Jeklarji ponovno na obzorju

Rastoči nepremičninski in avtomobilski trg, primarno v ZDA in deloma v Aziji, sta spodbudila svetovno povpraševanje po jeklu in sta glavna dejavnika, zaradi katerih največji globalni proizvajalci jekla delujejo blizu najvišjih proizvodnih ravni v zadnjem letu. Danes je jasno, da je zgodovinsko velikim (in za marsikoga nespametnim) ukrepom Ameriške centralne banke uspelo ponovno zagnati ameriško ekonomsko kolesje. Ameriška industrijska proizvodnja in izkoriščenost  proizvodnih kapacitet sta se v letošnjem letu vrnili na predkrizne ravni. Znamenja močnejšega okrevanja kažeta domači nepremičninski trg in v zadnjem času tudi trg dela, zaradi česar naj bi FED že prihodnje leto začel dvigovati obrestne mere, glavni kazalec robustnosti gospodarske aktivnosti. 

Dodatna spodbuda jeklarskemu sektorju je začela prihajati tudi z druge strani Atlantika, v obliki okrevanja evropskega gospodarstva. Ohlapna monetarna politika ECB se je (končno) začela odražati tudi v realnem gospodarstvu. Rast evropske ekonomije je po prvem četrtletju 2014 najmočnejša v zadnjih treh letih. Po večletnem soočanju s šibkim povpraševanjem in ogromnimi presežnimi kapacitetami se, kot kaže, boljši časi obetajo tudi evropskim jeklarjem. Junija je indeks evropske jeklarske dobičkonosnosti dosegel najvišjo raven od septembra 2012. Zadnjega od treh dejavnikov, ki naj bi v prihodnje podprli pozitivni trend jeklarske industrije, predstavlja nova okoljevarstvena politika Kitajske. Z namenom zmanjšati onesnaževanja zraka naj bi letos v kitajski provinci Hebei zaprli za 60 milijonov ton kapacitet proizvodnje jekla. Glede na to, da naj bi bile ravno presežne kapacitete na Kitajskem (ocenjuje se jih na 300 milijonov ton) glavni razlog za nedavni padec cen železove rude, premoga, polproizvodov in ne nazadnje končnih proizvodov iz jekla, je umik, čeprav majhnega dela (približno 20 odstotkov) proizvodnih zmogljivosti, zagotovo korak v pozitivno smer za globalno jeklarsko industrijo.


Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz, KD Skladi

Šumenje na trgu

Spet drugi razlogi so povezani s političnimi odločitvami, ki kot po zakonu prihajajo v začetku jeseni. Negotovost glede konkretnosti prinaša nekaj nervoze na trge. Novost v letošnjem letu pa je močno povečanje geopolitične negotovosti v vse večjem delu sveta. Vprašanja glede ukrajinskega spora in vojna na Bližnjem vzhodu prinašajo veliko grožnjo svetovni trgovini. Njeno znižanje bi pomenilo tudi upad globalne gospodarske rasti in s tem vrnitev zahodnih držav v recesijo.
Nova recesija v Evropi bi pomenila tudi vrnitev vprašanja o vzdržnosti odplačevanja dolga perifernih evropskih držav in odprla široka vrata deflaciji. Nekaj te zaskrbljenosti je bilo čutiti tudi na zadnji novinarski konferenci Evropske centralne banke, kjer se je zdelo, da jim zmanjkuje besednih argumentov za usmerjanje trga.

Tako menim, da Mario Draghi že z nestrpnostjo čaka, da bo lahko začel povečevati bilanco centralne banke v obliki poceni posojil in s kupovanjem hipotekarnih obveznic. Zdi se tudi, da je aktivacija »ameriškega« kvalitativnega popuščanja oddaljena samo še nekaj kvartalov slabih makroekonomskih  podatkov.

Da pa stvari le niso tako slabe, lahko vidimo pri reševanju portugalske banke Espirito Santo. Tukaj lahko prvič spremljamo zametke evropske bančne unije. Ob objavi  velike izgube je bil problem banke v hipu rešen. Nacionalna centralna banka je v sodelovanju z Evropsko komisijo banko razdelila na dobro in slabo. Dobro je dokapitaliziral sklad ESM ter nanjo prenesel depozite in »senior« obveznice. Za slabo pa bodo izgubo pokrili lastniki delnic in podrejenih obveznic. Sklad ESM bo po sanaciji banko tudi lahko prosto prodal na trgu. S tem so se tudi izognili davkoplačevalskemu bremenu in pritisku lepljivih prstov lokalnih politikov.

Lahko pa do objave rezultatov (v sredini oktobra) težko pričakovanih obremenitvenih testov in analize kvalitete bilance bank pričakujemo še kakšno banko, ki bo sledila Espiritu Santu. To pa bo odpiralo zanimive nakupne priložnosti za investiranje v obveznice. Na drugi strani lahko pri delnicah pričakujemo veliko nihanja, saj bodo banke dobile preliminarne rezultate že sredi septembra in jih bodo nato usklajevale z izvajalci.

Bodo pa na trg prihajale različne pravilne oziroma napačne informacije, s tem pa se bo šumenje do objave rezultatov samo še povečalo. Potem pa je čas za novo realnost in glavno ulico. Samo za Slovenijo je planiranih od ena do dve milijardi evrov poceni posojil, za celotno EU pa okoli 750 milijard evrov.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi, d.o.o.

Višje plače prihajajo

Kot vemo, se je kriza iz ZDA razširila po celem svetu. Vrstili so se različni proti-krizni ukrepi, ki so bili različno učinkoviti. Seveda so bile posamezne države v drugačni kondiciji že pred krizo. Imajo različne stopnje BDP-ja, izobrazbeno in demografsko strukturo, politični sistem itd. Poleg ukrepov so bili seveda sami temelji ekonomije pogoj za uspešno okrevanje. Če so nekje temelji trdni, so drugje zelo majavi. V drugo skupino žal spada tudi Slovenija, kjer je bila sestava gospodarske rasti zasnovana na panogah, ki v svetu po krizi nimajo najboljših pogojev in ne prosperirajo.
 
V zadnjih tednih so vlagatelji lahko analizirali kar nekaj makroekonomskih podatkov, ki so nakazali, da prihajajo višje plače tudi za v krizi številčno najbolj prizadeti del prebivalstva, delovno aktivno prebivalstvo. V ZDA se namreč povečuje število na novo odprtih delovnih mest glede na število brezposelnih. Največ možnosti za zaposlitev ponuja sektor izobraževanja in zdravstva, sledi poslovni sektor in sektor z dejavnostmi za prosti čas. Daleč najmanj priložnosti pa še naprej ponuja gradbeništvo. Vendar tudi ta kaže znake okrevanja. Večina podatkov tako nakazuje, da prihaja precej boljše obdobje za delovno aktivno prebivalstvo v ZDA. Če pogledamo znotraj Evropske unije, pa vidimo, da se razmere tudi izboljšujejo, vendar precej počasneje.
 
Višja zaposlenost, višje plače prinesejo več razpoložljivega dohodka in posledično več potrošnje. Vse to spremlja tudi boljše razpoloženje prebivalstva in ekonomija se začne vrteti. Zato tudi objava podatka, da ameriško gospodarstvo raste s stopnjo štirih odstotkov na letni ravni v drugem kvartalu letošnjega leta, ne preseneča. Osebna potrošnja se je v omenjenem obdobju zvišala za 2,5 odstotka. Izredno dobri podatki kažejo optimistično sliko tudi za prihodnje obdobje.
 
Več delovnih mest, višje realne plače in več razpoložljivega dohodka so ključ do boljšega razpoloženja v posamezni državi. Lahko rečemo, da se je v ZDA razpoloženje izboljšalo in ostaja na zavidljivi ravni, če pogledamo s slovenske perspektive. V posameznih evropskih državah bo na žalost preteklo še kar nekaj časa, preden bodo razmere podobne tistim v ZDA, Nemčiji itd.

David Zorman, KD Skladi, d. o. o.

Ameriška podjetja s polno paro naprej

Do zdaj je objavila rezultate približno polovica podjetij iz indeksa S&P500. 60 odstotkov podjetij je objavilo večji dobiček od pričakovanj, na prihodkovni strani pa je takih kar dve tretjini. Za lažjo predstavo, kaj to dejansko pomeni, je treba dodati še stopnje rasti. Na letni ravni je rast prihodkov 8,1 odstotka, rast dobičkov pa kar 15,8 odstotka. Skupna pričakovanja za rast dobička podjetij iz S&P500 za letošnje leto so se sicer zanemarljivo znižala, na 14,2 odstotka, so se pa pričakovanja za prihodnje leto dvignila za pol odstotne točke, na 15,3 odstotka. Te stopnje rasti predvsem pa ravni dobičkonosnosti so nekaj, o čemer lastniki slovenskih podjetij lahko samo sanjamo. Več kot očitno je, da konstantna borba z državno birokracijo in lobiji ter včasih slaba uprava onemogočajo našim podjetjem (razen častnih izjem), da bi svojim lastnikom zagotavljala približno podobne rezultate, kot jih tuja podjetja svojim lastnikom.

A vrnimo se na rezultate in poglejmo še sektorski razrez. Izjemno je presenetil sektor zdravstva, kjer je kar 75 odstotkov podjetij objavilo višje dobičke in kar 90 odstotkov višje prihodke od pričakovanj. Prestrukturiranje panoge po množičnem zapadanju patentov v prejšnjih letih je obrodilo sadove. Izstopata še sektorja informacijske tehnologije in energije, kjer je pozitivno presenetili dve tretjini vseh podjetij. Digitalizacija sveta in gospodarskih procesov se nadaljuje, kar bo tudi v prihodnje IT-sektorju zagotavljajo nadpovprečno rast. Ni pa povsod tako rožnato. Sektorja ožje in široke potrošnje, kamor spadajo tako avtomobili kot pralni stroji in kruh, še naprej dosegata relativno slabe rezultate. Ta podjetja so spet razočarala vlagatelje. še vedno lahko za večino razočaranja okrivimo trge v razvoju ter tečajne razlike in padanje marž oziroma večjo konkurenco na teh trgih. Zagotovo pa je del problemov v podjetjih samih, saj na primer nedavni prehranski škandal na Kitajskem, ko je kitajski dobavitelj verigam restavracij s hitro prehrano prodajal meso z močno pretečenim rokom uporabe, ne vpliva pozitivno na rast poslovanja in večje dobičke.

Sklenemo lahko, da so motor svetovnega gospodarstva še vedno ZDA in da je slika njihovega gospodarstva med vsemi velikimi svetovnimi gospodarstvi najbolj zdrava.

Aleš Lokar, KD Skladi, d. o. o.

Na pragu sporočanja polletnih rezultatov

Izbor kupca za Aerodrom Ljubljana je tako v zadnji fazi in prodajalci, Slovenski državni holding in konzorcij manjših delničarjev, v prihodnjih dneh pričakujejo dovoljenje vlade, da posel zaključi. Neuradno naj bi bile zavezujoče ponudbe dokaj visoko in nad pričakovanji borzne javnosti, kar le kaže na dejstvo, da so dobre slovenske družbe veliko več vredne, kot je, denimo, njihova cena na borzi. Zadnji lep primer tega je bila prodaja Letrike, za katero bo nemški Mahle plačal kar 107 milijonov evrov.

Sicer pa se v prihodnjih dneh začenja sezona objav polletnih rezultatov. Kot običajno je bila med prvimi Krka, ki je rezultate objavila že minuli teden. Klub padcu prodaje na zahodnih trgih bilanca vlagateljev ni razočarala, saj so v skupini Krka polletni dobiček povečali za šest odstotkov. Krka tako ostaja ena izmed najbolj podcenjenih farmacevtskih družb v regiji, mednarodni vlagatelji pa v svojih analizah vidijo možnost rasti delnice za najmanj 20 odstotkov.

Odlične preliminarne rezultati je objavila tudi Luka Koper, saj ji prihodki na letni ravni rastejo za kar devet odstotkov, če pa gre soditi po rezultatih prvega tromesečja, bo rast dobička glede na lansko leto občutno višja in bo že ob polletju presegla celoletni lanski dobiček. Predvsem je navdušujoča rast pretovora na kontejnerskem terminalu, saj so v tem delu prihodki na letni ravni zrasli kar za 29 odstotkov. To pomeni, da kontejnerski pretovor postaja paradni konj Luke Koper, še posebno če vemo, da nizozemska družba Van Oord nadaljuje poglabljanje morskega dna v luškem bazenu na 14 metrov. To bo s septembrom omogočilo prihod ladij s še večjim ugrezom oziroma tovorom. Tako lahko tudi v prihodnjih letih pričakujemo vedno boljše rezultate našega pristanišča, seveda ob domnevi, da se bo gospodarska rast v Evropi nadaljevala. Potencial rasti pretovora kontejnerjev v Luki Koper je precejšen, saj bo naslednja faza poglabljanja morskega dna omogočila še dodaten meter globine na končnih 15 metrov.

Grega Meden, KD Skladi, d. o. o.

Oblačila se bodo najverjetneje pocenila

V nasprotju z letom 2010, ko so vremenske ujme zagodle proizvajalcem bombaža in tako njegovo ceno izstrelile v nebo, smo letos priča ogromnemu presežku ponudbe, ki ga svetovna ekonomija enostavno  ne more prebaviti. Iz ZDA, največje svetovne izvoznice bombaža, prihajajo novice, da naj bi zaradi izjemno ugodnih vremenskih razmer pridelek bombaža v letošnjem letu zrasel za več kot 30 odstotkov. Verjetno je ravno zaradi tega pretekli teden ameriško ministrstvo za kmetijstvo izjavilo, da naj bi se prihodnje leto svetovne zaloge bombaža dvignile še za nadaljnjih pet odstotkov, kar bo v primeru nespremenjenega povpraševanja, še dodatno potisnilo ceno navzdol.

Dodaten pritisk na ceno bombaža predstavlja sprememba regulacije trgovanja z bombažem na Kitajskem. Ko je leta 2011 cena bombaža začela sunkovito padati iz zgodovinsko visokih nivojev, je Kitajska z namenom varovanja dohodkov manjših lokalnih proizvajalcev (na drugi strani je močno posegla v dobičkonosnost domačih proizvajalcev tekstila), na domačem trgu uvedla minimalno ceno te surovine. Glede na to, da je bila cena bombaža po letu 2011 na Kitajskem bistveno višja (več kot 50 odstotkov) od svetovne in da je hkrati Kitajska največja svetovna uvoznica te surovine, je kitajska regulacija do določene mere podpirala tudi svetovno ceno bombaža. Vzporedno z regulacijo cene se je na Kitajskem začelo masovno kopičenje zalog. Ekspanzijo zalog bombaža najlepše prikaže relativna velikost zaloge v primerjavi s potrošnjo, ki je na Kitajskem zgodovinsko znašala okoli 40 odstotkov (zaloge znašajo 40 odstotkov proizvodnje), junija pa je ta isti kazalnik presegel vrednost 160 odstotkov. Aprila letos se je kitajska centralna oblast odločila za ukinitev minimalne cene in domačim proizvajalcem v zameno ponudila subvencije, hkrati pa začela s postopno odprodajo zalog. Sprememba v Kitajski politiki je (še enkrat) več kot očitno pustila posledice na svetovnih trgih kapitala.
 

Sašo šmigić, CFA, KD Skladi, d. o. o.

Ko volitve ostanejo neopažene

Seveda tudi letos obstaja možnost podobnega scenarija. To nakazuje tudi manjša korekcija na delniških trgih v juliju. še posebno na trgu evropskih obveznic, saj je Evropska centralna banka že junija predstavila številne ukrepe, ki so nadgradili retoriko izpred dveh let v duhu naredili bomo vse, da bomo ohranili evro.«

Negativna obrestna mera, ukinitev sterilizacije, nova poceni posojila in kupovanje listinskih SME obveznic pomeni v principu več denarja za nakup državnih obveznic. Zaradi tega se državam kratkoročno ni treba bati likvidnostnega krča.
Poznan pregovor na trgu je, da v plimi tudi »kakec« plava. Z ustvarjeno poplavo denarja se je tudi pritisk na posamezne politike močno znižal. Mnogim državam, vključno s Slovenijo, se je uspelo celo rešiti različnim programom pomoči. Spet drugim je to omogočilo možnost za izpeljavo potrebnih  reform. Tretjim pa je poceni denar skušnjava za čezmerno trošenje.

Dejstvo je, da je bil evropski pristop k reševanju krize v izhodišču usmerjen malo bolj  v sanacijo hiše, preden se lotimo fasade. Na drugi strani pa so ZDA in Velika Britanija izbrale hitrejšo in preverjeno pot. Posledično tam ugotavljajo tudi hitrejši odboj gospodarske aktivnosti. Evropa pa si šele počasi liže bojne rane in monetarno politiko približuje anglosaškemu modelu.

Ob tako močni podpori ECB je tudi volilno leto v Sloveniji zelo mirno. Tudi nepričakovan padec vlade, poletne volitve in novi zmagovalci niso bistveno zamajali stroška zadolževanja. V špekulativnem območju, v katerem se sedaj nahaja obvezniški trg v Evropi, je sedaj vsaka novica dobra novica. S tem se tudi tržna cena odmika od poštene cene. Volilni rezultat pa ima v osnovi predvsem vpliv na dolgoročno kreditno oceno države.

Tako bi lahko zaključili, da so bile zadnje državnozborske volitve v Sloveniji v zelo dobrem času. Nasprotno pa novo vlado čaka izjemno težko delo, saj bo treba skozi parlament spraviti kopico državljanom neprijaznih zakonov in ukrepov. Država ima številne probleme na mnogih področjih. Želimo si, da trenutna romanika na finančnih trgih ne bi uspavala izvrševanja državnih zavez o izpeljavi reform, saj je čas sedaj pravi.

Nas pa že jeseni čaka prva preizkušnja, saj pričakujem, da bo ameriška centralna banka ugasnila tiskarno denarja in z angleško centralno banko razmišljala o prvih dvigih obrestnih mer. Tako ima novi mandatar razmeroma malo časa, da se pripravi na obdobje, v katerem se bo spet pleve ločevala od zrnja.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi, d. o. o.

Bo druga polovica leta podobna?

Zelo mirno poslovno okolje in aktivnosti svetovnih centralnih bank sta gnali delniške in obvezniške trge na nove vrhove. Makroekonomski podatki so bili z nekaj izjemami po večini zelo spodbudni. Gospodarsko okolje se je stabiliziralo in raste, brezposelnost se znižuje. Tudi nekateri podatki, ki kažejo sliko za nekaj mesecev naprej, so večinoma optimistični. Negativnost in nepredvidljivost na trgih je tako zelo nizkem nivoju, kar nakazuje na to, da je slika, ki smo jo gledali na trgih, lahko zelo podobna tudi v prihodnjem obdobju. Na makroekonomskem področju tako večjih negativnih šokov v drugi polovici lete ni pričakovati. Razmere bodo lahko celo nekoliko boljše, predvsem kar zadeva brezposelnost. Tu gre pričakovati nadaljnje izboljšanje razmer. Če pogledamo sektorsko dogajanje v prvih šestih mesecih letošnjega leta, vidimo, da so zmagovalci energija, preskrba in zdravstvo. Najnižjih donosov pa so bili deležni vlagatelji v telekomunikacije in diskrecijske potrošne dobrine. Izpostavimo lahko skoraj 15-odstotni donos energetskih podjetij, ki so presegla najvišje vrednosti iz leta 2008. Visoka rast je posledica boljše makroekonomske slike in vrednotenj. Ne smemo pa pozabiti niti zdravstva, ki je še enkrat več pozitivno presenetilo. Tu je bila glavni generator rasti prevzemna aktivnost. 

Tudi v drugi polovici leta lahko pričakujemo stabilno in pozitivno sliko na borznem parketu, vendar prihajamo v obdobje, ko nekatera vrednotenja podjetij že prehitevajo tečaje. Prav tako je trg preplavljen s špekulativnim denarjem. Vidimo, da so najbolj iskane delnice hitro rastočih podjetij. Prav tako se denar seli v vedno bolj tvegane naložbe. Kakršno koli ohlajanje gospodarstva ali bolj konservativna politika centralnih bank pa lahko ohladi tudi tečaje. še naprej pa največja neznanka ostaja Kitajska, kjer so makroekonomski podatki izredno mešani. Tudi tukaj bomo v naslednjih mesecih dobili potrditev, na kakšni poti se trenutno nahaja kitajska ekonomija. Vsekakor se obeta zanimiva druga polovica leta.

David Zorman, KD Skladi

Generacijski prepad

Res pa je tudi, da je bila njihova realna plača najvišja ob vstopu na trg dela in se je nato naslednjih 30 let zniževala, saj se je velik del proizvodnje začel premikati proti Vzhodu. Da pa potrošništvo v posameznih gospodinjstvih ne bi preveč trpelo, so poskrbeli v bankah, saj so omogočili veliko zadolževanje posameznikov.

Z nastopom globalne finančne krize so se dejstva malo bolj izčistila. Najmočnejša generacija se namreč poslavlja s trga dela in iz tega lahko sklepamo, da zdaj vstopamo v novo dobo. Torej je ponudba veliko večja od povpraševanja, kar bi po prej opisani analogiji vodilo v deflacijsko okolje.

Seveda pa ob tej besedi centralne bankirje močno strese in se iz dolgočasnih uradnikov spremenijo v kralje živali na finančnih trgih. Izpad povpraševanja je treba nekako nadomestiti: najlažje tako, da dvignejo cene finančnih naložb. Višje cene delnic, obveznic, plemenitih kovin in nepremičnin dodajo neki optimizem in ljudje tako trošijo več.

A storiti bo treba mnogo več. Najnižje obresti, ki jih sedaj plačujejo države za svoj dolg, kažejo, da na trgu še vedno še vedno obstaja prepričanje o šibkih gospodarstvih. Za oživitev realnega trošenja bo namreč treba ustvariti nova delovna mesta na eni strani in povišati realno plačo na drugi strani. Optimalna izbira med dohodkovno enakostjo in neenakostjo je za vsako družbo ključnega pomena.

V ZDA se omenjenega problema že močno zavedajo. Profitabilnost, marže in stanje denarja pri ameriških podjetjih je na najvišji ravni v zadnjih desetletjih. Na drugi strani pa je še vedno veliko ljudi pod pragom revščine,  zato je vse več diskusij o krepkem povišanju minimalne plače. Na žalost pa imamo v Sloveniji povsem nasprotne probleme, ki bi se jih dalo nasloviti s povsem drugačnimi odločitvami.

Kljub povedanemu bo morala realna ekonomija slediti finančni. Zato smo lahko v veselem pričakovanju, da bo Evropska centralna banka začela aktivno sodelovati pri kreditiranju majhnih in srednje velikih podjetij. Nova evropska komisija pa bi lahko zagnala kakšen velik vseevropski investicijski projekt. Nato pa lahko pričakujemo višje donose na obvezniških trgih in s tem manj stresa za evropske zavarovalničarje.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi, d. o. o.

In vendar se vrti

Spomnimo, da je pred desetimi leti, po prevzemu Leka, svež denar potiskal borzne indekse navzgor še več kot leto dni. A ostal bo grenak priokus.  Prevzem Mercatorja bi moral biti že pred poldrugim letom, ko je bila ponujena cena skoraj trikrat višja- v nominalnem znesku za dobrih 500 milijonov evrov, a ga je takratna politika preprečila. Kakor koli, na Ljubljansko borzo se spet vračajo bolj veseli dnevi, borzni posredniki pa bodo letošnje poletje imeli polne roke dela.

Minuli teden je bila prodana tudi Letrika, po Fotoni in Heliosu tretje podjetje iz privatizacijskega seznama vlade Alenke Bratušek. V naslednjih mesecih pričakujemo še prodajo Aerodroma Ljubljane, za katerega je velik interes potencialnih strateških partnerjev. Prodajalci že v naslednjih dneh pričakujejo zavezujoče ponudbe, cena na borzi pa namiguje relativno visoko vrednotenje našega letališča.

Za slovenski državni proračun in kapitalski trg pa je edina zares  pomembna privatizacija Telekoma Slovenije. Ob tej temi smo v minulem tednu lahko vlagatelji doživeli prvo mrzlo prho, saj so vsi prvaki levih strank na televizijskem soočenju grozili, da bodo ustavili prodajo. Takšne populistične izjave bomo v naslednjih predvolilnih dnevih slišali še večkrat, vendar pa smo lahko prepričani, da se bo ta retorika močno spremenila že kmalu po 13. juliju. Prodaja Telekoma je namreč ne samo obveza vlade in parlamenta do evropske komisije, temveč tudi edina pot do normalizacije proračunskih težav, ki so nastale zaradi nenormalno velike bančne luknje. Politika je tako že davno izbrala oziroma žrtvovala Telekom, da je lahko rešila banke.
 

Grega Meden, samostojni upravitelj, KD Skladi, d. o. o.