Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Največji premik nemških državnih obveznic po letu 1990

Nemške obveznice so v preteklem tednu doživele največjo enodnevno spremembo od združitve države ob koncu hladne vojne. K porastu donosa 10-letnih nemških obveznic za 30 bazičnih točk je prispevala novica, da se najverjetnejši bodoči kancler Friedrich Merz zavzema za odpravo fiskalne dolžniške zavore in za občutno povečanje proračunskih izdatkov. Gre za tektonsko spremembo v nemškem pogledu na državno fiskalno politiko, saj je Merzova predhodnica na položaju kanclerke iz vrst CDU – Angela Merkel – leta 2009 v ustavo zapisala stroge omejitve glede proračunskega deficita in trošenja države, t. i. »austerity« (letno novo zadolževanje ne sme preseči 0,35 odstotka nemškega BDP). V luči spremenljivih geopolitičnih razmer in vse bolj krhkega čezatlantskega zavezništva ter slabega stanja nemške infrastrukture, ki že dalj časa ni bila deležna investicijskega cikla je  Merz predstavil načrt, ki predvideva 500 milijard evrov za infrastrukturo ter izvzetje obrambnih izdatkov, ki presegajo 1 % BDP, iz ustavne omejitve zadolževanja.

Dodatno je obvezniški trg pretresla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je predlagala 150 milijard evrov posojil za krepitev obrambne porabe in rahljanje fiskalnih omejitev. Donos 10-letnih nemških obveznic je dosegel 2,90 %, najvišjo raven po novembru 2023, donosi ostalih državnih obveznic po Evropi so zrasli za več kot 25 bazičnih točk. Evro je pridobil več kot 4 % in prvič po štirih mesecih trgoval nad mejo 1,07 ameriškega dolarja.

ECB že petič zapored znižala ključne obrestne mere

ECB je v skladu s pričakovanji znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, pri čemer napovedi za leto 2025 jasno nakazujejo, da se nova raven obrestnih mer približuje nevtralnemu območju, vendar pa ECB pri tem previdno pušča odprto možnost nadaljnjih znižanj, kar pa je vse odvisno od prihodnjih gospodarskih razmer. Na tiskovni konferenci je predsednica ECB Lagarde dejala, da geopolitična situacija dopušča dvostranska inflacijska tveganja. Prav tako se je odzvala na napovedi večjega fiskalne trošenja s tem, da bi povečanje izdatkov za obrambo lahko prispevalo k rasti, vendar, da mora ECB prvo videti končne podrobnosti in dejanski učinek teh ukrepov.

Trump stopnjuje pritisk na več frontah: uvedba carin, sankcije proti Rusiji in Ukrajini, nove grožnje Iranu

Donald Trump še naprej kroji dogajanje na trgih s svojimi izjavami. Preigravanje s carinami na Kanado in Mehiko (sprva napoved uvedbe 25 % carin na vse, nato omilitev in izvzetje carin na določene izdelke) ter uvedba dodatnih carin na uvoz iz Kitajske (povečanje na 20 % z 10 %) negativno vplivajo na ameriške delniške trge, saj krepijo negotovost in zmanjšujejo razpoloženje ameriškega potrošnika.  Ameriški delniški indeksi so tako, kljub dobrim rezultatov polprevodniškega giganta Broadcom, teden zaključili krepko v rdečem.

V iskanju dogovora o miru je predsednik napovedal tudi morebitne nove sankcije proti Rusiji, ki prihajajo le malo po prekinitvi vojaške pomoči Ukrajini, kar kaže na njegov značilen pristop – stopnjevanje pritiska na več frontah. Obenem je odprl novo geopolitično žarišče z Iranom, saj želi ustaviti njihov načrt za razvoj jedrskega orožja in jim grozi z dodatnimi sankcijami.

Na delniških trgih sicer ni vse tako črnogledo, evropske obrambne delnice so dosegle rekordne vrednosti, medtem ko tehnološki giganti še naprej napovedujejo nove investicije – TSMC je napovedal 100 milijard dolarjev naložb v ameriške polprevodniške tovarne, kar krepi ambicije ZDA na področju umetne inteligence.

Bitcoin pod pritiskom

Bitcoin je izgubil vrednost ob vse večjem skepticizmu glede Trumpove kripto strategije. Slednji je podpisal izvršni ukaz, ki ustanavlja nacionalno zalogo bitcoinov in drugih digitalnih valut. Ta naj bi bila sestavljena iz 17 milijard dolarjev vrednih bitcoinov, ki so jih ZDA zasegle v preteklih letih. Svet kriptovalut se je na to odzval kritično, saj mnogi menijo, da gre za shemo, ki bo predvsem obogatila obstoječe vlagatelje. Kljub temu to predstavlja drzno strategijo za prihodnost ameriškega gospodarstva, s katero bi se le-ta lahko uveljavila kot vodilna sila v svetu kriptovalut.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Se ameriške delnice umikajo s prestola?

 

Na eni strani je Trump prinesel na trge negotovost, ta ni nikoli dobra. Ustanovil je urad DOGE (urad za učinkovitost), ki zmanjšuje izdatke države, kar je dejansko varčevanje. Uvedba tarif prinaša višje cene za ameriške potrošnike na kratki rok. Obenem so nekatere delnice vrednotene nad dolgoletnimi povprečji. Sama ekonomija sicer ostaja močna, napovedi podjetij pa dobre. Globalni vlagatelji so obenem videli, da se drugje v svetu dogajajo pozitivne spremembe. Nova vlada v Nemčiji ter napoved višjih izdatkov države. Kitajska ekonomija, ki kaže znake stabilizacije ter znake okrevanja po padcu. Ameriška podjetja so postala tako velika in v njih se obrača toliko denarja, da nekdo, ki proda en odstotek delnic Nvidie, dobi na račun skoraj 30 milijard. Če želi to investirati v Evropo ali na Kitajsko, je že samo ta znesek tako velik, da vpliva na tečaje. To se je delno zgodilo evropskim delnicam. Delno pa se trenutno dogaja kitajskim. Vidimo, da letošnje dogajanje na globalnih kapitalskih trgih ni posledica slabše situacije v ZDA, ampak predvsem boljše v EU in na Kitajskem. Moramo se vprašati, ali se bo ta trend nadaljeval. Dejstvo je, da je potenciala za spremembe na bolje v Evropi in na Kitajskem ogromno. Ali bo do njih prišlo, pa bomo videli. Za večletni trend, ki bi približal vrednotenja evropskih in kitajskih delnic ameriškim, je potrebno ogromno pravilnih odločitev, predvsem politikov. V Evropi se prvi znaki pomladi že kažejo. Evropska komisija je avtomobilskim proizvajalcem dala tri leta za izpolnitev novih ciljev glede emisij CO2, namesto da bi jih morali izpolniti že letos, s čimer jim je dala več manevrskega prostora za prilagoditev in preprečitev visokih kazni. Bruselj mora tudi konkretno zarezati birokracijo. Nemška politika mora priklopiti jedrske elektrarne. Seznam je seveda zelo dolg. Evropa se mora bolj povezati, saj lahko samo tako konkurira ZDA ter tudi Indiji in Kitajski. Na Kitajskem so podjetja veliko že naredila, znižala stroške in so pripravljena tudi na rast. Bo pa potreben še stimulus države, ki je glede na to, da je desetletna donosnost obveznice pri 1,8 odstotka, tudi mogoč.

Zavedati se je treba, da so bili donosi na ameriški borzi v primerjavi s preostalimi trgi v zadnjem desetletju nadpovprečni. V naslednjih letih se znajo vrniti v rang, ki je bližje zgodovinskemu povprečju. Ob pravilnih odločitvah lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Številna podjetja uspešno kljubujejo inflacijskim pritiskom in negotovim napovedim o trgovinski vojni

Pretekli teden je kljub volitvam v Nemčiji in pogovorom o potencialnem premirju v ukrajinsko-ruski vojni večino pozornosti delniških trgov pritegnila objava poslovnih rezultatov enega vodilnih tehnoloških podjetij, Nvidie. Rezultati so pokazali robustno rast prihodkov in dobičkov, toda med vlagatelji je bilo kljub temu zaznati nekaj previdnosti. Delničarji so namreč od podjetja, ki je tako rekoč sinonim za razvoj umetne inteligence, pričakovali še višjo raven prihodkov in predvsem bolj optimistične napovedi za letošnje leto. Tem občutkom negotovosti so se pridružili še širši tržni dejavniki, saj se bikovski trend v tehnološkem sektorju počasi umirja, na kar so najbolj občutljivo reagirale ameriške visoko tehnološke delnice. Po zadnjih podatkih za prvo četrtletje 2025 je več kot 69 odstotkov podjetij v indeksu S&P 500 preseglo pričakovanja analitikov glede dobička na delnico. Slednje kaže, da številna podjetja še naprej uspešno kljubujejo inflacijskim pritiskom in negotovim napovedim o trgovinski vojni med ZDA in preostalim svetom.

Velika nihajnost na trgu kriptovalut

Največja nihajnost je bila pretekli teden vidna na trgu kriptovalut, kjer je bitcoin od januarske rekordne vrednosti zdrsnil za skoraj tretjino in se ustalil pri 78.225 dolarjih, kar je najstrmejši tovrstni padec po letu 2022. Zaradi geopolitičnih napetosti in nejasnih usmeritev v mednarodni trgovini so se hkrati znižali tudi tečaji kitajskih delnic. V Nemčiji je po predčasnih volitvah in zmagi konservativne stranke CDU že jasno, da bo novi kancler Friedrich Merz poskusil sestaviti veliko koalicijo z nekdanjo vladajočo levosredinsko SPD. Sestavljanje vlade v nemškem parlamentu po letu 2002 v povprečju traja okoli 70 dni, vendar je bodoči kancler izrazil upanje, da bo dogovor s strankami koalicije dosežen že do velike noči. Nemški politični prostor ostaja razdrobljen, kar je mogoče zaznati v visoki podpori skrajno desne proti-imigrantske stranke AfD. Vlagatelji so kljub temu ocenili, da bo Nemčija v prihodnjih tednih pospešeno oblikovala stabilno vlado ter morda povečala državne izdatke za krepitev gospodarstva, kar se je zmerno pozitivno odrazilo na evropskih delniških trgih.

V ospredje se vračajo obveznice

Po letih izjemnih donosov delniških indeksov se vse bolj v ospredje vračajo tudi obveznice, ki jih podpira pričakovano znižanje obrestnih mer in ugodnejše razmerje med donosom in tveganjem. V ZDA Fed ohranja visoke kratkoročne obrestne mere, kar zavira kratkoročno financiranje in kreditno aktivnost in lahko vpliva na dolgoročno donosnost delniških indeksov. Hkrati pa slednje vlagateljem v kratkoročne obveznice zagotavlja relativno visok zajamčen donos.  Na drugi strani sledi napoved reševanja nepredvidljivih inflacijskih pritiskov, kjer bi morebitni ukrepi Trumpove administracije lahko po eni strani zajezili prekomerno javno porabo, hkrati pa s carinami povečali cene uvoženega blaga. Ti nasprotujoči si dejavniki vlagateljem narekujejo nekoliko bolj previdno razporeditev sredstev in hkratno spremljanje geopolitične slike, ki se lahko vsak hip spremeni.

Kapitalski trgi v prihodnjih tednih v pričakovanju makroekonomskih objav in napovedi centralnih bank

Pričakovati je, da se bodo kapitalski trgi v prihodnjih tednih usmerili predvsem v makroekonomske objave in napovedi centralnih bank. Napovedi za letošnje leto ostajajo mešane in dodatno negotovost ustvarja bližajoče se »obdobje obračanja« v monetarni politiki, saj je v večini razvitih držav pričakovati umirjanje inflacije in posledično rezanje temeljnih obrestnih mer. Vodilna tehnološka podjetja, ki so v preteklih mesecih nosila levji delež rasti, bodo morala svoj visok položaj upravičiti s še višjo donosnostjo in večjim vlaganjem v razvoj, sicer lahko del vlagateljev preusmeri kapital v manj cenjene panoge, kjer je ob razmeroma ugodnih vrednotenjih prostora za nadaljnjo rast še precej. V prihodnjih tednih bodo kapitalske trge zaznamovala predvsem vprašanja o makroekonomskem stanju gospodarstva in odzivi trgov na geopolitične dražljaje. Tudi če bo nihajnost na trgih povečana, ostajajo tovrstna nihanja za daljnovidne vlagatelje dobra iztočnica, da poiščejo ugodne priložnosti in izkoristijo vsak korak nazaj kot zanesljivo odskočno desko za nadaljnje donose svojega portfelja.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Volatilnosti ni videti konca

Volatilnost ostaja ključni dejavnik dogajanja na svetovnih finančnih trgih. Osrednji ameriški indeks S&P 500, ki je v sredo, 19. februarja 2025, dosegel rekordno vrednost, je v petek upadel za 1,7 %, kar je bil največji dnevni padec v tekočem letu. Rast v prvi polovici tedna je potekala pod vplivom optimizma glede ameriške izjemnosti in pozitivnih novic o kitajskih tehnoloških družbah, ki so bile v preteklih letih v nemilosti vlagateljev. Ti so uradno srečanje kitajskega predsednika Ši Džinpinga s predstavniki večjih tehnoloških družb in drugimi podjetniki razumeli kot prižig zelene luči za širitev pravic zasebnega sektorja kitajskega gospodarstva, ki je bil v preteklih letih močno pod udarom kitajskih regulatorjev.

Dodatno je na pozitivno vzdušje glede kitajskih delnic vplivala objava spodbudnih poslovnih rezultatov spletnega trgovca Alibaba in napoved novih velikih vlaganj v umetno inteligenco. Upanje na pozitiven zaključek tedna se je razblinilo v petek po objavi nepričakovano slabega preliminarnega ameriškega PMI kazalnika v storitvenem sektorju, ki je prvič po januarju 2023 zdrsnil v območje krčenja (49,7).

Upad aktivnosti v storitvenem sektorju, ki je bil pretekli dve leti gonilo rasti ameriškega gospodarstva, so vlagatelji sprejeli z zaskrbljenostjo. Po drugi strani pa bi umiritev v storitvenem sektorju lahko prispevala k nadaljnji dezinflaciji in posledičnemu sproščanju denarne politike ameriške centralne banke.

Petkovi rezultati ankete Univerze v Michiganu sicer niso nakazali na takšen razplet, saj so pričakovanja potrošnikov glede inflacije v prihodnjih 5–10 letih narasla na 3,5 %, kar je najvišja vrednost od leta 1995.

Ob omembi volatilnosti seveda ne gre mimo dejanj in izjav ameriškega predsednika Trumpa. Njegov topel odnos do ruskega predsednika Putina, spletni spor z ukrajinskim predsednikom Zelenskim in izključitev predstavnikov evropskih držav iz pogovorov o končanju vojne v Ukrajini so močno odmevali v evropskih prestolnicah in na finančnih trgih.

Evropski voditelji, ki se soočajo z dejstvom, da se evropska zunanja in varnostna politika ne moreta več nujno zanašati na ameriško podporo, so napovedali višanje izdatkov za obrambo. To je še dodatno pospešilo rast evropskih orožarskih podjetij (Rheinmetall, Leonardo, Saab, Thales), ki pričakujejo, da bo večji del novih evropskih obrambnih pogodb razdeljen med domače proizvajalce.

SBITOP presegel 2000 točk

Živahno je tudi na ljubljanski borzi, saj je bil petek, 21. februar 2025, za zdaj najprometnejši dan v letu z 7,8 milijona evrov prometa. Osrednji indeks SBITOP je prvič po marcu 2008 presegel mejo 2000 točk. V letošnjem letu se je indeks zvišal za več kot 22 %, kar ga uvršča na drugo mesto med glavnimi svetovnimi delniškimi indeksi, merjenimi v evrih.

Gonilo rasti ostajajo delnice Petrola, ki so v preteklem tednu pridobile skoraj 8 %, v letošnjem letu pa že 46 %. V četrtek, 20. februarja, je poslovne rezultate objavila NLB, katere dobiček je bil v lanskem letu za 6,6 % nižji kot leta 2023. Kljub napovedanemu izplačilu dividend v višini 50 % lanskega dobička je vrednost delnice v četrtek upadla za več kot 4 %.

V iskanju varnega pristana

Ob nepredvidljivosti nove ameriške administracije, ki s svojimi ukrepi zmanjšuje zaupanje v osrednjo vlogo ZDA v globalnem sistemu in zapira državo vase, nekateri vlagatelji iščejo alternative za vlaganje izven ameriških državnih obveznic, ki veljajo za zelo varne naložbe.

Osrednji tovrstni vlagatelji so centralne banke, ki od leta 2019 naprej povečujejo svoje zlate rezerve. Akumulacija zlata se je še dodatno okrepila po začetku vojne v Ukrajini in zamrznitvi ruskega premoženja od zahodnih držav.

V preteklem tednu so se cene zlata gibale blizu rekordnih vrednosti. Za močno rast cene zlata v tem letu (10,7 % v evrih) naj bi tako stale prav centralne banke, ki pri svojih nakupih ne gledajo na ceno, temveč zlato kupujejo z namenom diverzifikacije svojih rezerv.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Nepričakovani preobrat v rusko-ukrajinski vojni

Pretekli teden je v svetu odmevala novica o nepričakovanem preobratu v rusko-ukrajinski vojni. Pobudo za začetek mirovnih pogajanj je prevzel predsednik ZDA Donald Trump, ki je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom obudil pogovore o premirju. Po besedah predsednika ZDA naj bi bil pogovor zelo produktiven, saj je napovedal, da se bodo pogajanja nadaljevala nemudoma, in sicer s srečanjem predstavnikov obeh držav v Saudovi Arabiji. To je spodbudilo vlagatelje k povečanju tveganja do evropskih izdajateljev in oslabilo dolar, saj so vlagatelji v upanju na zmanjšanje napetosti v Ukrajini povečali povpraševanje po naložbah v evrski valuti. Donald Trump je prav tako spregovoril o nadaljnji pomoči Ukrajini, obenem pa namignil, da bi mir lahko dosegli z delno predajo ukrajinskega ozemlja. Ta razvoj dogodkov je naletel na oster odziv v Evropi, kjer so visoki predstavniki opozorili, da mora imeti EU osrednjo vlogo v vseh morebitnih mirovnih pogajanjih. Na borznih trgih so sledili pozitivni premiki predvsem pri podjetjih, katerim bi se lahko ob prekinitvi spopadov izboljšala prodaja in prihodki. Kljub visokim donosom nekaterih posameznih podjetij, so širši evropski delniški indeksi v povprečju prinesli 1,5-odstotni donos. Novicam o koncu vojne je sledil tudi upad cene brenta, ki je tekom tedna upadel z 77 dolarjev na 74 dolarjev za sodček. Na premik na trgu nafte so prav tako vplivala višja pričakovanja zalog surove nafte v ZDA. Tekom tedna smo bili na evropskih delniških trgih deležni tudi finančnih podatkov podjetja luksuznih izdelkov Hermes, ki je preseglo pričakovanja analitikov in tako tekom tedna poraslo za slabih 10 odstotkov. Nihajno trgovanje smo videli tudi pri orožarskem podjetju Rheinmetall AG, katerega delnice so ob novici o prekinitvi spopadov v Ukrajini upadle za 7 odstotkov, a se nato naglo povzpele za več kot 20 odstotkov ob pričevanju predsednika ZDA, da bo v prihodnje Evropska Unija za obrambo svojega ozemlja morala poskrbeti sama.

Podatki o inflaciji v ZDA

V preteklem tednu so bili v ospredju tudi podatki o inflaciji v ZDA. Nekoliko slabši podatki kot so jih pričakovali analitiki so pokazali, da so cene potrošniških dobrin v začetku leta narasle, kar je znova obudilo skrbi o višjih temeljnih obrestnih merah skozi celotno leto 2025. Osnovni indeks cen potrošniških dobrin (CPI), ki izključuje cene hrane in energije, je januarja zrasel za 0,4 %. Slednje je povzročilo skok ameriških državnih obveznic na trgu, pri čemer pa so tehnološke delnice ponovno izkazale odpornost. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je poudaril, da novi podatki še vedno kažejo na izzive, saj visoka inflacija še naprej povzroča težave. Pritiski vnovično obujajoče se inflacije v ZDA so ameriške delniške indekse potisnili v negativno območje, preračunano v EUR. Glavni ameriški delniški indeks S&P500 je pretekli teden zaključil en odstotek nižje, Nasdaq pa je obdobje zaključil na istih ravneh.

Nadaljevale so se trgovinske napetosti

Prav tako so se v preteklem tednu nadaljevale trgovinske napetosti, ki so vplivale na padec vrednosti dolarja za slabe 3 odstotke od februarskega vrha. Vlagatelji so namreč zmanjšali pričakovanja, da bo Trump odločno stopnjeval globalne carine v sklopu svoje politike. Japonski jen je pridobil na vrednosti, medtem ko je britanski funt dosegel najvišjo vrednost proti dolarju v tem letu.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Na katero pot se bo podala Evropa?

 

Evropski delniški trgi so občutno podcenjeni v primerjavi z ameriškimi

Kljub zavajajočim inflacijskim podatkom so številni vlagatelji, ki so konec preteklega leta povečali svojo izpostavljenost skupnemu evropskemu delniškemu indeksu, v zadnjih dveh mesecih dosegli zavidljive, dvomestne donose. Še posebej tu izstopa nemški indeks DAX, ki je s 13-odstotnim donosom od začetka  leta dosegel rekordnih 22.600 točk. Kljub trenutni skokoviti rasti pa so evropski delniški trgi še vedno občutno podcenjeni v primerjavi z ameriškimi, predvsem zaradi anemične gospodarske klime. Države evrskega območja so v zadnjem četrtletju preteklega leta dosegle zgolj 0,9-odstotno letno rast, medtem ko je nemško gospodarstvo v istem obdobju upadlo za 0,2 odstotka. Bolj realno sliko tako ponuja evropski obvezniški trg, kjer se je zahtevana donosnost dolgoročnega nemškega dolga v zadnjih dveh mesecih zvišala z 2,05 % na 2,65 odstotka.

Zakaj nemški delniški indeks še naprej raste?

Zakaj torej nemški delniški indeks, kljub upočasnjeni gospodarski rasti in višji zahtevani donosnosti državnega dolga, še naprej raste? Preprost odgovor je, da – tako kot objava ECB – tudi rast indeksa DAX ne odraža dejanskega stanja nemškega gospodarstva. Presenetljiva rast namreč izvira iz pričakovanj kapitalskih trgov, da se obetajo spremembe v nemškem političnem vrhu. Konec tedna bodo v Nemčiji potekale težko pričakovane predčasne parlamentarne volitve, na katerih se nam obeta zanimiv boj med krščanskimi demokrati in skrajno desnico. V predvolilnem obdobju ob stagnaciji nemškega gospodarstva v ospredje vse bolj stopa tudi rusko-ukrajinska vojna in mirovna pogajanja, ki pozivajo k višjim izdatkom za obrambo EU. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa namreč pričakuje, da bodo članice – kljub zvezi NATO – primarno same poskrbele za varnost evropskega prostora. Čeprav ZDA pričakujejo višje izdatke za obrambo, evropskih predstavnikov na pogajanja med Rusijo in Ukrajino niso povabili, kar je med evropskimi politiki povzročilo veliko nezadovoljstva. Izključenost pri geopolitičnih odločitvah in skrb zbujajoče pomanjkanje rasti v največjem evropskem gospodarstvu predstavljata ključni izziv za prihajajočo nemško koalicijo. Stabilna nemška vlada bi s premišljenimi potezami lahko znatno prispevala k večji konkurenčnosti tako Nemčije kot tudi širše regije.

Evropa je na razpotju

Evropa se je znašla na razpotju, ki terja odločnejše korake, saj imajo sprejete odločitve lahko daljnosežne posledice ne le za varnost regije, temveč tudi za bližajoče se trgovinske spore z ZDA in Kitajsko. Nekatere potrebne korake je v svojem poročilu predstavil nekdanji italijanski premier in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je predlagal, da bi se Evropa z obsežno deregulacijo povzpela nazaj na vrh svetovne konkurenčnosti in dosegla boljšo ekonomsko blaginjo. Na katero pot se bo torej podala Evropa?

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Zadnji teden januarja je vlagateljem postregel z izrazito volatilnostjo na delniških trgih, pri čemer so bili v ospredju tehnološki velikani in podjetja, povezana z razvojem umetne inteligence. V ponedeljek je prišlo do močnega odziva delnic, ki so izpostavljene trendu umetne inteligence (AI), saj se je na trgu pojavil nov konkurent modelu ChatGPT. Kitajski model DeepSeek, o katerem smo pisali že prejšnji teden, je v rekordnem času postal najbolj priljubljena aplikacija v trgovini z aplikacijami podjetja Apple. Hitro mu je sledil še Qwen 2.5, najnovejša generacija umetne inteligence, v lasti kitajskega podjetja Alibaba, kar je še dodatno vplivalo na dogajanje v tehnološkem sektorju.

Dolgoročni vpliv umetne inteligence na polprevodniško industrijo

Reakcija na te novosti je bila sprva intenzivna, saj so delnice podjetij, ki razvijajo ali proizvajajo zmogljive polprevodnike, ključne za kompleksne modele umetne inteligence (AI), doživele precejšen padec. Vlagatelji so z zaskrbljenostjo sprejeli možnost, da bi novi AI modeli, ki za delovanje ne potrebujejo tako zmogljive strojne opreme, lahko vplivali na prihodnje povpraševanje po visokotehnoloških polprevodnikih.

Kljub temu se je večina teh delnic tekom tedna stabilizirala in delno nadoknadila začetne izgube. Strokovnjaki pri tem opozarjajo na že stoletja znani Jevonsov paradoks, ki pravi, da tehnološki napredek ne vodi nujno v zmanjšanje porabe, temveč pogosto ustvarja nove potrebe in priložnosti za rast. To velja tudi za področje umetne inteligence, kjer večja dostopnost in optimizacija tehnologij lahko povečata uporabo AI v različnih gospodarskih sektorjih.

Veliko leto umetne inteligence in odziv tehnoloških velikanov

Največji zmagovalci teh sprememb so lahko programska podjetja, ki bodo izkoristila širšo dostopnost umetne inteligence in njeno vse večjo vpetost v gospodarstvo. To potrjuje tudi podjetje Meta, ki je leto 2025 označilo za “Veliko leto umetne inteligence” in napovedalo, da bo z novimi AI rešitvami doseglo več kot milijardo ljudi. Ob tem načrtujejo rekordno investicijo v višini 60 milijard dolarjev v infrastrukturo umetne inteligence, s katero želijo okrepiti svoj tržni položaj.

V preteklem tednu so finančna poročila objavila tudi podjetja Tesla, Microsoft in Apple. Kljub nekoliko slabšim rezultatom, kot so jih pričakovali analitiki, je vodstvo Tesle presenetilo z optimističnimi napovedmi glede prihodnosti. Posebej so izpostavili potencial avtonomne vožnje vozil Tesla ter napovedali možnost novega tržišča za svoj izdelek Optimus – robota, ki naj bi pomagal pri vsakodnevnih opravilih.

Na drugi strani pa je Microsoft razočaral vlagatelje zaradi manjše rasti poslovanja v oblaku, kar je povzročilo padec delnic za 6 odstotkov. Največje podjetje na svetu, Apple, je sprva kljub slabšim finančnim podatkom doživelo občutno rast na zadnji trgovalni dan, nato pa je sledil manjši popravek navzdol.

Trgi pod pritiskom po napovedi novih tarif

Optimizem zadnjega januarskega trgovalnega dne se je hitro razblinil, ko je predsednik Donald Trump v petek (31. 1.) pozno zvečer dokončno napovedal uvedbo tarif proti Kanadi, Mehiki in Kitajski. Ukrep je sicer v začetku tedna začasno odložil, potem ko je prejel zagotovila o večjem nadzoru meje. Groženj z uvedbo carin na uvoz iz EU doslej še ni uresničil. Širši vplivi teh ukrepov so za zdaj še neznani, vendar lahko vlagatelji pričakujejo povečane inflacijske pritiske v Združenih državah, kar bi lahko vplivalo na zmanjšano število rezov temeljnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Skladno z optimističnim vzdušjem ob inavguraciji novega ameriškega predsednika, so kapitalski trgi teden zaključili v zelenih številkah. Manjša regulacija, nove znatne investicije v umetno inteligenco in upadanje inflacije, so prispevali k novim rekordnim vrednostim. Ameriški indeks S&P 500 je znotraj zadnjega trgovalnega dne dosegel rekordno vrednost 6.128 točk, pri čemer sta k rasti največ prispevala sektorja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Rasti kapitalskih trgov smo bili deležni tudi na stari celini, kjer je nemški delniški indeks DAX 40 prav tako dosegel rekordno vrednost 21.520 točk.

Kitajsko podjetje predstavilo svojo različico umetne inteligence DeepSeek

Ameriški delniški trgi so se pozitivno odzvali na proaktivne ukrepe novega predsednika D. J. Trumpa, ki je na dan inavguracije podpisal kar 26 izvršnih aktov. Med temi je bila razglasitev izrednih razmer v energetskem sektorju s ciljem povečanja proizvodnje naravnih virov in izvoza utekočinjenega zemeljskega plina. Poleg tega je Trump napovedal 500 milijard ameriških dolarjev vredno investicijo v infrastrukturo umetne inteligence. Nova napovedana potrošnja za izgradnjo podatkovnih centrov je spodbudila bikovski trend pri delnicah, ki so izpostavljene razvoju umetne inteligence. Kljub začetnemu optimizmu pa je zadnji trgovalni dan pokazal znake izčrpanosti, saj je kitajsko podjetje predstavilo svojo različico umetne inteligence, ki je postavila pod vprašaj visoko trošenje tehnoloških velikanov. Umetna inteligenca DeepSeek namreč uporablja povsem drugačen pristop, ki omogoča učinkovito “globoko razmišljanje,” primerljivo z najnovejšimi modeli ChatGPT, hkrati pa je cenovno ugodnejša.

Delnice Netflixa poskočile za 14 odstotkov

Na ameriškem trgu je po objavi odličnih rezultatov presenetil Netflix, katerega delnice so poskočile za 14 odstotkov. Glavni razlog za veselje je bilo število plačljivih naročnin, ki je prvič preseglo 300 milijonov, z rekordno rastjo 19 milijonov novih naročnikov v zadnjem kvartalu 2024. Podjetje je ocenilo, da skupaj z deljenimi računi dosega več kot 700 milijonov gledalcev po celotnem svetu. Vodstvo je napovedalo tudi povišanje cen nekaterih paketov za 1 do 2 dolarja na mesec, pri čemer je naročnina z oglasi postala najbolj priljubljena izbira v številnih državah.

Podjetje Novo Nordisk nenapovedano objavilo rezultate delne študije učinkovitosti zdravila amycretin

V preteklem tednu so vlagatelje pozitivno presenetili tudi evropski trgi, kjer so se izkazali delniški indeksi podjetij, povezanih z luksuznimi izdelki in zdravili za hujšanje. Delnice proizvajalcev luksuznih izdelkov so se povzpele zaradi boljše prodaje in zaslužkov. Konec tedna je vlagatelje presenetilo obvestilo podjetja Novo Nordisk, ki je nenapovedano objavilo rezultate delne študije učinkovitosti zdravila amycretin. Pri bolnikih, ki so prejemali najvišji odmerek poskusnega zdravila, so po 9 mesecih zabeležili 22-odstotno izgubo telesne teže, kar je približno 4 odstotke boljše od rezultatov, ki jih je dosegla družba Eli Lilly s svojim trenutno vodilnim zdravilom Zepbound. Kljub 8-odstotnemu skoku delnic podjetja Novo Nordisk analitiki mirijo, saj podjetje poleg izgube teže ni razkrilo stranskih učinkov novega zdravila.

Čeprav so kapitalski trgi ta teden beležili izjemne donose, je v prihodnje priporočljivo ohraniti previden pristop pri vlaganju. Pozitivni rezultati, ki so posledica vlaganja v umetno inteligenco, lahko privedejo do nadaljnje rasti, vendar je ta lahko kratkoročno podvržena hitrim spremembam tržnih razmer. V hitro razvijajočih segmentih, kot je umetna inteligenca, kjer se pojavljajo novi konkurenti z alternativnimi rešitvami, so potrebne skrbne analize in upoštevanje tveganj. Za dolgoročno uspešno vlaganje je ključnega pomena ohranjanje uravnoteženega pristopa in natančno spremljanje tržnih trendov v prihajajočih mesecih.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je bil na finančnih trgih zaznamovan z mešanico makroekonomskih novic, političnih sprememb in opaznih gibanj na trgu delnic in obveznic. Glavni delniški indeksi so kazali pozitivno dinamiko, vlagatelji pa so iskali priložnosti v različnih segmentih ob nenehnem prilagajanju na spremembe pričakovanih gibanj obrestnih mer.

 

Fed bo že v prvi polovici leta začel zniževati obrestne mere

V ZDA je decembrski indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) pokazal nadaljnje ohlajanje inflacije. Osnovna inflacija se je znižala na 3,2 %, kar je pod pričakovanji (3,3 %), skupna inflacija pa je dosegla 2,9 %, kar dodatno potrjuje uspešnost obstoječih ukrepov Fed. Ta trend je okrepil pričakovanja, da bo Fed že v prvi polovici leta začel zniževati obrestne mere, pri čemer analitiki pričakujejo do štiri reze do konca leta 2025. Predsednica Fed iz Clevelanda, Beth Hammack, je poudarila, da inflacija še vedno predstavlja tveganje, medtem ko je guverner Fed, Christopher Waller, nakazal možnost hitrejšega sproščanja monetarne politike, z možnostjo do štirih znižanj obrestnih mer v letu 2025. Posledično so ameriški delniški trgi teden zaključili z rastjo, ki sta ga vodila finančni in tehnološki sektor. Indeks S&P 500 je v enem tednu zrasel za kar 7,41 %, kar je največja tedenska rast v zadnjih dveh mesecih. Banke, kot so JP Morgan in Morgan Stanley, so poročale boljše od pričakovanih dobičkov, pri čemer so vlagatelji pozitivno ocenili povečanje prihodkov iz investicijskega bančništva in nižje stroške rezervacij za kreditne izgube. Tehnološki sektor ostaja še naprej eden glavnih motorjev rasti, pri čemer so bile motor rasti delnice Nvidie, Broadcoma ter širši indeks polprevodnikov Philadelphia. Dolgoročni trendi, kot so umetna inteligenca in avtomatizacija, še naprej pritegujejo vlagatelje, čeprav analitiki opozarjajo na možnost korekcij zaradi visokih vrednotenj. Politične spremembe so še naprej vplivale na sentiment vlagateljev. V pričakovanju začetka drugega mandata predsednika Trumpa je teden prinesel negotovosti glede uvedbe novih carin na uvoz iz Mehike, Kanade in Kitajske. Kljub temu so ameriški trgi ostali odporni, saj vlagatelji verjamejo, da bodo pozitivni domači gospodarski ukrepi odtehtali morebitne negativne učinke protekcionistične politike.

ECB bo še naprej zniževala obrestne mere

V Evropi je stabilizacija inflacije pri 2,7 % povečala pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) še naprej zniževala obrestne mere. Podpredsednik ECB de Guindos je napovedal, da bi ključna obrestna mera lahko do poletja dosegla nevtralno raven pri približno 2 %. Medtem Nemčija, največje gospodarstvo evro območja, še naprej kaže znake šibkosti, kar povečuje potrebo po strukturnih reformah za dolgoročno spodbujanje konkurenčnosti. Evropski delniški trgi so kljub temu prav tako zabeležili rast, pri čemer so se vlagatelji osredotočili in pozdravili pričakovanja o nadaljnjih znižanjih obrestnih mer ECB. Indeks STOXX 600 je pridobil 1,2 %, najvišjo rast pa so dosegli sektorji financ, industrije in potrošniških dobrin.

Na Kitajskem ostajajo tveganja povezana z nizkim zaupanjem potrošnikov in šibkim nepremičninskim trgom

Kitajsko gospodarstvo se je pretekli teden okrepilo z dodatnimi ukrepi monetarnega sproščanja in povečano likvidnostjo, ki jo je v bančni sistem vnesla kitajska centralna banka. Pričakovanja vlagateljev glede dodatnih spodbud so spodbudila rast tamkajšnjih indeksov. Kljub temu ostajajo tveganja povezana z nizkim zaupanjem potrošnikov in šibkim nepremičninskim trgom. Na Kitajskem je povečanje likvidnosti s strani centralne banke v luči pričakovanega zvišanja povpraševanja po likvidnosti pred začetkom kitajskega novega leta.

Obvezniški trgi so prav tako zabeležili večje premike

Obvezniški trgi so prav tako zabeležili večje premike, saj so se ameriške 10-letne donosnosti znižale za 14 bazičnih točk iz 14-mesečnega vrha, dosežena prejšnji teden pri 4,81 % na 4,62 %. Znižanje je posledica komentarjev predstavnikov Feda, kar je okrepilo pričakovanja o sproščanju denarne politike. Podobno so tudi evropski trgi obveznic beležili upad donosnosti, kar je podprto z nižanjem inflacije in pričakovanji o dodatnih ukrepih ECB.

Nafta brent je dosegla rast cen 

Nafta brent je dosegla rast cen zaradi strožjih sankcij ZDA proti Rusiji in padca ameriških zalog, kar bi lahko ponovno oživilo inflacijske pritiske. Čeprav ta rast trenutno nima močnega vpliva na splošno inflacijo, bi lahko daljše obdobje višjih cen ponovno oživilo cenovne pritiske v svetovnem gospodarstvu.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Si lahko obetamo tretje zaporedno leto rasti?

 

Svetovni delniški indeksi so vlagateljem v letu 2024 postregli s pravo poslastico. Številni vlagatelji niso pričakovali nadaljevanja leta 2023, ki je na krilih nižje inflacije in robustnega svetovnega gospodarstva prineslo dvomestne donose.

Za številne vlagatelje je bil recept za uspešno leto 2024 preprost. Robustna gospodarska rast bo spodbudila nadaljnjo rast delniških trgov, obvezniški trgi pa bi se ponovno okrepili zaradi zniževanja obrestnih mer. Kljub temu je na Wall Streetu na začetku leta prevladala previdnost. Recept nižjih obrestnih mer in robustne gospodarske rasti ni bil dovolj privlačen za volkove z Wall Streeta.

Vse pa se je spremenilo v prvem četrtletju, ko so v javnost prispela prva poročila o poslovanju. Pozitiven odziv vlagateljev so sprožila predvsem visokotehnološka podjetja, ki so napovedovala visoko, dvomestno rast prihodkov in dobička.

Ta pozitivni sentiment se je kmalu razširil tudi na širši svetovni delniški trg. Ob stabilnih makroekonomskih podatkih so vlagatelji znova začeli pozorno spremljati poslovanje posameznih podjetij in njihovo dobičkonosnost.

Nadpovprečna Slovenija

V tem segmentu posebej izstopajo slovenske družbe, ki sestavljajo slovenski delniški indeks SBITOP. Izjemno dobro poslovanje slovenskih podjetij ter ugodna gospodarska slika Slovenije sta pripomogla h kar 42-odstotni rasti slovenskega indeksa. To je slovenski delniški indeks postavilo v sam vrh donosnosti, merjeno v evrih.

Slovenski indeks je v lanskem letu namreč dosegel osmo mesto na lestvici donosov svetovnih indeksov. Še bolj zgovoren pa je podatek, da je lokalni indeks dosegel drugi najboljši donos v Evropi.

V letu 2024 so prav vse delnice indeksa SBITOP dosegle pozitiven donos. Najbolje so se odrezale delnice družbe NLB, ki je v svoji »Strategija 2030« vlagateljem napovedala nadaljnje izboljšave bančnih procesov in širitev poslovanja v tujini. Vlagatelji so to strategijo nagradili z izjemnim letnim donosom, ki je znašal kar 62 odstotkov, ob upoštevanju izplačil dividend.

Z odličnimi rezultati se je lahko pohvalila tudi Krka, ki kljub konservativni rasti dokazano konkurira največjim generičnim farmacevtskim podjetjem v Evropi. Krka je dosegla 33-odstotno rast, ob upoštevanju dividend. Slovenska podjetja so tako po uspešnem letu 2023 nadaljevala doseganje izjemnih rezultatov tudi v letu 2024. Se lahko ta uspeh nadaljuje tudi v prihodnosti?

Odprtost za priložnosti

Prihodnost lokalnega trga, kot tudi preostalih trgov v Evropi, se zdi nejasna zaradi razvidnih razpok gospodarstev jedrnih evropskih držav. Nemško gospodarstvo je namreč že drugo leto zapored doživelo negativno rast, kar lahko negativno vpliva na poslovanje slovenskih podjetij.

Čeprav makroekonomski in politični izzivi v Evropi prinašajo tveganja, slovenska podjetja, zlasti tista, ki so v preteklosti že uspešno izvajala reforme, ponujajo potencial za ohranjanje stabilnosti in rasti tudi v negotovem gospodarskem okolju.

Prihodnost lokalnega trga tako ostaja obetavna, vendar bosta ključna spremljanje dogajanja v Evropi in hitra prilagoditev na morebitne spremembe. Leto 2025 bo torej leto, v katerem bo potrebna previdnost, a tudi pripravljenost na izkoriščanje priložnosti, ki jih slovenska podjetja kljub predhodni rasti še vedno ponujajo.

 

Vir: Ljubljanska borza

Vir: Ljubljanska borza