Internetni sektor še naprej kaže potencial

Lahko rečemo, da omenjeni segment podjetij ostaja zanimiv tudi v bližnji prihodnosti. Rast oglaševanja na spletu je v letošnjem letu pridobila nov zagon, posledično pa se opravi tudi vedno več nakupov prek spleta. Google, Amazon in Facebook so za drugo četrtletje objavili hitrejšo rast. Posledično so se, kljub višjim cenam delnic, znižala tudi njihova vrednotenja. Tako so podjetja najcenejša v zadnjih treh letih, kar je dobra podlaga za prihodnost. Za omenjena podjetja so značilne specifične karakteristike. So povečini nezadolžena, dosegajo visoko rast poslovanja, so med bolj inovativnimi in delujejo v izredno konkurenčnem okolju. Če pogledamo, kako se cene delnic velikih podjetij obnašajo v drugi polovici leta v primerjavi z manjšimi, ugotovimo, da je zaključek leta pripada večjim podjetjem. Seveda je pred nami še oktober, ki je zgodovinsko gledano nadpovprečno volatilen. Od leta 1928 je volatilnost v oktobru kar 25 odstotkov višja kot v preostalih mesecih. Teorij, zakaj je trg toliko bolj živčen prav oktobra, je več. še najbolj verjetno se zdi, da se vsi pripravljajo na zaključek leta, in čas je, da položijo karte na mizo. Negativnih ter tudi pozitivnih objav podjetij je nekoliko več. Pričakovanja vlagateljev se tako uskladijo s pričakovanji podjetij in zadnja dva meseca večjih presenečenj ne gre pričakovat. Predvsem december je tudi na borznih trgih manj volatilen.

Rezultati poslovanja za tretje četrtletje bodo razkrili stanje ameriških podjetij. Večina bo objavljenih do konca meseca. Pričakujemo lahko višjo volatilnost na trgu, zdi pa se, da so določeni segmenti v dobri trenutni kondiciji, katero pa morajo potrditi še rezultati.

David Zorman, upravitelj

V Nemčiji previden optimizem

Na splošno je bil v tako nepredvidljivem okolju zanimiv previden, a vseeno zelo izražen optimizem glede prihodnosti. Nemška podjetja zaupajo v kakovost in superiornost svojih izdelkov. Prepričana so, da se jim bo, ne glede na okoliščine, uspelo prilagoditi izzivom ter poslovati donosno in uspešno. Rahlo se spreminja paradigma rasti, saj je v pretekli petletki velik del rasti prišel s trgov v razvoju, zdaj pa v ospredje vse bolj stopajo digitalizacija poslovanja ter nove tehnologije in internet stvari. Tako je recimo BMW prepričan, da mu tesla zanj ni prevelika grožnja in da bo imel v treh letih zmogljivejši električni avtomobil. Deutsche Post z DHL v Amazonu kljub njegovemu naskoku na logistiko, ne vidijo grožnje, ampak zgolj priložnost. Siemens je pripravljen na vseh področjih. Po njihovo je sicer problematično pomanjkanje predvidljivosti, saj je težko graditi ali obnavljati velike infrastrukturne projekte v nepredvidljivem okolju ter če politiki kar naprej spreminjajo pravila igre. A se prilagajajo temu. Skrajšali so postopke odločanja in sprejemanja odločitev, z nakupom Gamese so vstopili na trg zelene energije, prevzemajo tudi nekaj specialističnih programskih podjetij, s katerim digitalizirajo tako plinske turbine kot tudi oddelek medicinske opreme.

še bolj presenečajo srednje velika podjetja, ki so običajno nišni igralci, a v svojih nišah obvladujejo 20 do 40 odstotkov trga in so tržni voditelj. V Gea Group menijo, da bo še naprej vsak drugi liter piva ter vsak četrti liter mleka v svetu procesiran na njihovih strojih, saj manjši tekmeci vse težje zagotavljajo konstantno visoko kakovost prehranskih izdelkov. Siemens je Osram leta 2013 izločil iz podjetja ter ga uvrstil na trg, ker je kazalo, da imajo žarnice vse manj prihodnosti. V samo treh letih je menedžment prenovil podjetje, izdelavo žarnic in svetil so letos prodali kitajskim vlagateljem, sami pa so se usmerili na tehnološko zahtevna svetila LED, infrardeče oddajnike, industrijska svetila itd., vse to pa temelji na čipih ter programski opremi. Symrise, podjetje z 2,6 milijarde evrov prodaje, maržo EBITDA med 18 in 22 odstotkov v zadnjih 10 letih ter 12-odstotnim svetovnim tržnim deležem v segmentu aromatov, izvlečkov ter eteričnih olj, stavi na okoljsko ozaveščenost vračanje k naravi.

Skratka svet je postal bolj nepredvidljiv, a s prilagodljivostjo ter konzervativnim načrtovanjem poslovanja nemška podjetja vidijo prostor za uspešno rast tudi v prihodnje. Zato mislim, da je kljub pričakovanim večjim nihanjem na borzah za pokojnino smiselno varčevati tudi v delnicah ima smisel.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Venezuela podprla ceno surove nafte

Najnovejša ocena mednarodne energijske agencije, IEA, v kateri napovedujejo podaljšanje obdobja presežne ponudbe (pred tem poročilom so napovedovali, da se bo trg uravnotežil v drugi polovici letošnjega leta, zdaj pa pravijo, da se bo presežna proizvodnja nadaljevala tudi prihodnje leto), je v zadnjih tednih ceno surove nafte ponovno potisnila pod 50 dolarjev za sod. Izjava venezuelskega predsednika Nicolasa Madure, da naj bi vse pomembnejše naftne proizvajalke sklenile dogovor o zamrznitvi proizvodnje že konec tega meseca, je na naftne trge po daljšem času prinesla nekaj pozitivne energije. Sprejetje dogovora, s katerim bi se proizvajalci zavezali, da ne bodo povečevali količin črpanja, bi na naftne trge prineslo nekaj stabilnosti, saj bi povpraševalski strani dali nekaj časa, da ujame ponudbo in tako naftnemu trgu vrnili ravnotežje. Glede verjetnosti sklenitve dogovora je vedno večji optimizem zaznati tudi pri analitikih, ki menijo, da je zdaj pravi trenutek za sklenitev sporazuma, saj bi z njim pridobili vsi potencialni udeleženci. Za Rusijo in predstavnike OPEC bi to pomenilo stabilizacijo trga, Iran (ki je v jedru spora) pa je v preteklih mesecih povečal svoje proizvodnje zmogljivosti skoraj na pred-sankcijsko raven, zaradi česar v naslednjih 6 do 12 mesecih ne gre pričakovati dodatnega naraščanja proizvodnje. Morda se je končno vse ujelo in bomo priča zgodovinskemu sporazumu med naftnimi velesilami, kar bi umililo nihanje cen črnega zlata. Obstaja pa tudi verjetnost, da se, kot že velikokrat v zadnjem obdobju, ne bo zgodilo nič, pri ceni nafte pa se bodo nadaljevali 10- ali večodstotni skoki navzgor ali navzdol.

                       Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Pozitivna donosnost

Ravno ta presek trenda pa je trg nekoliko ohladil. Marsikateri investitor je pričakoval, da bo ECB predstavila še kakšno novo obliko spodbude, podaljšala odkupovanje obveznic oziroma malo bolj odločno nakazala možnost nadaljnjega znižanja obrestnih mer. še bolj pa je presenetila povečana samozavest centralnega bankirja Draghija, da kljub večji verjetnosti revizij makroekonomskih podatkov navzdol njegov cilj »nizke inflacije malo pod dvema odstotkoma« ni več tako oddaljen.

Z drugimi besedami povedano, še nekaj let lahko pričakujemo okolje z negativnimi obrestnimi merami, a zdi se, da dodatnih spodbude za oživljanje gospodarstva verjetno ne bo potrebne, ker je ekonomija na pravi poti. Na prvi pogled se zdi to dobra novica.

A za finančne trge ima ta novica povsem drugo konotacijo. Vrednotenja na finančnih trgih so namreč zaradi stimulativnih ukrepov centralnih bank praktično vsa na zelo visokih ravneh. Vsako zmanjšanje denarja »ustvarjenega iz spodbudnih ukrepov« centralnih bank, lahko hitro zniža cene številnim naložbenim razredom.

Najlepši primer je trgovalni dan po septembrskem sestanku in novinarski konferenci. Zgolj izpustitev podaljšanja evropskega QE je vodila v razprodajo nekaj najvarnejših državnih obveznic. Celo zahtevana donosnost desetletne nemške obveznice je spet pozitivna (0,03 odstotka letno). A zvišanje donosnosti je povzročilo padec cene obveznice za dober odstotek in pol. Trendu pa so sledili tudi delniški trgi z večodstotnimi padci.

Vprašanja pa ostajajo. Ali se bo treba spet navaditi na normalno tržno dogajanje (z rastmi in padci tečajev) ali pa bodo centralne banke spet preprečile padce vrednosti premoženja. Ne bo nam treba dolgo čakati, saj bo imela ameriška centralna banka FED že v sredo, 21. septembra, zasedanje, na katerem verjetno ne bo zvišala obrestnih mer in bo s tem trg nekje do novembra pomirila.

S katerega koli konca pogledamo, pa lahko ugotovimo, da bo upravljanje premoženja v naslednjih obdobjih zahtevno, saj se bo treba za pozitivno donosnost potruditi in izkoristiti tudi kakšno korekcijo na trgih v svoj prid.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Kakšni so obeti za konec leta?

Ameriška ekonomija je še naprej beležila dobre rezultate, tudi obeti za zaključek leta ostajajo dobri. V Evropi smo bili priča brexitu, dogodek je vsekakor negativno vplival na evropsko ekonomijo. Vseeno implikacije ne bodo hitre ter tudi ne tako drastične, da bi imele večji negativni vpliv na razvoj dogodkov na stari celini. Sentiment se je nekoliko skrhal in ECB je ponovno ponudil dodatno podporo trgom. Vseeno se tudi razmere v Evropi počasi stabilizirajo in zaključek leta ne ponuja kakšnih posebnosti. Umirjajo pa se tudi razmere na trgih v razvoju. Brazilija in Rusija pri trenutnih cenah nafte nekoliko lažje dihata. Obeti do konca leta pri nafti nakazujejo ceno okoli 40 do 50 dolarjev za sodček. Najpomembneje pa je, da negativnega gibanja ne gre pričakovati. še vedno neznanka ostaja Kitajska, vseeno pa se zdi, da so nekako uspeli stabilizirati razmere v njihovi ekonomiji. Se bodo pa tudi v prihodnjih letih še naprej srečevali s težavami, ki jih je prinesel ekonomski model, ki je slonel na kapitalskih naložbah. Prilagoditev na trenutne razmere pa bo za seboj prinesla določene šoke.

Vidimo, da je gospodarska slika za prihodnje mesece relativno stabilna in tudi optimistična. Politično pa bomo spremljali največji šov, ki ga Amerika ponuja. 8. novembra se bodo volivci odpravili na volišča in izvoljen bo nov predsednik oziroma predsednica. Medijsko bo kampanja verjetno odmevala kot še nikoli. Za njihove delniške trge, ki predstavljajo dobrih 70 odstotkov ekonomije, pa volitve ne predstavljajo korelacije, ki bi bistveno vplivala na varčevalne načrte investitorjev. Poleg volitev bo v ZDA na tapeti tudi Fed. še vedno čakamo drugi dvig obrestne mere v letošnjem letu. Vse bolj se zdi, da je prvi mogoči datum decembra, do tedaj pa z njihove strani ni pričakovati kakšnih pomembnejših sprememb. še najbolj pri ameriškem kapitalskem trgu skrbijo relativno visoke valuacije, ki kakšnih bistveno višjih borznih ravni v prihodnosti ne opravičujejo. Do konca leta se zdi, da razmere ostajajo relativno stabilne, visokih rasti pa ni pričakovati. Ker presenečenj ne znamo napovedati, pa je vedno treba biti pripravljen tudi na kakšen negativen scenarij.

David Zorman, upravitelj

Zamegljen pogled v prihodnost

In rezultat teh srečanj je običajno temu primeren. Letos ni bilo prav nič drugače. Sporočilo Fed je: če bodo ekonomski dejavniki ugodni, lahko pride do dviga obrestnih mer že prihodnji mesec. Če ekonomski dejavniki ne bodo ugodni, pa bo dvig poznejši ali pa ga sploh ne bo. Tudi definicija “ugodnih ekonomskih dejavnikov” je prepuščena tolmačenju posameznika. Tako kot zadnja leta se trudijo nekaj povedati, a to mora biti čimbolj neoprijemljivo, da jih nihče ne more držati za besedo.

Podobno retoriko lahko pričakujemo tudi od ECB, se pravi nadaljevanje še nekoliko bolj ohlapne monetarne politike. še najbolj se lahko zanesemo na BOJ (Bank of Japan), saj tam ukrepi “sproščanja” dokazano ne delujejo, gospodarska rast je slaba že 20 let, državni dolg je vmes zrasel nad 220 odstotkov BDP, letni proračunski primanjkljaj pa se že skoraj 10 let ne spusti pod 6 odstotkov BDP. Ker se kot fatamorgana varnega pribežališča v teh težkih časih krepi jen, je smer jasna. še več kvantitativnega sproščanja. Verjetno lahko v naslednjih 12 mesecih na Japonskem pričakujemo neko obliko “helikopterskega” denarja, se pravi zastonj denarja, ki bo šel k posamezniku, da ga zapravi. Mislim, da niti to ne bo pomagalo. Japonska je ujeta v demografski trend, iz katerega se nočejo in ne znajo izviti. Populacija se stara, starejši pa v povprečju porabijo manj (eno redkih področij, na katerih poraba raste, je sektor zdravstva ter deloma sektor široke potrošnje – turizem, luksuzni izdelki). Zato se vsa stimulacija, ki poveča razpoložljiv dohodek, nemudoma prelije v dodatno varčevanje. Večinoma v japonske državne obveznice. Tako so Japonci lastniki približno 95 odstotkov vsega svojega dolga (prej omenjena številka 220 odstotkov BDP). Zato se je BOJ po nakupih obveznic zatekel še v kupovanje japonskih delnic. S tem tempom bo v enem letu lastnik kar 50 odstotkov vseh japonskih indeksnih skladov. Slovenski politiki bi bili nad tem navdušeni. V bistvu gre za neke vrste nacionalizacijo.

Tudi ECB ni daleč zadaj. Obrestne mere so negativne. Sledili so nakupi državnih obveznic. Nato še korporativnih. V prihodnosti lahko pričakujemo še nakupe obveznic evropskih finančnih institucij (bank). Od tam do nakupov evropskih delniških indeksnih skladov pa ni več daleč. Se pravi isti recept za isto težavo, ki na Japonskem ne deluje, v Evropi pa bo? Tudi v Evropi se prebivalstvo stara in rast porabe zaostaja za željami. Sprašujem se, ali je to res nujno tako slabo?
Kaj naj v tem okolju stori vlagatelj? Predvsem uporabi zdravo kmečko logiko ter razprši premoženje. Več je bolje kot manj, saj nepredvidljivost odločevalcev močno zamegljuje pogled v prihodnost, s tem pa povečuje tveganje za negativen dogodek, ki ima lahko močno negativne rezultate v določenem segmentu investicij. Pa naj bodo to delnice, obveznice ali pa nepremičnine. Ne smemo pozabiti, da trenutno eksperimentiranje centralnih bank ter politikov nima nobene primerjave v zgodovini. Dejstvo pa je, da se eksperimentiranje velikokrat ne konča po načrtih tistih, ki so si ga zamislili.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja, KD Skladi, d. o. o.

Mirno poletje

Če samo spomnimo na lansko nesmiselno »pogajanje« bankrotirane Grčije z upniki in posledično uvedbo kapitalskega nadzora ter omejitev dviga denarja. Ali pa preigravanje republikancev in demokratov v Ameriki v zvezi z obsegom maksimalnega zadolževanja v ZDA. V Sloveniji pa tiščanje glave v pesek glede velikosti in načina reševanja bančne kapitalske »podhranjenosti« ter posledično skoraj povsem izpraznjene državne zakladnice.

Omenjene in seveda druge faktorje pa hiter oziroma vroči denar rad izkoristi v svojo smer. še posebno mu ustreza poletna odsotnost številnih zaposlenih v finančni panogi ter s tem manjša likvidnost na finančnih trgih. Tako je vsak padec tečajev še toliko bolj silovit.

Intuitivno bi bilo treba razmišljati, da je tudi eskalacija geopolitičnih napetosti pomemben faktor kratkoročnih gibanj. A v praksi se izkaže, da to vpliva bolj na dolgoročne trende. S čimer pa se trenutno spopadajo predvsem v centralnih bankah.

Na začetku letošnjega poletja se je Velika Britanija odločila, da bo izstopila iz Evropske unije. Ker je bila odločitev za finančni trg nepričakovana, je bil prvi odziv seveda negativen. So pa bile v pripravljenosti vse glavne centralne banke in so se silovito odzvale na nastali položaj

Ti ekstremni ukrepi so še dodatno napihnili tečaje. Ameriški borzni indeks je dosegel najvišjo raven v zgodovini. Po drugi strani pa so zahtevane donosnosti državnih papirjev v Evropi dosegle najnižje ravni, kar z drugimi besedami pomeni, da so se njihove cene zvišale. Nemčija se tako lahko zadolži po negativni obrestni meri do 13 let. Tudi Slovenija se lahko zadolži za deset let po rekordno nizki ceni, in sicer 0,72 odstotka na leto.

Če je politično leto v znamenju lepšanja ekonomske realnosti v Sloveniji, ni presenetljivo, da se podobno dogaja tudi v drugih državah. še posebno to velja za ZDA, kjer se bije trda volilna bitka med Clintonovo in Trumpom. Pri čemer prvi ustreza romantično in dobro ekonomsko stanje ter mirno poletje, ki je kot »nalašč« ustvarjeno za nabiranje glasov. A obstaja neka negotovost, da tudi Američani ne bodo na prvo mesto postavili ekonomskega dejavnika oziroma se bo navidezna resničnost transformirala v realnost in bo za vihravo jesenjo prišla trda zima. Tako je smiselna poostrena skrb nad prihranki in aktivno upravljanje.

 
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi d. o. o.

Od medveda do bika v manj kot treh tednih

V nasprotju s preteklim obdobjem so danes surovinski in energetski trgi bistveno občutljivejši tudi na najmanjše novice, ki bi lahko vplivale na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, kar se najlepše odraža v znatnih in predvsem hitrih obratih trendov gibanja tržnih cen surove nafte. V okolju izjemno nizke inflacije, proti kateri že vse od nastopa globalne finančne krize bijejo bitko domala vse pomembnejše centralne banke, trendi gibanja cene surove nafte lahko nakazujejo prihodnja inflacijska pričakovanja ter posledično aktivnost ali pa tudi neaktivnost centralnih bank. Glede na to, da imajo centralne banke oziroma njihove politike danes morda največji vpliv na dogajanje na globalnih finančnih trgih v nedavni zgodovini, ne preseneča, da se je izjemno povečalo število akterjev, ki poskušajo predvideti njihov vsak najmanjši premik, večino teh oči pa je uprtih (in najverjetneje tudi aktivno sodeluje) tudi v dogajanje na energetskih trgih. Če k temu dodamo še del izjemno velike količine denarja (ki so ga natisnile te iste centralne banke), ki išče naložbene priložnosti zunaj tradicionalnih naložbenih razredov, kjer so možnosti za zaslužek nične, in se je sedaj usmeril v surovinske in energetske trge, ugotovimo, da se je v zadnjem obdobju najverjetneje izjemno povečalo število akterjev na surovinskih in energetskih trgih. Na ta način bi lahko pojasnili tako nenadne in znatne spremembe trenda gibanja cene surove nafte, ki smo jim priča v zadnjem obdobju. Obdobju, kjer novica, da namerava Irak povečati izvoz za 150.000 sodčkov surove nafte na dan, in ki bi jo pred leti vsi zanemarili, danes pa povzroči triodstotni padec na blagovnih borzah.

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Obrestne mere

V praksi to pomeni, da lahko poslovne banke plasirajo preseženo likvidnost (depoziti na odpoklic) po -0,4 odstotka na leto. Druge kratkoročne depozite (do dvanajst mesecev) pa po nekoliko višji, a še vedno negativni obrestni meri. Torej bi bilo normalno pričakovati, da bi profitno orientirana banka omenjeno prevalila na varčevalca. Seveda pa je računati za izposojen denar v slovenski realnosti malo bolj zahtevna operacija. Verjetno bodo banke pojem negativne obresti zamenjale s termini, kot so ležarina, opravnina za vodenje računa, dodatni administrativni stroški itd. Skratka, podobno kot država uporablja številne sinonime za davčno breme.

Razlogov, da živimo v tako norem svetu negativnih nominalnih donosov, je več. še najočitnejši je ta, da so inflacija (deflacija) ter inflacijska pričakovanja na zgodovinsko najnižjih ravneh. Občutek v območju evra je še najbolj podoben pat položaju. Četudi ima ECB izključno nalogo dosegati stabilno rast cen, je kljub monetarnim ukrepom dokaj neuspešna pri izpolnjevanju svojega mandata. še posebno, ker problemi presegajo denarno plat. ECB jih sicer sistematično poizkuša naslavljati in odpravljati. A ko rešijo en problem, se v naslednjih nekaj mesecih pokaže drug. Najprej je prišla finančna kriza, potem se je odprla prva in druga kriza perifernih držav, med katerimi je izstopala Grčija. Temu je sledila bančna kriza ter na začetku leta naftna kriza. Njej pa je sledila negotovost brexita. Kot bi neka nevidna roka menedžirala dogajanje.

Znotraj teorije finančne represije je vse dogajanje pričakovano. Vse se dogaja zaradi najbolj prikritega razdolževanja držav. Obstajajo študije, ki iz vidika državne blaginje favorizirajo počasno spuščanje krvi pred inflacijskim šokom in bankrotom države. V primeru, da danes investiramo v 30-letno državno nemško obveznico, se vnaprej odpovemo okoli 30 odstotkom realne vrednosti.

Bo pa zanimivo opazovati, kako se bodo razvijali stranski učinki omenjenih »nebolečih« ukrepov. še bolj pa, koliko časa bodo varčevalci na bankah sposobni prenašati počasno striženje prihrankov. Alternativ varčevanju na bankah pa ni več v izobilju, saj so tudi druge alternativne naložbe že kar zasoljene.

Za uspešno plavanje med čermi, pirajami, meduzami in morskimi psi pa je na finančnih trgih potrebnega veliko znanja, podprtega z najsodobnejšo tehnologijo, ki pa si jo lahko na našem trgu privošči le malokdo. Tako bi bilo kvantitativno dinamično aktivno upravljanje premoženja prva izbira.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi, d. o. o.

Je kitajsko delovno okolje še zanimivo?

Če se v temo poglobimo, pa lahko pridemo do zanimivih podatkov. Tema je dobro zajeta v poročilu, ki ga je pripravila univerza v Chicagu. Trditev, da ameriško gospodarstvo izgublja delovna mesta zaradi Kitajske, je držalo v preteklosti, v trenutnih razmerah pa se zdi, da je ravno obrnjeno oziroma, da je ameriški proizvodni delavec v zadnjih letih postal precej bolj konkurenčen. Med leti 1999 in 2011 se je vsaj 2 milijona delovnih mest preselilo iz ZDA na Kitajsko. Kitajska ekonomija je v zadnjem desetletju izredno napredovala. Prav v zadnjih letih so plače še dodatno porasle, vedno več proizvodov pa je imelo višjo dodatno vrednost. Mesečna plača se je v zadnjih treh letih zvišala za okoli 400 evrov. Stroški dela pa so postali precej višji kot v Vietnamu ali Bangladešu. Omenjena študija, ki analizira stroške dela, pravi, da so ti danes na Kitajskem podobni ali celo višji kot v ZDA. Poleg plače je treba v ozir vzeti še produktivnost, stroške energentov in vse preostale stroške. Ameriška podjetja tako zelo aktivno selijo proizvodno nazaj v ZDA. Anketa med večjimi ameriškimi proizvodnimi podjetji kaže, da kar 25 odstotkov teh podjetij razmišlja oziroma že seli proizvodnjo nazaj. Obeti za ameriško ekonomijo so na tem področju tako še naprej optimistični, število služb v proizvodnem sektorju pa bo visoko tudi v prihodnjih letih. Kitajska pa bo potrebovala več izdelkov z višjo dodano vrednostjo, da bo lahko zaposlila vse ljudi, ki prihajajo na trg dela. Ti zahtevni časi za kitajsko ekonomijo so seveda podlaga za državo, da svojim prebivalcem zagotovi višji standard življenja. Trenutno uradne statistike kakšnih težav ne kažejo, stopnja brezposelnosti naj bi znašala štiri odstotke. Če pa pogledamo podatke nekaterih neodvisnih raziskovalnih agencij, so podatki nekoliko bolj skrb vzbujajoči. Brezposelnost se lahko do konca leta približa tudi desetim odstotkom. Za zdaj kakšnih večjih bojazni vseeno ni, potrošniško orientiran del ekonomije še naprej nadpovprečno raste, proizvodni del pa čakajo veliki izzivi.

Če so v preteklosti podjetja selila svoje proizvodne kapacitete na kitajsko, je zdaj zgodba ravno obrnjena. V primeru, da posamezne države uspešno premostijo težave, ki jih proizvodne migracije prinesejo, bodo zaposleni v obeh državah lahko na boljšem.

David Zorman, samostojni upravitelj