Konec neke dobe

Z nastopom finančne krize so evropski voditelji spoznali, da bo Evropa morala postati še bolj finančno povezana. Še posebno so želeli prekinitev povezave med državami članicami in bančnim sektorjem, saj ima veliko bank svoje izpostave zunaj države, v kateri ima sedež. Če so bile težave v banki, so glavnino reševanja nosili davkoplačevalci države sedeža družbe. Tako smo doživeli, da je marsikatera država (Irska, Španija, …) zašla v dolžniško krizo predvsem zaradi napačnih odločitev bančnikov.

Prvi pravi zametki bančne unije segajo v poletje 2012. Pravi obrisi pa so se pojavili septembra 2013, ko je Evropska centralna banka (ECB) sprejela vlogo glavnega nadzornika evropskih sistemsko pomembnih bank. Seveda pa ECB ni hotela sprejeti vloge nadzornika brez podrobnega pregleda bilanc poslovnih sistemskih bank in obremenitvenega testa.

Da bi podrobno razumeli operacijo, ki jo je izvajala ECB in bo njene rezultate objavila v nedeljo 26. oktobra, opoldne, se lahko spomnimo prahu okoli sanacije slovenskih bank pred slabim letom. Rezultat je namreč pokazal veliko bančno luknjo pri številnih slovenskih bankah. Zato je bila država primorana dokapitalizirati največje banke. Bo pa izjemno zanimivo opazovati, ali bodo naše banke letos bolje opravile preizkus.

Kljub številnim špekulacijam okoli evropskih obremenitvenih testov sam ne pričakujem velikega šoka, saj so številne banke preventivno na trgu že zbrale veliko kapitala in s tem naredile nekakšen ščit pred testom. Drugi razlog vidim tudi v makroekonomskih napovedih za prihodnja leta, ki so bistveno bolj pozitivne kot v slovenskem primeru. Zdi pa se, da bo kljub temu relativno malo bank dobilo opozorilo, da morajo še dodatno okrepiti svojo bilanco. Načrt dokapitalizacije bodo morale v dveh tednih poslati ECB, ki bo bedela tudi nad izvajanjem.

Če bo potreba po hitrejšem ukrepanju, pa se po novem lahko uporabi tudi ESM (sklad za finančno stabilnost v Evropi). Prvo uporabo v praksi smo že videli pri drugi največji portugalski banki Espirito Santo, kjer je ob rešitvi kapital vplačal neposredno sklad, katerega naloga je sanirati banko in jo odprodati na trgu.

Nedelja bo tako eden od prelomnih dogodkov v Evropi, saj se bo razkadila megla okoli bančnega sektorja. Nekaj, kar smo videli v Ameriki že pred nekaj leti. še bolj pa je ključno, da bodo banke sedaj dobile zeleno luč za normalno delovanje. To mora pomeniti večje kreditiranje prebivalstva in gospodarstva. V tem primeru bi bil strah pred deflacijo povsem odveč. V nasprotnem primeru pa lahko pričakujemo še bolj intenzivno kreiranje novega denarja ECB.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj