev posojil in povečalo gospodarsko aktivnost, ki vsaj v Evropi močno peša.

V ZDA je gospodarski položaj bistveno boljši, to se odraža tudi na borzah. Centralne banke trgov v razvoju prav tako sproščajo svojo denarno politiko. Kitajska gre zadnje dni še precej dlje in dodaja stimulus na finančne trge ter rahlja pogoje v nepremičninskem segmentu gospodarstva, ki je zadnja leta postal mlinski kamen okoli vratu kitajske gospodarske rasti. Kitajski delniški trgi so se po nekaj lažnih poizkusih odzvali z močno rastjo in delnice so v dobrem tednu dni pridobile med 15 do 50 odstotkov. A tega smo v zadnjih dvajsetih letih že vajeni. Zanimivo bo opazovati, ali se bo stimulus razširil tudi do kitajskih potrošnikov in obrnil njihovo razpoloženje v smer večje potrošnje. Slednje je zelo pomembno predvsem za evropska podjetja, ki so letos beležila stagnacijo ali precejšen upad prodaje na kitajskem trgu, posledično so drsele tudi cene njihovih delnic. V ospredju so velika in za evropsko gospodarstvo pomembna podjetja s področja luksuznih dobrin, osebne potrošnje, tudi zdravstva, in seveda avtomobilska industrija. Ameriški potrošnik je porabil vse prihranke, ustvarjene v pandemiji covida-19, in še naprej troši praktično celoten mesečni zaslužek, saj je stopnja varčevanja upadla na zgodovinsko nizke ravni. Nekoč bo to prineslo posledice, a trenutno ta potrošnja poganja ameriško ekonomijo dalje in ameriški BDP raste s 3-odstotno letno stopnjo. Trg dela se v postkovidnem obdobju normalizira: pomanjkanje delavcev predvsem zaradi priliva novih priseljencev ni več  tako skrb zbujajoče. Če ne bo pretiranega ohlajanja trga dela in s tem pritiska na potrošnjo, bodo ameriška podjetja zopet rasla. S tem bodo dajala oporo delniškemu trgu. Megatrendi v ekonomiji, ki so pomembni za ameriški delniški trg, kot so umetna inteligenca, podatkovni centri, robotizacija in avtomatizacija, pametna omrežja, energetska učinkovitost itn., bodo še naprej diktirali rast tehnoloških podjetij.

Če povzamemo zgoraj napisano, imamo v prihajajočih mesecih pred seboj kar nekaj »čejev«, a denarna politika bo naklonjena trgom, politična napetost se bo umirila, gospodarski položaj ZDA pa se zdi stabilen. V Evropi je nekaj več optimizma tudi zaradi pričakovanj, da je Kitajska končno začela razreševati nakopičene težave. Edino, kar kvari sliko, so visoka vrednotenja in posledično drage delnice, predvsem v ZDA, a slednje samo po sebi še ne pomeni, da je konec rasti. Delnice lahko ob solidni gospodarski rasti in s tem ob rasti dobičkov ostanejo drage. Varčevalce, predvsem tiste bolj konzervativne, lahko bolj skrbi, da rezi v obrestne mere znova prinašajo tudi precej nižje donose v bankah, ki so že tako nizki. Povprečni slovenski vlagatelj se mora na tej točki resno pogledati v ogledalo in se vprašati, ali je njegovo vztrajanje pri bančnih depozitih resnično najbolj optimalna rešitev za njegove finančne cilje. Žal smo Slovenci zaradi finančne konzervativnosti v zadnjem desetletju izgubili ne milijone, ampak milijarde, ki bi jih lahko namenili za zdravstvo, infrastrukturo itn. in s tem dvignili svoj življenjski standard. A to je že tema drugega članka.