Aktualno
Prihaja zima?
V začetku oktobra smo se spraševali, ali na evropske delniške trge »prihaja zima«, saj se ekonomski kazalci slabšajo. Sredi meseca je to sprožilo verižno reakcijo in videli smo deset- in večodstotno korekcijo, tudi na najrazvitejših evropskih trgih. V začetku novembra smo sredi sezone objav rezultatov za tretje četrtletje, podjetja pa tudi že bolj podrobno opisujejo svoja pričakovanja za 2015. Kaj nas čaka?
V nasprotju s pričakovanji so podjetja nekoliko bolj optimistična kot zadnje mesece. Prvi sončni žarki sicer nikoli ne prinesejo pomladi, a po več kot treh letih in pol stalnih zniževanj napovedi dobičkov tokrat pričakovanja prvič rastejo. Rast je simbolična, a vrača optimizem na trge. 67 odstotkov vseh podjetij je zadržalo napovedi nespremenjene, 19 odstotkov je napovedi popravilo na bolje, le 14 odstotkov podjetij pa je napovedi znižalo. In trg nagrajuje pozitivne novice, zato so delnice podjetij, ki so ohranila ali dvignila napovedi, vlagatelji lepo nagradili z rastjo. Dodatno spodbudo ponuja tudi panožni presek napovedi, saj več pozitivnih novic prihaja iz tako imenovanih cikličnih panog, ki se bolje odrežejo, ko raste celotno gospodarstvo. Tako po boljših pričakovanjih izstopajo predvsem panoga avtomobilske industrije (zelo pomembno tudi za Slovenijo, kjer je velik del gospodarstva vezan na to industrijo kot dobavitelj), panoga investicijskih dobrin (napoved evropske komisije o pospešku investicij v infrastrukturo) in tudi panoge materialov, kjer so se cene po vrhu v letu 2008 močno spustile. Največ slabših pričakovanj pa prihaja iz defenzivnih panog zdravstva in osnovne potrošnje.
Če te pozitivne signale združimo z aktivnostmi ECB in njihovimi nakupi obveznic ter pričakovanimi dodatnimi spodbudami v decembru, lahko pridemo do sklepa, da bosta letošnja zadnja dva meseca zelo zanimiva in najverjetneje tudi nadpovprečno donosna. Priprava na tako imenovano božično rast tečajev je v polnem teku. V okolju zelo nizkih in še padajočih obrestnih mer, kjer nemška desetletna obveznica prinese zgolj 0,85-odstotni letni donos (ali pa slovenska 2,8-odstotni letni donos), pravih naložbenih alternativ ni. Dividendni donosi in pričakovana rast dobičkov podjetij v primerjavi z nizkimi obvezniškimi donosi omogočajo dobre zaslužke. Seveda ob predpostavki, da se sentiment vlagateljev še nekoliko popravi. To lepo ilustrira japonski delniški indeks, ki je po napovedi dodatne stimulacije japonske centralne banke ter dvigu limitov delniških naložb v največjem japonskem pokojninskem skladu v nekaj dneh pridobil deset odstotkov.
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja
