Centralne banke nepremagljive

Videli smo močno rast trgov v zadnjih treh tednih. Glavni evropski delniški indeks MSCI Europe je pridobil 10 odstotkov, svetovni indeks MSCI World pa osem odstotkov. Čemu taka rast? Razlog je enostaven. Centralne banke. Nauk za vlagatelje je na tej točki enostaven. Ko se največje tiskarne denarja na svetu odločijo nekaj storiti, bolje, da vlagatelj ni na nasprotni strani palice, saj imajo na svoji strani tako monetarne vzvode kot podporo politike, da izpeljejo zastavljene načrte. Guverner japonske centralne banke Kuroda in japonski premier Abe sta prejšnji teden v zelo sinhronem tonu napovedala dodatne stimulativne ukrepe in tečaj jena je padel, tečaji delnic so zrastli in v enem tednu prinesli vlagateljem skoraj 6-odstotno rast, merjeno v evrih.

Če se vrnemo v Evropo, smo v dneh po izglasovanju odhoda Britancev videli zelo sinhron odziv centralnih bankirjev. ECB je zagotovila, da je pripravljena zagotoviti dodatno likvidnost, če se bo pokazala potreba. Angleška centralna banka je zagotovila likvidnost in napovedala možnost znižanja obrestnih mer. FED je premaknil dvig ameriških obrestnih mer v nepredvidljivo prihodnost. Posledično so kapitalski trgi zrasli in pozabili na negotovost brexita. Spet je vsa pozornost usmerjena v gospodarsko okolje in likvidnost, ki jo generirajo centralne banke. Ta lažen občutek varnosti bo prej ali slej spet presenetil nepripravljene vlagatelje. Rekordne borzne vrednosti, predvsem ameriških delniških trgov so posledica preobilice denarja in nizkih obrestnih mer, saj je poslovanje podjetij sicer dobro, a so rasti večinoma premajhne, da bi podpirale tako bogata vrednotenja. Tako se tudi balon na delniških trgih vse bolj napihuje in se pridružuje največjemu balonu v zgodovini na obvezniških trgih, zelo blizu pa sledi tudi nepremičninski balon. Politika nizkih obrestnih mer je največji ekonomski eksperiment v zgodovini človeštva z najbolj nepredvidljivim rezultatom do zdaj. Slaba stran balonov je, da prej ali slej počijo. Pozitivno v vsej zgodbi je, da centralne banke igrajo celotno igro zelo uigrano, kar pomeni, da vse skupaj lahko traja še dolgo časa. Ne pozabimo, eksperiment se je začel daljnega leta 1971, ko so ZDA ukinile zlati standard in od takrat dalje papirnati denar temelji na zaupanju v državo in njeno gospodarstvo.

Kaj preostane preudarnemu vlagatelju? Kot že večkrat rečeno, je treba sredstva razpršiti med več naložbenih kategorij. Slovenci imamo večino prihrankov v nepremičninah in bankah. Premalo pa obvezniških naložb in delnic globalnih podjetij. Obdobje, ko bodo depoziti ali državne obveznice prinašale nič odstotkov ali celo negativni donos, lahko traja še zelo dolgo časa. V tem obdobju so lahko zelo zanimiva naložba delnice podjetij z zelo dolgo zgodovino izplačevanja stabilnih dividend. Treba je biti aktiven, da iz svojih prihrankov iztisnemo pozitiven donos v tem zahtevnem okolju.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Po toči zvoniti je prepozno

Že leto 2015 je bilo v znamenju povečanja tako domače porabe kot tudi pozitivnega prispevka zunanje trgovine, ki je že več let bila edini sončni žarek. Letos pa je še bolj stimulativna monetarna politika Evropske centralne banke spodbudila slovenske banke k povečanju posojanja in zniževanju kreditnih standardov. Na finančnih trgih pa se je donosnost slovenske desetletne obveznice znižala pod en odstotek. Omenjeno pa se kaže v povečanju davčnih prihodkov in zvišanju bonitetne ocene države.

Zdi se, da je konec izgubljenega desetletja, ki je državni dolg povečal za slabih 60 odsotnih točk BDP. Državljanom pa povečalo davčne obveznosti pri dvigu davkov. Po vsaki naravni ujmi je smiselno narediti popis škode in izvesti ukrepe za preprečitev neljubih dogodkov v prihodnosti. Najbolj nespametno bi bilo misliti, da se naravna ujma ne bo ponovila ter denar za obnovo porabiti za dobro hrano in pijačo.

Tako bi dober gospodar razmišljal tudi na ravni države. Smiselno bi bilo presežke porabiti za zniževanje zadolženosti ter znižanje davčnega bremena. Kljub dobremu argumentu večjega davčnega multiplikatorja je argument varčevanja z »nerazporejanjem« ustvarjenih presežkov v slovenski realnosti bolj utemeljen. Pri tem pa bi sprostili državno konkurenčnost ter ustvarjali rezerve za težje čase. Posledica bi bila tudi izboljšanje bonitetne ocene, zaupanje vlagateljev ter nižja cena zadolževanja. še posebej zaradi »učinka pomanjkanja« obveznic ob kupovanju obveznic s strani ECB. Bolj kot se država približa ceni netvegane obrestne mere, boljši so kazalniki za prihodnost.

Globalna finančna kriza pustila posledice po vsem svetu in so volivci nekako siti prevlade leve polovice razmišljanja (ki temelji na logiki, analizi, dejstvih in drugem) ter svoje odločitve sprejemajo na podlagi občutij, ki je značilna za desno polovico možganov. še najbolj se je to videlo v odločitvi Britancev o odhodu iz EU. Dodatno pa je prisotno tudi v volilni tekmi v ZDA in Avstriji ter pri državnem udaru v Turčiji.

Če pa na povečano politično in geopolitično »preigravanje« pogledamo racionalno, lahko sklepamo, da je zapiranje državnih meja neposredno povezano z znižanjem globalne trgovine. To pa je največja grožnja za blaginjo odprtih gospodarstev, med katere se uvršča tudi Slovenija z deležem izvoza okoli 80 odstotkov BDP. Res je, da je večino izvoza vezanega na bližnje članice EU. A če Nemčija kihne, lahko pričakujemo, da bo Slovenija zbolela vsaj za prehladom. Tako se je treba proti toči boriti zdaj.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Cena surove nafte stabilna

Drugačen razplet dogodkov v Turčiji bi lahko dobro pretresel blagovne borze. Bosporska ožina je pomembna trgovska postojanka, ki povezuje črnomorska pristanišča in kaspijsko regijo prek Sredozemlja s preostalim delom sveta. Ladijski promet, ki poteka skozi to strateško točko, prestavlja tri odstotke svetovnega pomorskega pretovora surove nafte, kar ni zanemarljiv podatek. Vsako daljše časovno obdobje motenega prehoda bi zagotovo vplivalo na ravnovesje na naftnih trgih in posledično na tržno ceno surove nafte. Zaradi poskusa državnega udara so v petek začasno ustavili vse ekonomske aktivnosti v Bosporskem kanalu, vendar se je poslovanje v soboto, ko je postalo jasno, da je »upornikom« poskus udara spodletel, nadaljevalo z ustaljenim ritmom, tako da v ponedeljek na naftnih trgih nismo videli večjih sprememb tržnih cen.

Z motnjo v dobavi se spopada tudi Libija, saj je zaradi demonstracij varnostnih delavcev v naftnem terminalu v pristaniškem mestu Hariga ustavljeno poslovanje. Demonstracije pristaniških delavcev so za to z nafto bogato državo zagotovo prišle ob nepravem času, saj se libijska naftna industrija končno začela pobirati po državljanski vojni, ki državo pesti v zadnjih letih. Libija naj bi imela največje zaloge surove nafte na celotnem afriškem kontinentu, pred vojno pa je k svetovni bilanci dnevno prispevala 1,5 milijona sodčkov surove nafte. V obdobju vojne je dnevna proizvodnja padla na četrtino tega zneska, 1,125 milijona sodčkov neizkoriščene dnevne proizvodnje pa trenutno predstavlja največjo motnjo (ne načrtovan izpad proizvodnje) v proizvodnji surove nafte v globalnem merilu. Eden izmed glavnih ciljev libijske oblasti je ponovna oživitev naftne industrije in s pomočjo »naftnih dolarjev« začeti dolgotrajno obnovo prerešetane in porušene države.

Gibanje cene surove nafte v letu 2016

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Ekonomlonec na finančnih trgih

Kljub vsem željam in potezam se v svetu kažejo določene razpoke. Ena največjih je način odločanja volivcev. Ekonomska logika, argument, koncept vzrok in posledice so se umaknili in prevladala so čustva in odločanje iz upora, trenutne frustracije in alkimije. Prvi lakmusov papir je bil referendum v Grčiji, ki ga je pred veliko katastrofo za omenjeno državo rešila šele politika. Drugi, bistveno bolj intenzivni lakmusov papir pa je bil v preteklem mesecu referendum v Veliki Britaniji, kjer so se volivci odločili za izhod iz Evropske unije. še večji preizkus pa prihaja novembra, ko se bodo na volišča podali državljani v Ameriki in Avstriji.

Na finančne trge pa imajo politične odločitve vse večji vpliv. Brexit je finančne trge presenetil, saj se je pričakovalo, da bo Velika Britanija ostala v EU. Po koloarjih se je sicer govorilo, da bi znal biti rezultat tudi presenetljiv. Med drugim so se tudi vse nadzorne inštitucije pripravile na morebitni neljubi scenarij tako, da so zaposleni v pomembnih centralnih bankah in največjih bankah po objavi rezultatov morali biti na svojih delovnih mestih celo noč. Želeli so namreč preprečiti vpad likvidnosti in sunkovitih padcev tečajev.

Trg se je v prvih dneh sprva sicer odzval naravno in potisnil bolj tvegane naložbe nižje in manj tvegane višje. A na koncu je intervencija centralnih bank povzročila, da je z izjemo britanske valute in delnic, vezanih na britanski trg, brexit minil kot skoraj zanemarljiv dogodek za finančni trg. Praktično vsa sredstva so pridobila. še posebno pa državne obveznice, med katerimi bi izpostavil nemške obveznice. Njihova celotna krivulja je praktično že negativna in kar okoli 65 odstotkov dolga ima obrestno mero nižjo od -0,4 odstotka, ki je limit ECB za odkupovanje državnih papirjev.

Seveda pa vsaka taka razpoka doda k pritisku v ekonomloncu. Uporabniška izkušnja pa uči, da je ekonomlonec učinkovit samo do določene točke, ko je tlak znotraj pravega razpona. V tem duhu je treba zdaj spremljati tudi finančne trge in sprejemati naložbene odločitve. V primeru, da se bo tlak uravnavalo znotraj gabaritov, lahko pričakujemo okusen in poln obrok. Nasprotno pa lahko pričakujemo neljub dogodek. V ta namen je smiselno svoje premoženje nalagati kar se da dinamično in pragmatično ter biti pripravljen na oba prej omenjena scenarija.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Kako naprej?

Do konca preteklega tedna so nekatere naložbe že nadoknadile izgube, medtem ko britanski funt ostaja slabih deset odstotkov nižje, kot je bil pred referendumom. Trenutno kaže, da bosta angleška politika in ekonomija v naslednjih letih doživeli določene spremembe, kakšne, pa je zaenkrat nemogoče oceniti. Najprej potrebujejo vlado, ki bo sprožila izstop ter začela pogajanja z Evropsko unijo. Voljo ljudstva, kljub temu da ni prepričljiva, bodo verjetno spoštovali, vseeno pa ostaja možnost, da se referendum ali ponovi ali zavrže. Do jeseni kakšnih novosti na fronti EU – Velika Britanija ne gre pričakovati, bo pa veliko političnega dialoga. Nad Veliko Britanijo bo v naslednjih letih ostajala senca negotovosti. Gospodarska rast se bo znižala, inflacija zvišala, pogajanja pa bodo definirala v kolikšni meri. Nižja rast bo prizadela tudi izvoznice v Veliko Britanijo. Znotraj EU so največje Belgija, Nizozemska in Irska. Izvozijo od sedem do osem odstotkov svojega BDP. Vseeno se zdi, da trenutno gospodarska slika v EU ni ogrožena. 2,2-odstotna letna rast v prvem kvartalu se zdi dosegljiva tudi v bližnji prihodnosti, saj so podatki o brezposelnosti in investicijah tudi v zadnjem času kazali optimistično sliko.

Izgubljanje časa, tako na politični kot tudi gospodarski ravni pa je nekaj, česar si evropska podjetja ne smejo privoščiti. Konkurenca, tako na zahodu kot tudi vzhodu, teh težav nima. V globalnem svetu konkurenca ne počiva in izgubljanje časa z neproduktivnimi težavami ti hitro lahko poslabša krvno sliko. Po referendumu so cene delnic evropskih podjetij izgubile dodatnih pet odstotnih točk v primerjavi z ameriškimi in osem odstotnih točk v primerjavi s trgi v razvoju. Dodatno porušenje zaupanja znotraj EU pa bi lahko razlike še povečalo. Vseeno se zdi, da se to ne zgodilo in da bodo poletni meseci na kapitalskih trgih nekoliko mirnejši, ključna vprašanja pa ostajajo, kako daleč v gospodarskem ciklu so ZDA in ali Kitajska lahko omeji svoje težave. Vse to pripelje do donosov, ki letos ne bodo visoki, za zdaj je večina namreč še vedno v minusu. V drugi polovici leta pričakujemo še ameriške volitve, ki bodo za seboj potegnile ogromno medijskega prostora. Prva polovica leta je bila zelo zahtevna, taka se zdi tudi druga.

David Zorman, samostojni upravitelj

Brexit potisnil nafto pod 50 dolarjev

Morebitni izstop Velike Britanije iz Evropske unije lahko močno zamaje krhko ravnotežje na energetskih borzah. V tem trenutku največja neznanka v enačbi negotovost glede obširnosti negativnega učinka na agregatno povpraševanje po energentih, kot posledice upočasnitve gospodarske aktivnosti v EU, Veliki Britaniji in morda tudi širše. Analitiki še vedno ne znajo popolnoma oceniti morebitnega izpada BDP, zato z uradnimi ocenami še ne moremo postreči. So si pa domala vsi enotni, da negativni učinki zagotovo bodo in da bomo četrtkovo odločitev britanskih državljanov na svojih kožah žal čutili dlje časa. Poleg nižje pričakovane gospodarske rasti v Evropi in posledično nižjega povpraševanja so pred nami tudi dogodki, ki bodo vplivali na stran ponudbe. Nigerijske oblasti naj bi bile blizu sklenitvi premirja z oboroženimi uporniškimi skupinami, ki so nedavno prevzele nadzor nad delom naftnega omrežja in tako Nigeriji onemogočile izvoz približno 300.000 sodčkov surove nafte na dan. Nigerijski minister za energetiko je v zadnji izjavi za medije sporočil, da naj bi Nigerija že prihodnji mesec svetovni agregatni ponudbi ponovno prispevala 2,2 milijona sodčkov surove nafte na dan. Prav tako si lahko kmalu obetamo vrnitev polne proizvodnje iz Kanade, kjer so naftna polja v nekaterih predelih Alberte zaustavila proizvodnjo zaradi obširnih gozdnih požarov. Analitiki ocenjujejo, da naj bi Kanada v prihodnih dneh k agregatni ponudbi prispevala dodatnih 400.000 sodčkov surove nafte na dan, kolikor naj bi bilo izpada proizvodnje zaradi naravne katastrofe. Negotovost glede prihodnjega povpraševanja in rast ponudbe zagotovo nista v korist visoki ceni surove nafte, zato ne preseneča poziv ruskega ministra za energetiko za ponoven razmislek o uravnavanju višine agregatne ponudbe, saj bi v nasprotnem primeru po njegovem mnenju ponovno videli močnejšo korekcijo tržne cene črnega zlata. 

Gibanje surove nafte v letu 2016

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Slabe novice za male delničarje Luke Koper

Kljub temu so bili tečaji na Ljubljanski borzi stabilni, nekatere delnice pa so se do konca preteklega tedna celo nekoliko podražile. Na borzo je prišlo kar nekaj dobrih novic iz podjetij, po drugi strani pa je na žalost nastal nov zaplet v Luki Koper, kjer ima večinski lastnik, država, drugačne interese kot uprava Luke Koper. Tako se na bližnji skupščini spet obeta menjava nadzornega sveta, temu pa pozneje verjetno sledi tudi zamenjava uprave. To so slabe novice za male delničarje našega največjega pristanišča, saj ekonomski interesi države v tem primeru niso enaki ekonomskim interesom vseh drugih delničarjev.

Gibanje tečaja delnice Intereurope (v evrih)V medije je prišla tudi vest, da se bo prodaja Intereurope v jeseni spet začela. V prejšnjem poskusu postopek ni bil uspešno končan, saj banke kot lastnice družbe niso bile zadovoljne s ponujeno ceno finančnega sklada iz Vzhodne Evrope. Letošnje poslovanje Intereurope je veliko boljše, podjetje ustvarja dobiček, tako da so lastniki očitno ocenili, da bo cena v novem poskusu prodaje precej višja. Po objavi te novice se je cena delnice že zvišala za 30 odstotkov. Največji problem primorskega logista pa vseeno ostaja velika zadolženost, zato bi bilo vseeno pametno pred prodajnim postopkom družbo še dodatno razdolžiti s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. 

Dobra novica za delničarje Petrola pa je vsekakor prodaja njihovega poslovnega deleža v družbi Gen I, ki se ukvarja s trgovanjem in prodajo električne energije. Dobra novica predvsem zaradi tega, ker kupnina znaša 45 milijonov evrov, kar bo precej izboljšalo bilančno sliko Petrola. Transakcija bo izvedena v več delih. Petrol se je v preteklih letih močno razdolžil, kar se že pozna pri čistem dobičku in dividendni politiki.

Grega Meden, samostojni upravitelj

Brexit – čeprav je izid referenduma nepričakovan, smo bili nanj pripravljeni

Navkljub nepričakovanemu rezultatu smo se na tak izid referenduma na KD Skladih dobro pripravili. Pozicioniranje portfeljev naših podskladov je defenzivno, kar se odraža v nižjih deležih delniških naložb in višjih deležih denarnih sredstev, v okvirih naložbenih politik. Dodatno smo se pred negativnimi odzivi na kapitalskem trgu zavarovali tudi s tehnikami ščitenja z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Defenzivno pozicionirani pa smo BREXIT dogodek pričakali tudi pri naložbenih politikah produkta Individualnega upravljanja premoženja, kjer za upravljanje premoženja strank znotraj svojega krovnega sklada uporabljamo kvantitativen program optimizacije naložbenih portfeljev.

Brexit – kako naprej? Prve politične posledice smo videli takoj zjutraj, z napovedanim odstopom angleškega premierja Cameroona, pričakujemo pa lahko, da bo odločitev Britancev povzročila pravi politični vihar širom Evrope. Kaj sledi odločitvi Velike Britanije?

Ena izmed prvih posledic odločitve je močan skok negotovosti, ki bo negativno vplivala na gospodarsko aktivnost v Evropi pa tudi širše. Ocene negativnega učinka na gospodarsko rast v Veliki Britaniji in Evropi se gibljejo med 0,5 in 1,5 o.t., predvsem zaradi negativnih učinkov na investicije (okolje visoke negotovosti, ki bo vplivalo na investicijsko dejavnost) ter zasebno potrošnjo. Točne ocene so v tem trenutku praktično nemogoče, saj bo razvoj dogodkov pogojen tudi s strani reakcij odločevalcev predvsem na strani denarnih in fiskalnih politik, vprašanj prihodnosti enotnega trga ter vprašanja okoli škotske neodvisnosti.

V zadnjem tednu je navkljub pričakovanemu tesnemu izidu veljalo prepričanje, da bodo Britanci glasovali za EU, kar se je na trgih izkazovalo v močni rasti tečajev. Današnja negativna reakcija na obratni izid referenduma torej ni nepresenetljiva. Volatilnost in negotovost na trgu je trenutno izredno visoka, pričakujemo pa lahko postopno normalizacijo. Na strani obvezniških naložb ima Evropska centralna banka (ECB) v sklopu trenutno sprejetih programov na voljo ukrepe, s katerimi lahko uravnava zahtevane donosnosti. Glavno orodje je predvsem kupovanje državnih obveznic na sekundarnem trgu. Poleg rednega odkupovanja pa lahko ECB na trg poseže tudi z dodatnim »kriznim« odkupovanjem, ki ga poznamo pod imenom OMT. še več, nedavno je celo nemško ustavno sodišče potrdilo omenjen ukrep kot skladen z nemško ustavo. še bolj pa je razširil možne ukrepe stabilizacije angleški centralni bankir, ki lahko močno podpira poslovne banke z več 100 milijardami dodatne likvidnosti. Z namenom stabilnih deviznih tečajev pa so zgodaj zjutraj intervenirale določene druge centralne banke, med katerimi bi poudarili Japonsko in švicarsko.

Srednje in dolgoročno je zelo pomembno, kakšne bodo politične posledice odločitve Velike Britanije in kako bo to vplivalo na evropsko integracijo. Na eni strani je rezultat referenduma lahko veter v jadra populističnim evropskim strankam, ki v svojih programih težijo k manj tesni evropski integraciji ali celo izstopu posameznih držav iz EU. V tej luči bodo prvi test že parlamentarne volitve v nedeljo v španiji, oktobra pa nas čaka referendum o spremembi ustave v Italiji, ki bi lahko prerastel v politično in ne vsebinsko bitko. Po drugi strani pa bi odločitev Velike Britanije ob pravi politični volji lahko pripeljala do reforme delovanja in odločanja v EU ter še tesnejše integracije, ki bi lahko rezultirala v fiskalni uniji in skupnih evro obveznicah.

Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja

Negotovost raste

Če zmagajo zagovorniki obstanka Velike Britanije v EU, bomo na trgih zelo verjetno videli kratkotrajni skok tečajev delnic in funta, najbolj seveda britanskih in ostalih evropskih delnic. Upadli bodo tečaji predvsem varnejših obveznic. Če zmagajo zagovorniki izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, nas čaka močno nihanje tečajev in zelo verjetno močno negativne številke zopet predvsem britanskih in evropskih delnic. Nemške obveznice bodo zrastle in s tem šle še močneje v negativno območje (naj spomnim, da je ta teden nemška 10-letna obveznica prvič padla v negativno območje, kar pomeni, da kupec plača Nemčiji, da se le ta lahko zadolži). Narobe svet, a takšna je po novem cena varnosti naložb. A vse našteto so kratkoročni nihaji, ki se bodo izpeli v roku 14 dni ali enega meseca. Vse težave bodo ostale.

EU je v kakršni koli obliki potrebna temeljite prenove sistema odločanja in zmanjšanja birokracije. Večletno odlašanje s tem neti vse večje nezadovoljstvo med njenimi prebivalci, tako da bi odhod Velike Britanije iz EU še pospešil grožnjo razpada največjega političnega projekta v zgodovini človeštva, a tudi obstanek Velike Britanije v EU tega ne bi umaknil z mize. Skoraj dve tretjini Francozov v EU vidi več negativnega kot pozitivnega. Tudi polovica špancev, Nemcev ali Nizozemcev meni podobno. Zaradi tega se nam tudi po referendumu obeta nadpovprečno nihanje na evropskih trgih, saj bo politika še naprej generator nestabilnosti in nezadovoljstva ter predvsem razlog za nižjo gospodarsko rast. Podjetja in posamezniki se pač težje odločajo za investicije, če ni povsem jasno, ali bosta Evropa ali evro čez pet let še obstajala. Investicije pa so gonilo evropske rasti, saj bo potrošnja znotraj EU težko bistveno zrastla zaradi vse bolj starajočega se prebivalstva. Podobni trendi na Japonskem so dovolj zgovorni.

Na tej točki pridemo do vprašanja, kakšne donose lahko vlagatelj sploh pričakuje v prihodnosti. Očitno je, da bodo obrestne mere še dolgo časa zelo nizke, zato bodo varne oblike naložb (depoziti in državne obveznice) zelo malo donosne oz. nič. Kot kaže zdaj, se bo treba sprijazniti, da bomo za varnost celo plačevali. Ostanejo nam delnice, nepremičninske naložbe ter nekatere druge oblike alternativnih naložb. Donosi iz najemnin ali dividend so trenutno v primerjavi z naložbami v obveznice pozitivni, a prinašajo večje tveganje (delnice) oz. bistveno manjšo likvidnost (nepremičnine). Če k temu koktajlu lastnosti posameznih naložb dodamo dejstvo z začetka komentarja, da je okolje vse bolj nestabilno in vse manj predvidljivo, lahko povprečen vlagatelj, ki se z naložbami ne ukvarja na dnevni bazi, stori le eno. Naložbe mora razpršiti med vse kategorije, saj je praktično nemogoče v roku od 6 do 12 mesecev predvideti stanje na trgu. Nujno je doseči pozitiven donos, saj inflacija, čeprav zelo nizka, ostaja prisotna, vlagatelj pa mora tudi ohraniti likvidnost in s tem fleksibilnost. Slovenski vlagatelj je spet stavil le na dva konja. Depozite in nepremičnine. Se mar iz preteklih napak nismo ničesar naučili?

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Referendum

Rezultat je v tem trenutku še težko napovedati. A dogajanje bi se dalo opisati s preprosto šalo. Pride moški iz nekdanje skupne države, tipičnega imena, po petih letih v olimpijsko prestolnico, London, in prijatelji ga vprašajo, kako je bilo?  Odgovor je bil jasen. Prestolnica je lepa, da se veliko zaslužiti in dobro zabavati. A vse preseneti s končnim stavkom, kjer poda opažanja, da je vseeno London nekje dobrih 20 let za njimi. Vsi ga začudeno vprašajo, zakaj? On pa doda: »Veste, tam so se težave šele začele.«.
Je v tej šali kaj resnice? Ozrimo se na kapitalske trge, kjer hitro ugotovimo, da se v zadnjem času kapital umika v bolj varne naložbe. V Evropi spadajo nemške državne obveznice med najvarnejše naložbe. Posledično se država lahko zadolžuje po negativni obrestni meri do nekje 10 let. Prav tako pa je vse več povpraševanja po švicarskem franku. Kljub temu, da je donosnost njihove 30-letne obveznice nižja od ameriške enomesečne zakladne menice, kar se dejansko odraža v različni monetarni politiki in bi se lahko ob odločitvi Britancev tudi skonvergiralo.

 

Če pa pogledamo Veliko Britanijo, pa opazimo, da je razlika med 10-letno in dveletno obveznico na nivojih iz časov največjih finančnih šokov. Na tej osnovi bi lahko angleška centralna banka kot naslednji ukrep monetarne politike predstavila sproščanje in ne zaostrovanje, kot smo ga pričakovali. Negotovost se postopoma povečuje.

 

Kljub temu, da trg počasi v tečaje vgrajuje scenarij britanskega odhoda, je vseeno treba povedati, da ima strah velike oči in se lahko kakšne naložbene odločitve sprejemajo bolj s čustvi kot z racionalnostjo. še posebno ob upoštevanju izjemno razvitega britanskega propagandnega stroja, ki ima prek svetovnega jezika močan domet. Globalno ukvarjanje z britanskim notranjim vprašanjem je bilo verjetno tudi glavni cilj britanskega premierja Camerona.
Ne glede na rezultat referenduma se bodo za investitorje odprle nove naložbene priložnosti. A opozoriti je treba, da bodo v primeru britanskega odhoda bolj kratke narave. Se je pa lansko leto v Grčiji videlo, da ne ne pomeni vedno ne. Na koncu vendarle prevlada ekonomski interes. V tem duhu pričakujem tudi potencialni »odhod« Velike Britanije.

 

Nobena juha se namreč ne poje tako vroča, kot se skuha. A za varčevalca je sedaj glavno vprašanje, kako toplo juho je pripravljen jesti. Težava pa je v tem, da so dobro poznane strategije kupi in drži, skleni depozit lahko problematične. V svetu negativnih obrestnih mer je odločanje bistveno kompleksnejše. Držanje denarja ima določen nominalni strošek. Potem je tu še strah pred inflacijo monetarnega vzroka. Na drugi strani pa imamo drage delnice in obveznice ter volatilnost surovin in materialov ter plemenitih kovin. Smiselnost je v dinamičnem nalaganju premoženja na podlagi sofisticirane programske opreme.

 

Primož Cencelj, CFA, upravitelj