Prihaja zima?

Glede na čas ni dvoma, da nas bo tudi letos obiskal najhladnejši letni čas. A vlagatelji se sprašujejo, ali se bo stanje v evropskem gospodarstvu letos »ujelo« z letnim časom. Makroekonomske napovedi za Evropo so vse bolj blede in tudi politika ECB z vse cenejšim denarjem ne deluje.

Vzroki za dejansko že sedemletno nazadovanje oziroma v najboljšem primeru anemično rast evropskega gospodarstva so številni. In čeprav se vsako leto pokaže luč na koncu predora, se kasneje izkaže, da je nekdo prižgal svečo, ki jo je upihnil že prvi piš nestabilnosti v svetu. September ni prinesel samo slabših pričakovanja pri evropskih poslovnežih in potrošnikih, ampak na koncu tudi znižanje napovedi rasti BDP za to in prihodnje leto. Leto 2015, ki je bilo še spomladi predstavljeno kot leto evropske renesanse, se sedaj spet kaže kot leto počasne rasti, saj se napovedi vse bolj približujejo 1-odstotni gospodarski rasti, kar povečuje zaostanek Evrope za ZDA in Azijo. Poleg že zlajnane zgodbe o potrebnih strukturnih reformah v Evropi (javni sektor, zdravstvo, pokojninska zakonodaja, zmanjšanje birokracije – vsa podobnost s Slovenijo ni zgolj naključna), vse bolj kaže, da parcialno krpanje težav posameznih držav ni prineslo odrešitve. V ospredje zopet stopata Francija in Italija, dve izmed štirih največjih evropskih gospodarstev s svojimi notranjepolitičnimi težavami, ki blokirajo vsakršne spremembe, posledično pa obe gospodarstvi spet drsita v recesijo. Levičarski del politične srenje razlaga, da varčevanje ni rešitev, a kot kaže, tudi nadaljnje neomejeno trošenje ne prinaša gospodarske rasti, saj breme odplačevanja dolga vse bolj pritiska na javne finance.

Če v zgodbo dodamo še gospodarske sankcije proti Rusiji, nestabilnost na Bližnjem vzhodu in upočasnjevanje kitajske rasti, postaja očitno, da je bila predpostavka, da bodo tuji trgi Evropo potegnili iz težav, napačna. Tudi Nemčija, ki je svojo domačo nalogo naredila že pred 10 leti in več, ne zmore potegniti evropskega voza iz blata, saj se je na njemu enostavno nabralo preveč balasta. Zato morajo evropski politiki nazaj za risalno mizo in znova narisati prihodnjo podobo Evrope, manj razkošno in bolj podjetniško naravnano. Do takrat pa bodo evropski kapitalski trgi po rasti zaostajali za velikim ameriškim bratom, evro pa bo izgubljal proti ameriškemu dolarju.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja