Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Na svetovnih borzah smo bili minuli teden priča silovitemu odboju vrednosti najbolj spremljanih delniških indeksov, ki so zgolj v nekaj dneh nadoknadili zajeten del padcev letošnjega leta. Ameriški S&P 500 je od lokalnega dna, doseženega v torek, do konca tedna pridobil slabih 8 odstotkov ter tako zabeležil najbolj donosen teden po novembru 2020. Podobno so se obnašale evropske borze, še bolj divje pa je bilo na kitajskem delniškem trgu. Rast je temeljila na nekoliko večji možnosti za dosego dogovora med Rusijo in Ukrajino, izidu zasedanja ameriške centralne banke Fed ter dejstvu, da je Rusija uspela odplačati 117 milijonov dolarjev obresti na svoj dolg ter se tako zaenkrat izognila plačilni nesposobnosti oziroma bankrotu.

Minulo sredo je po dvodnevnem zasedanju guverner Fed, Jerome Powell, naznanil prvi dvig ključne obrestne mere v ZDA po letu 2018. Pri Fed so se pričakovano odločili za 0,25-odstotni dvig ter tako naredili prvi korak k normalizaciji monetarne politike. Uradniki ameriške centralne banke napovedujejo, da bo ključna obrestna mera na koncu cikla zaostrovanja v prihodnjem letu pri 2,80 %, kar bi po dolgem obdobju ničelnih obrestnih mer pomembno vplivalo tako na finančne trge kot na celotno gospodarstvo. Z dvigom obrestne mere centralne banke povišajo stroške zadolževanja in tako upočasnijo ekonomsko aktivnost, ko se gospodarstvo pregreje ter s tem blažijo inflacijske pritiske. Prav tako obrestne mere vplivajo na vrednotenje delnic, saj so osnova za določanje stopenj, po katerih se diskontira prihodnje denarne tokove podjetja. Po teoriji bi torej morale višje obrestne mere zaradi višjih diskontnih stopenj in stroškov zadolževanja negativno vplivati na delniški trg, a v praksi podatki iz preteklosti kažejo nasprotno. Po raziskavi nemške investicijske banke Deutsche Bank je bil povprečen donos indeksa S&P 500 v prvem letu po začetku cikla dvigovanja obrestnih mer v ZDA 7,7 %.

Tudi donosi glavnih evropskih indeksov so bili zajetni. Indeksi nemške, italijanske ter francoske borze so minuli teden pridobili več kot 5 %. K optimizmu na trgu je prispeval predvsem napredek pri diplomatskih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino ter nekoliko nižje cene energentov. V vrhu EU je vse več govora o izdaji skupnih obveznic, ki bi bile namenjene predvsem financiranju investicij na področju energetike in obrambe. Do ideje so zadržani v pregovorno varčnejših državah članicah, kot sta Nemčija in Nizozemska, saj skupne evro obveznice po eni strani omogočijo ugodnejše zadolževanje za države z manj zdravimi javnimi financami, a po drugi strani prinašajo skupno jamstvo vseh držav in vzajemno delitev tveganj. Glavni evropski izziv za 2022 ostaja odziv na vojno ter grožnjo recesije. ECB analitiki nekaterih investicijskih bank recesije sicer ne pričakujejo, a vsa mnenja imajo veliko »če-jev«, saj je položaj kompleksen in predvsem nepredvidljiv. Stopnjuje se pritisk, da bi se prepovedalo vsakršno trgovanje z Rusijo (kar pomeni tudi z nafto in plinom), čemur se močno upira predvsem Nemčija, a očitno popolna blokada ostaja le še vprašanje časa.

Kitajske delnice so si po kombinaciji negativnih novic v zadnjem obdobju ter strahu pred umikom iz ameriških borz konec preteklega tedna, končno nekoliko opomogle. Za več optimizma so poskrbeli uradniki kitajske komunistične partije, ki so zagotovili, da bodo s svojimi politikami poskrbeli za stabilnost kapitalskega trga, nudili pomoč ranjenemu nepremičninskem sektorju ter razrešili vprašanja glede regulacij podjetji iz tehnološkega sektorja. Prav tako je uradni Peking izrazil pripravljenost na sklepanje kompromisov v zvezi s kitajskimi podjetji, ki kotirajo na ameriški borzi, in jim zaradi nedoseganja revizijskih standardov v ZDA grozi umik iz borze. Na ruski borzi se je ta teden začelo zopet trgovati z državnimi obveznicami, trgovanje z delnicami pa ostaja prekinjeno že skoraj en mesec. Zahtevana donosnost ruske 10-letne državne obveznice je po tem, ko je Rusija uspela odplačati obresti na svoj v dolarjih denominiran dolg, padla iz 20 % na okrog 14 %.

Odboju na svetovnih borzah je sledil tudi slovenski indeks SBITOP, ki je pretekli teden sklenil s skoraj 9 % donosa. Pri Petrolu so predstavili rezultate poslovanja iz leta 2021, čisti dobiček se je na letni ravni povečal za 72 % ter tako znašal 124,5 milijonov evrov. Po zelo uspešnem letu so pri podjetju napovedali povečanje dividende, ki bo po novem znašala 30 evrov na delnico. Nerevidirane računovodske izkaze za lani so izdali tudi pri Krki, ki je kot napovedano v januarski objavi predhodnih rezultatov, svoje prihodke lani povečala za 2 % (1,57 milijarde evrov), čisti dobiček pa za 7 % (308,2 milijona evrov). Pri Krki so podali tudi komentar o vplivu vojne med Ukrajino in Rusijo, obe državi za podjetje predstavljata pomemben trg. Izpostavili so svojo močno kapitalsko strukturo, robusten denarni tok in odsotnost finančnega dolga v bilancah. Pri Krki ocenjujejo, da njihovo uspešno poslovanje dolgoročno ni ogroženo, kljub veliki negotovosti na krajši rok. Cena delnice Krke je od objave pridobila okrog 10 %.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in trg je zrasel. Zelo kompleksen položaj in investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Nadaljnja rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Odprto vprašanje ostaja kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naložbe pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem na plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne, defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva pa v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

Napad Rusije je potopil Krko

 

Rusko priznanje neodvisnosti ukrajinskih separatističnih pokrajin je pred natanko tremi tedni zadalo prvi udarec globalnim kapitalskim trgom, dva dni pozneje pa smo doživeli pravi borzni pogrom. Indeks delnic SBITOP je nato v naslednjih 14 dneh do dneva žena upadel za 17 odstotkov, kar je drugi največji padec po finančni krizi leta 2008.

Močnejši zdrs je doživel le ob izbruhu pandemije covida-19 spomladi leta 2020. Takrat so centralne banke po svetu z močnimi stimulativnimi ukrepi denarne politike zaustavile padanje svetovnih borz in sledilo je močno okrevanje tečajev, vse do novih rekordov.

Različna položaja ZDA in EU

Tokrat pa so razmere močno drugačne, saj so centralne banke zaradi visoke inflacije, ki je bila v globalni ekonomiji prisotna že prej kot posledica borbe s pandemijo, ostale brez učinkovitega orožja, ki je delovalo v minulih letih.

Pogledi vlagateljev se tako zdaj v pričakovanju rešitve obračajo na izvršilno oblast oziroma konkretno na evropsko komisijo. Evropsko gospodarstvo je tisto, kjer bo kolateralna škoda vojne med Rusijo in Ukrajino največja. ZDA namreč z Rusijo tradicionalno nimajo tako močnih gospodarskih vezi kot države starega kontinenta, ki so poleg trgovine nanjo vezane predvsem kot največji odjemalec surovin in energije.

ZDA so se v minulih letih prelevile iz uvoznika v neto izvoznika energentov (predvsem nafte) in jim tako zaostrovanje oziroma prekinitev dobavnih poti z Rusijo gospodarsko ne škodi. To pa seveda pomeni, da ni posebne potrebe po korenitih spremembah denarne politike ameriške centralne banke, ki bo začela počasno dvigovanje obrestnih mer.

Žogica je tako na strani evropskih voditeljev, ki so minuli teden že začeli pripravljati obsežen sveženj pomoči. Govora je o bilijonih evrov svežega denarja, ki bi bil izdan v obliki obveznic Evropske unije in namenjen investicijam v energetske projekte. Cilj je seveda postati neodvisen od ruskih energentov, predvsem zemeljskega plina, katerega uvoz v nekaterih evropskih članicah dosega tudi 100-odstotni delež.

Izvozniki v Rusijo v težavah

Rusija ni zanemarljiv gospodarski partner Slovenije, predvsem je zelo velik kupec naših farmacevtskih izdelkov. Krka ima sicer v Rusiji lokalno tovarno in ima tako status domačega proizvajalca zdravil, vendar pa ne gre zanemariti ruskih protiukrepov do vseh držav, ki so se v okviru EU priključile sankcijam ali pa celo z materialom in orožjem podprle Ukrajino v vojni proti Rusiji.

Status ruske tovarne novomeške Krke tako ni nedotakljiv in predvsem tuji vlagatelji so v minulih dneh množično prodajali Krkine delnice. Njihov tečaj je od vrha konec januarja, ko je dosegel pri 120 evrov, upadel za 35 odstotkov, kar je približno toliko, kot znaša delež Rusije in Ukrajine v vseh prihodkih Skupine Krka.

Tuji vlagatelji tako očitno pričakujejo odpis Krkine prodaje v obeh državah. To je sicer verjetno preveč pesimističen scenarij, zato se zdi padec tečaja delnice v okolico 80 eur previsok, vsaj v tem trenutku.

 

 

Vrtoglavi premiki na trgu energentov

 

Terminska cena mešanice surove nafte brent je v sredo zabeležila največji absolutni padec vrednosti v enem dnevu, saj je cena terminske pogodbe s 128 dolarjev padla na 111 dolarjev na sod.

Sredini premiki tržnih vrednosti terminskih pogodb za različne vrste energentov so med investitorji sprožili val vprašanj. Po eni stani smo bili deležni nadpovprečno velikih premikov vrednosti energentov. Še posebej zanimiva pa je bila sama smer premikov, saj so se cene energentov v nasprotju s pričakovanji glede na trenutno stanje ponudbe in povpraševanja občutno znižale. Terminska cena mešanice surove nafte brent je v sredo zabeležila največji absolutni padec vrednosti v enem dnevu, saj je cena terminske pogodbe s 128 dolarjev padla na 111 dolarjev na sod.

Poleg pestrega dogajanja pri trgovanju s terminskimi pogodbami za surovo nafto smo bili v sredo deležni nadpovprečno velikih premikom tudi na področju vrednosti terminskih pogodb za naftne derivate in zemeljski plin. Po (enostranski) razglasitvi neodvisnosti Donecka in Luganska 21. februarja letos je vrednost terminskih pogodb za naftne derivate zaradi uvedbe sankcij proti Rusiji poletela v nebo. Vrednost terminskih pogodb za dizelsko gorivo z dobavo v Evropi je od dneva razglasitve do srede popoldan zrasla za več kot 70 odstotkov. Potem pa se je zgodil preobrat in vrednost terminskih pogodb za dizelsko gorivo je v zadnjih urah trgovanja upadla za 15 odstotkov. Še večjih premikov smo bili deležni pri terminskih pogodbah za zemeljski plin. Zaradi grožnje z motnjami preskrbe z ruskim zemeljskim plinom je cena zemeljskega plina na evropskih borzah dobesedno eksplodirala. Cena plina na amsterdamski borzi je iz 71,85 evra za MWh od 21. februarja do 7. marca zrasla na 212 evrov za MWh, še isti dan pa je ta terminska pogodba dosegla vrtoglavih 335 evrov za MWh. Podobno kot v preostalih dveh predstavljenih primerih smo tudi pri zemeljskem plinu v sredo doživeli močan popravek vrednosti navzdol, saj se je trgovanje s terminskimi pogodbami na zemeljski plin (z dobavo na Nizozemsko) zaključilo pri 147,8 evra za MWh. Vrednost terminskih pogodb za zemeljski plin je tako v enem samem trgovalnem dnevu izgubila 30 odstotkov oziroma, upoštevaje torkov lokalni vrh 335 evrov za MWh, več kot polovico. Kljub tem znatnim popravkom vrednosti terminskih pogodb so cene energentov še vedno krepko višje, kot so bile pred 21. februarjem letos, kar ne nazadnje že občutimo v naših denarnicah.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je drugi teden vojne v Ukrajini. Nadaljevali so se padci delniških indeksov, ki so bili veliko bolj izraziti v Evropi in na rastočih trgih, kot v ZDA, na drugi strani pa gredo cene energentov in ostalih surovin strmo navzgor. Trgi ostajajo izrazito nihajni in nepredvidljivi, s trendom obrnjenim navzdol, saj visoke cene surovin s seboj prinašajo vse več vprašanj, kako bodo podjetja poslovala v prihajajočih mesecih in četrtletjih.

Novice iz ZDA bi bile, če »pozabimo« na vojno, za delniške trge bržčas bikovske. Guverner ameriške centralne banke Powell je med rednim pričanjem v kongresu jasno nakazal, da bo Fed v marcu ključno obrestno mero dvignil zgolj za 0,25 odstotka in s tem omilil strah pred bolj agresivnim zaostrovanjem denarne politike že ta mesec. Prav tako so bili optimistični sveži podatki o novo ustvarjenih delovnih mestih v februarju, kar kaže na to, da ameriški trg dela ostaja močan, brezposelnost v ZDA je pri 3,8 odstotkih najnižja po začetku epidemije. A strah pod vplivom stopnjevanja spopadov v Ukrajini, zaostrovanje odnosov med Rusijo in zahodom na vojaškem in gospodarskem nivoju ter rast cen surovin in energentov, je prevladal tudi na manj direktno vpletenem ameriškem delniškem trgu, saj so na tedenski ravni glavni borzni indeksi nekoliko padli.

Veliko globje so v zadnjem obdobju zdrsnile delnice evropskih podjetij. Samo v minulem tednu je indeks evropskih podjetij STOXX600 izgubil okrog 7 odstotkov, glavni indeksi nemške, italijanske in francoske borze so na tedenski ravni izgubili več kot 10 odstotkov. Rdeča barva na evropskih borzah prevladuje tudi v začetku tega tedna. Vse več podjetij iz različnih panog prekinja vsakršne odnose z Rusijo, na londonski borzi je bilo vsaj začasno ustavljeno trgovanje z 28 ruskimi delnicami, vsa ruska podjetja pa so bila izključena iz lokalnih in globalnih borznih indeksov. V minulem tednu so bili objavljeni tudi sveži podatki za inflacijo, ki je bila v evro območju februarja s 5,8 odstotka spet rekordna, a vpliv rekordnih cen energije in nekaterih surovin se bo odražal šele v prihodnjih merjenjih. Odločevalci v Evropski centralni banki so pred prihajajočim zasedanjem v kočljivem položaju, kajti učinek vojne na evropsko gospodarstvo v bližnji prihodnosti je težko napovedati. Po vsej verjetnosti bo ECB ubrala previdnejši pristop k zaostrovanju denarne politike od predhodnih napovedi, saj bo ponudbeni šok zaradi vojne vplival na kupno moč. Prehitro umikanje likvidnosti in dvig obrestnih mer pa bi pri tem zgolj še povečala možnosti za stagflacijo oziroma obdobje stagnacije gospodarske rasti ob istočasno povišani inflaciji.

Na trgih v razvoju ostaja v središču pozornosti stanje ruskega gospodarstva in finančnih trgov po zgodovinskih sankcijah zahoda. Po napovedih ameriške investicijske banke JPMorgan, naj bi se ruski BDP v drugem četrtletju skrčil kar za 35 odstotkov na letnem nivoju. Moskovska borza ostaja zaprta že več kot en teden in vprašanje ostaja, kdaj se bo ponovno odprla. Vrednost ruskega rublja pa je ob prvih odkritih grožnjah zahoda o prepovedi uvoza ruske nafte dodatno padla, od začetka letošnjega leta je rubelj v primerjavi z dolarjem izgubil že 40 odstotkov vrednosti.

Medtem ko delniški trgi zaradi vojne vihre v Ukrajini izgubljajo, cene surovin ena za drugo rušijo rekordne vrednosti. Indeks S&P GSCI, ki spremlja gibanje cen 24 različnih surovin na globalnih trgih, je minuli teden z 20-odstotno rastjo zabeležil največji skok v zadnjih 50 letih, po naftnih šokih v 70ih letih. Cene nafte so v začetku tega tedna presegle 120 dolarjev za sodček. Če ZDA, Evropa in zaveznice dejansko prekinejo uvoz ruske nafte, bi se po nekaterih ocenah cene lahko dvignile vse do 200 dolarjev na sodček. Megavatna ura evropskega zemeljskega plina je v ponedeljek začasno presegla mejo 300 dolarjev, še v začetku lanskega leta je bila cena pri 15 dolarjih. Nemčija bo problematiko odvisnosti od ruskega plina reševala z gradnjo terminalov za utekočinjeni naftni plin, kar bo omogočilo povečanje uvoza iz držav proizvajalk, s katerimi ni mogoče graditi plinovodov – predvsem ZDA in Katar, a terminal tudi po optimističnih načrtih pred letom 2024 še ne bo operativen. Skrbijo tudi cene drugih surovin, katerih pomembni izvoznici sta Rusija in Ukrajina – cene premoga, pšenice, niklja, bakra, aluminija so na oziroma blizu rekordnih vrednosti. Danes že primanjkuje gnojil in pesticidov. Medtem ko se v žitnici Evrope približuje spomladansko setveno obdobje, se je veliko ukrajinskih kmetov podalo v vojno, kar postavlja letošnji pridelek pod vprašaj. Če se situacija v kratkem bistveno ne umiri (trenutno se žal zgodba odvija v nasprotno smer), se bo skokovita rast cen surovin in materialov vse bolj prelivala na cene končnih izdelkov ter tako močno podžigala že tako povišano inflacijo ter zmanjševala kupno moč. Vse to bo slej ko prej negativno vplivalo tudi na gospodarsko rast razvitih trgov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Položaj se spreminja iz dneva v dan zato je investiranje v takem okolju na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije, a Fed zadnje dni nakazuje da bo dvig počasnejši. Odprto vprašanje ostaja kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija pa nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Defenziven pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo nekaj zaščite pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer postale neprivlačne, defenziven sklad kot je Generali Vitalnost pa v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja

Pretekli teden se je v noči iz srede na četrtek pričela ruska invazija na Ukrajino. Kljub predhodnim svarilom in napovedim zahoda, je svet šokirano spremljal začetek največjega vojaškega napada na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Putin je kot cilj vojaške operacije navedel demilitarizacijo Ukrajine, a njegovi resnični nameni ostajajo nejasni. Najbolj verjetno se zdi, da je bila Putinova želja na mesto trenutne ukrajinske vlade postaviti Rusiji naklonjeno oblast, s čimer bi Ukrajina prešla pod ruski nadzor ter bila nato, podobno kot Krim leta 2014, del ruskega interesnega območja. Dogajanju primerna je bila tudi reakcija na kapitalskih trgih. Borze po svetu so četrtkovo trgovanje začele globoko v negativnem območju. Negotovost se je naselila v bolj ali manj vse segmente trga tako na geografskem, kot panožnem nivoju.

Odraz na kapitalskih trgih

Po začetni paniki je minuli četrtek in petek na trgih sledil preobrat. Vlagatelji so ocenili, da napad ne bi smel občutno zamajati ameriškega gospodarstva in poslovanja največjih podjetij, saj Rusija za razliko od Evrope ni pomembna trgovinska partnerica ZDA, prav tako pa začetne sankcije zahoda niso bile tako drastične, kot se je sprva pričakovalo. Indeks največjih ameriških tehnoloških podjetij je v četrtek med najvišjo in najnižjo točko dnevnega trgovanja zanihal kar za 6,8 odstotka ter vmes za kratko obdobje celo vstopil v območje medvedjega trga (20-odstotni padec od lokalnega vrha). Kljub temu, da takšni volatilnosti na trgih nismo bili priča od začetka pandemije marca 2020, sta tako Nasdaq, kot S&P 500 pretekli teden zaključila v pozitivnem območju. K silovitem odboju konec tedna, so bržkone pripomogle tudi špekulacije o tem, da bi lahko ameriška centralna banka zaradi povečane negotovosti bolj zadržano pristopila k zaostrovanju denarne politike v bližnji prihodnosti. V senci vojne med Ukrajino in Rusijo je svoje redno letno pismo delničarjem predstavil eden najbolj slavnih vlagateljev vseh časov, Warren Buffet. Za njegovim konglomeratom – Berkshire Hathaway, je izjemno uspešno leto, v katerem se je dobiček iz poslovanja podjetja povečal za četrtino. Buffet je poudaril, da so zaradi dolgoletnih izjemno nizkih obrestnih mer vrednotenja na trgu relativno visoka, posledično ima Berkshire znaten del svojega portfelja tudi v denarju, čakajoč na priložnosti v obliki padcev vrednosti na trgu.

Precej manj si je po četrtkovem šoku opomogel evropski delniški trg. Podjetja na stari celini so za razliko od ameriških bolj vpeta v poslovanje z vzhodnim trgom. Države, zlasti Nemčija in Italija, pa so zelo odvisne od ruskih energentov. Vsi pomembni evropski delniški indeksi so teden zaključili v rdečem. Indeks 40 največjih nemških podjetji DAX je na tedenski ravni izgubil dobre 3 odstotke, a v začetku tega tedna so se izgube še stopnjevale. Če so bile nekatere evropske države takoj po napadu s sankcijami še precej zadržane, pa so se čez vikend stališča pomembnih voditeljev zaostrila. Predvsem nemški kancler Olaf Scholz je napovedal velik preobrat državne politike na področju energetike in obrambe, celoten evropski vrh pa se tokrat zdi enoten in neomajen v boju proti preteči nevarnosti, tudi za ceno višjih cen energije, ki bodo bržkone dodatno stopnjevale vsesplošno rast življenjskih stroškov in spodrezale gospodarsko rast. Sicer pa naj bi bil direkten vpliv morebitnih povračilnih sankcij na evropski izvoz relativno blag, saj izvoz v Rusijo predstavlja le 3 odstotke celotnega izvoza EU.

Stanje na ruskem trgu je bistveno slabše kot drugod po svetu. Po tem, ko je zahod napovedal izključitev nekaterih bank iz sistema SWIFT in zamrznitev premoženja ruske centralne banke, se je le-ta v ponedeljek odzvala s korenitimi ukrepi, med drugim so ogromen odliv kapitala vsaj začasno preprečili z zamikom odprtja borze in dvigom obrestne mere iz 10 na kar 20 odstotkov. Ruske delnice so od začetka leta izgubile več kot 40 odstotkov, a zaradi sankcij postaja trgovanje z njimi vse težje in zdi se, da bo ruski kapitalski trg namenjen zgolj in samo še ruskim državljanom. Omejitve za tuja podjetja ter spoštovanje sankcij sta prisilila velike tuje vlagatelje k umiku (BP, Shell, Daimler trucks itd.). Odprt pa ostaja status podjetij, ki ostajajo. Putin grozi, da je eden izmed povračilnih ukrepov tudi nacionalizacija vsega tujega premoženja v Rusiji. Ostali trgi v razvoju so pod vtisom dogajanja v Ukrajini izgubljali, a so bile izgube precej manjše kot pri ruskih delnicah.

Prav tako je udarec doživel domači indeks SBITOP. Padec so vodile delnice Krke, za katero Rusija in Ukrajina predstavlja enega ključnih trgov s skoraj 30-odstotnim deležem prodaje. Negativna reakcija vlagateljev je tako razumljiva, še posebej ker ni jasno kako bo poslovanje teklo v prihodnje. Tudi cene delnic ostalih največjih domačih podjetij so izgubljale. SBITOP je v primerjavi z lokalnim vrhom, doseženem januarja, zdrsnil že za več kot 15 odstotkov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Položaj in s tem trgi se v luči dogodkov v Ukrajini spreminjajo iz dneva v dan. Zaradi tega je težko predvidevati, kakšna je najboljša strategija za prihodnost. Negotovost je velika in investiranje v takem okolje je na kratek rok lahko zelo nepredvidljivo.

Kratkoročno se zdi, da je najbolje počakati, da se položaj nekoliko umiri ali postane jasnejši. Sankcije in s tem njihov negativen učinek na gospodarstva so dano dejstvo. Pričakujemo lahko višjo inflacijo, trgi posledično pričakujejo manj dvigov obrestne mere ameriške centralne banke (Fed). Obveznice so zopet varno prebivališče in bodo vsaj kratkoročno ostale zanimive, čeprav se inflacijska pričakovanja krepijo. Posledično so delniške naložbe, še posebej na trgih v razvoju in Evropi manj privlačne, saj so nadpovprečno izpostavljene ruski zgodbi. V tej luči je razumljiva rast ameriških delnic, ki so krizi najmanj izpostavljene, manj dvigov obrestnih mer pa tudi krepi privlačnost velikih ameriških tehnoloških podjetij.

Dolgoročno nam izkušnje iz podobnih kriz od druge svetovne vojne dalje kažejo, da je v trenutku, ko kriza že izbruhne prepozno za velike prodaje in umikanje v bolj varne naložbe. Pogovor s finančnim svetovalcem in morebitna preureditev portfelja ter prilagoditev uteži sta v takih razmerah vedno dobrodošla odločitev, a če smo se kaj naučili iz preteklih dogodkov je to, da strategije ne smemo prilagajati kratkoročnemu dogajanju na trgih. Panika je zato odveč. Inflacija bo izziv tudi v prihodnje in razpršitev v globalne sklade pravilna odločitev. Začimbo lahko predstavljajo skladi, ki nudijo dodatno varnost, kot so Generali Vitalnost (panoga zdravstva), zaščita pred negotovostjo (Generali Bond ali Generali MM) in pričakovano višjo inflacijo, kot jo predstavlja sklad Generali Energija in surovine. Že mnogokrat se je izkazalo, da so trenutki velike tržne negotovosti in neravnovesij dolgoročna priložnost za potrpežljive vlagatelje.

 

 

Sankcije proti Rusiji zaradi vojaške agresije nad Ukrajino se že odražajo tudi v bančnem sistemu

 

Po tem, ko so v soboto zahodne države napovedale stroge sankcije proti Rusiji in izključitev nekaterih bank iz sistema SWIFT, je rubelj v ponedeljek zjutraj v primerjavi z dolarjem in evrom izgubil več kot 30 odstotkov in padel na najnižjo vrednost v zgodovini. Ruska centralna banka je želela omiliti padec rublja z dvigom obrestne mere iz 9,5 na 20 odstotkov, trgovanje na borzi v Moskvi je trenutno ustavljeno. Tujcem je prepovedala prodajo ruskih vrednostnih papirjev, podjetja, ki poslujejo v državi pa bodo primorana vsaj 80 odstotkov svojega denarja pretvoriti v rubelj. Napovedanih je še vrsto drugih ukrepov za podporo domačemu trgu. Moskovska borza je od začetka prejšnjega tedna doživela kolaps in ruski indeks MOEX je od začetka leta izgubil skoraj 40 odstotkov, nov padec se obeta ob ponovnem odprtju trgovanja. Kljub zagotovilom ruske centralne banke, da lahko zagotovi finančno stabilnost, je od sveta izobčeno gospodarstvo trenutno v zelo slabem položaju.

Posledično je bila na ravni Evropske centralne banke in Enotnega odbora za reševanje danes sprejeta odločitev, da bančna skupina Sberbank Europe AG, ki ima hčerinsko banko tudi v Sloveniji, prekine s poslovanjem. Za komitente slovenske Sberbank banke to pomeni, da se s ponedeljkom zjutraj do srede zjutraj poslovanje banke omeji zgolj na poslovanje s plačilnimi karticami. Ostale storitve začasno ne bodo na voljo, poslovalnice bodo zaprte. A z ministrstva za finance in Banke Slovenije mirijo, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države.

Nekaj upanja glede celotnega dogajanja prinaša začetek pogovorov med predstavniki obeh držav na ukrajinsko-beloruski meji, a neglede na razplet konflikta je jasno, da nas na vzhodu Evrope in širše čakajo tektonske spremembe.

Vojna v Ukrajini močno vpliva na vse trge, zato tudi v nadaljevanju lahko pričakujemo povečano nihanje delniških trgov. Pričakujemo lahko ukrepe zahodnih držav za stabilizacijo trgov zato je panika odveč. Pričakovana višja inflacija zaradi težav v logističnih verigah in rasti sen surovin ter materialov ponujata predvsem delniške naložbe kot eden izmed načinov, kako zmanjšati negativen vpliv inflacije na prihranke.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Ponedeljkovo (21. 2. 2022) dogajanje na relaciji Rusija – Ukrajina ter tudi EU in ZDA – Rusija je bilo zelo pestro. Zjutraj so mediji najprej poročali, da je francoskemu predsedniku Macronu uspelo dogovoriti sestanek med ruskim predsednikom Putinom in ameriškem vrhom. Delniški trgi pa so novico optimistično pozdravili. Kmalu nato je prišla novica s Kremlja, da je srečanje manj verjetno ter nekoliko kasneje, da srečanja verjetno ne bo. Delniški trgi pa so začeli beležiti vedno nižje vrednosti. Včeraj (21. 2. 2022) v popoldanskih urah je nato Putin sklical tiskovno konferenco, kjer so se morali najprej vsi ministri strinjati in potrditi njegovo izjavo, da bo priznal neodvisnost dveh regij, ki jih je poimenoval ljudski republiki Lugansk in Doneck. Kasneje pa je z njunima samooklicanima voditeljema tudi podpisal sporazum. Že danes (22. 2. 2022) pa je v regijo napotil vojsko za »ohranjanje miru«. EU ter tudi ZDA pa sta nemudoma napovedali ostre ukrepe proti novima republikama ter tudi proti Rusiji. Več informacij, kakšne sankcije čakajo Rusijo pa trenutno še čakamo. Danes so se omenjale tudi zelo rigorozne sankcije, kot so prepoved lastništva ruskih naložb s strani ameriških vlagateljev, ter tudi izključitev iz mednarodnega plačilnega prometa. Za bolj konkretne podatke o sankcijah pa bo potrebno počakati na odločitev tako ameriške kot tudi evropske administracije. Ruski delniški trg je v danes zabeležil padec v višini deset odstotkov. Tudi rubelj je proti evru izgubil okoli tri odstotke. Vidimo, da se situacija dnevno spreminja ter da je na trgu veliko negotovosti. Posledično je pridobila tudi nafta, ki se trenutno giblje okoli 95 dolarjev za sodček. Trenutno je potrebno predvsem počakati kakšen bo odgovor predvsem EU-ja in ZDA na situacijo ter ali lahko pričakujemo tudi kakšne povračilne ukrepe s strani Ukrajine na sedaj ruskem območju.

Dodatno so minuli teden nestanovitnost na trgih povečali odzivi uradnikov ameriške centralne banke. Trenutno se v marcu zdi najbolj verjeten dvig ključne obrestne mere za 0,25 odstotka. Ameriški delniški indeksi so teden večinoma zaokrožili z izgubo. Za najbolj spremljani S&P 500 je to bil že peti negativen teden izmed sedmih v letu 2022. Med posameznimi segmenti trga je pozitivno izstopal defenzivni sektor potrošniških dobrin – osnovne življenjske potrebščine imajo zelo neelastično povpraševanje, kar pomeni, da se podjetja iz te panoge lažje prilagodijo na inflacijsko okolje in višje stroške poslovanja prenesejo na potrošnike. Tipičen predstavnik panoge je največje ameriško trgovsko podjetje Walmart, ki je minuli četrtek predstavil zelo dobre rezultate poslovanja v zadnjem četrtletju lani. Na krilih geopolitičnih napetosti in povišane inflacije so v zadnjem obdobju rasle tudi cene plemenitih kovin in delnic podjetji, ki se ukvarjajo z rudarjenjem le teh.

Glavni evropski indeksi so v zadnjem obdobju pod vplivom geopolitičnih napetosti izgubljali. Vse več držav na stari celini v odgovor na višje cene energentov uvaja različne oblike subvencij, stopnjujejo se pritiski sindikatov po zvišanju plač, vse to pa dodatno povečuje inflacijske pritiske. Kljub splošno višjim cenam več optimizma vlivajo podatki nabavnih managerjev PMI, ki služijo kot vodilni indikator smeri gospodarskih gibanj. Kot vse kaže je evropsko gospodarstvo ta mesec ob opuščanju večine epidemioloških ukrepov dobilo nov zagon. Najbolj se krepi povpraševanje po potrošniških storitvah, predvsem na področju turizma in rekreacije.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v večih korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Letos so v ospredju delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zaostrovanje v mednarodni politiki je še eden izmed faktorjev, ki veča privlačnost energetskih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta, ko se pričakuje umiritev pritiska na rast cen vhodnih surovin. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a regulatorno preoblikovanja kitajskega gospodarstva ter geopolitika ostajata glavna izziva. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

 Vse bolj vroča inflacija v ZDA in strah pred skorajšnjim začetkom vojne v Ukrajini, sta bili glavni temi na kapitalskih trgih v preteklem tednu. H koncu se bliža še ena uspešna sezona objav četrtletnih rezultatov. Zaenkrat je 77 odstotkov podjetij v S&P 500 objavilo dobičke nad pričakovanji analitikov. Najbolj spremljani globalni indeksi se kljub solidnim rezultatom nahajajo v bližini območja tehnične korekcije in vse kaže, da odboj od lokalnega dna doseženega po januarskem zasedanju Fed, še ne pomeni vrnitve bika na borze. Med posameznimi segmenti trga so se minuli teden slabše odrezali sektorji občutljivi na obrestne mere, predvsem tehnološki Nasdaq, ki se nahaja 15 odstotkov od lokalnega vrha iz začetka januarja. V luči odpravljanja covidnih omejitev, pa so večinoma pridobivale delnice v panogi turizma in storitev ter seveda zaradi vse dražje nafte, energija. Zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je prvič po letu 2019 za kratek čas presegla 2 odstotka, a cene so nato nekoliko padle, saj so ob povečanih možnostih za vojno v Ukrajini vlagatelji varen pristan iskali v obveznicah.

7,5 odstotka je svež podatek za januarsko inflacijo v ZDA, ki pomeni še nekoliko večje možnosti za uresničitev tistih bolj ostrih napovedi v zvezi s tempom dvigovanja obrestnih mer čez lužo. Analitiki investicijskih bank vrstijo osvežene napovedi o 5-ih, 6-ih in celo 7 dvigih ključne obrestne mere letos, pri ameriški centralni banki pa že odkrito govorijo o možnosti dviga za 50 bazičnih točk na prihajajočem marčevskem zasedanju. Dvig ključne obrestne mere zviša stroške zadolževanja ter posledično spodbuja potrošnike k manjši porabi, kar na gospodarskem nivoju privede do upada presežnega povpraševanja. A ključen dejavnik za povišano inflacijo v zadnjem obdobju gre iskati na ponudbeni strani, predvsem zaradi logističnih težav, kjer pa se le nakazuje na umirjanje situacije – dobavni roki se počasi krajšajo in stroški špedicije umirjajo, kar kaže na to, da se ozka grla postopoma odpravljajo. Problem ostajajo visoke cene energije, kjer rešitev žal še ni na obzorju. Morebiten napad Rusije na Ukrajino bi cene energentov bržkone pognal v nove višave, zlasti je s tega vidika ranljiva Evropa, ki iz Rusije uvozi tretjino svoje porabe zemeljskega plina ter četrtino porabe nafte. Kljub grožnjam zahoda z »materjo vseh sankcij« v primeru napada, pa se zdi zmanjšanje ali celo prekinitev pretoka ruske nafte in plina v Evropo kot povračilni ukrep v tem trenutku malo verjetna – Rusija v Evropo izvaža kar polovico načrpane nafte, izpad prihodkov iz tega naslova bi zato bil bržkone prevelik. Evropski delniški trgi so sicer minuli teden zaključili nekoliko bolj uspešno od ZDA, rezultati poslovanja podjetij v zadnjem četrtletju 2021 so bili dobri, večja utež vrednostnih delnic iz cikličnih panog, predvsem financ in energije ter materialov, pa evropski trg dela bolj odporen na inflacijske pritiske in zaostrovanje monetarne politike. Več skrbi povzroča dvig zahtevanih donosnosti obveznic visoko zadolženih držav periferne Evrope, tudi zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila še konec januarja v negativnem območju, je splezala do 0,2 odstotkov. Nekoliko so bile znižane napovedi gospodarske rasti za evro območje v 2022, navzgor pa popravljene napovedi za inflacijo – Evropska komisija napoveduje, da bo ta v območju EU v 2022 znašala 3,5 odstotka ter se nato v 2023 stabilizirala malo pod ciljnih 2 odstotkih.

Bolje od ameriških so se odrezali tudi trgi v razvoju. Vse več optimizma lahko vlagateljem vliva retorika vrha Kitajske komunistične partije. Kaže, da je proti monopolni boj proti domačim tehnološkim velikanom lani dosegel vrhunec, uradni Peking za letošnje leto napoveduje več stabilnosti, kot prioriteto pa izpostavlja ohranitev vsaj 5-odstotne gospodarske rasti. Predsednik Xi Jinping, ki bo v drugi polovici leta predvidoma dobil še tretji mandat, je nedavno poudaril pomembnost digitalne ekonomije za domače gospodarstvo. Bolj zaskrbljujoča in nejasna pa ostaja slika kitajskega nepremičninskega sektorja.

V skladu z razvitimi, so minuli teden v rdečem končali regionalni trgi, indeks SBITOP je ob geopolitičnih napetostih med Rusijo in zahodom izničil rast iz začetka letošnjega leta.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavna pozornost ostaja usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Tudi ECB vse glasneje namiguje na likvidnostno zaviranje, saj se inflacija krepi. Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Letos so v ospredju delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zaostrovanje v mednarodni politiki je še eden izmed faktorjev, ki veča privlačnost energetskih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta, ko se pričakuje umiritev pritiska na rast cen vhodnih surovin. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a regulatorno preoblikovanja kitajskega gospodarstva ter geopolitika ostajata glavna izziva. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

 

 

Konec nekega obdobja

 

Po močni rasti, še posebej v koronskem odboju od marca 2020, so tečaji nekaterih delnic, še posebej tako imenovanih koronskih zmagovalcev iz tehnološke panoge, močno zrasli in vrednotenja so postala pretirana. Visoki dobički in že omenjena sprememba dinamike centralnih bank so vlagatelje prepričali, da se splača del dobičkov pobrati iz mize in poiskati priložnosti za dobiček drugje.

Popravek pri tehnoloških delnicah je bil največji, a še zmeraj razmeroma zmeren; do ravni tako imenovanega medvedjega trga ni prišel. To so preprečili tehnološki velikani, kot so Apple, Google in Microsoft, ki so zdržali prodajni pritisk in kjer je bil popravek minimalen, ponekod precej manjši od 10 odstotkov. Slabše so jo odnesla hitrorastoča podjetja, ki naj bi dobičke začela ustvarjati nekoč v prihodnosti. Tam so bili padci tudi 50-odstotni. Prej omenjeni tehnološki velikani zamegljujejo realno sliko in globino popravka; brez njih so tehnološke delnice kljub odboju v zadnjih dneh še vedno globoko v medvedjem trendu. Vprašanje ostaja, kaj in kako od tu dalje. Zdi se, da se obdobje poceni denarja končuje. Vsaj v ZDA. Dvig obrestnih mer marca ni več vprašanje; vse več analitikov se nagiba k mnenju, da se bodo dvignile za pol odstotne točke. To je sicer odvisno od inflacijskih podatkov v februarju in drugih ekonomskih kazalcev, a Fed se zdi osredotočen predvsem na inflacijo.

Upočasnjevanje ekonomije v tem trenutku ni glavna skrb, čeprav nekatere države, predvsem v Evropi, že drsijo proti recesiji. K oživitvi ekonomije bi lahko prispevalo ponovno odprtje po petem valu novega koronavirusa; to bi poživilo predvsem storitve in nekoliko sprostilo napete logistične verige. To zadnje, skupaj z umikov koronskih dodatkov in bombončkov, naj bi znižalo inflacijske pritiske. Po drugi strani pa rasti cen v storitvenem sektorju še nismo videli (tudi zaradi koronskih omejitev). Pomembno vprašanje je tudi, kako bo trg dela prenesel dodatno povpraševanje po delovni sili še v storitvenem sektorju. Zato lahko pričakujemo, da bo inflacija ostala povišana vse leto, z možnostjo presenečenja navzgor. V to smer razmišlja vse več igralcev na kapitalskih trgih, zato je pred kratkim nemška 10-letna državna obveznica prebila mejo pri ničli in stopila v pozitivno območje. Krepijo se ugibanja, ali bo tudi ECB prisiljena ukrepati prej, kot so napovedovali še konec jeseni. Zdi se, da glavno gonilo politike centralnih bank postaja inflacija. V tem primeru lahko gospodarska rast postane kolateralna žrtev.

Zaradi vsega povedanega je razumljivo, da so med najbolj privlačnimi panogami letos finance, energija, industrija in materiali. Vse, kar naj bi skozi oči vlagateljev prineslo vsaj določeno mero zaščite pred inflacijo, na drugi strani pa tudi ni pretirano vrednoteno. Pri tem pozornost ni odveč, saj se razmere hitro spreminjajo, v igro pa se aktivno vmešavajo tudi države, ki v nekaterih panogah stalno spreminjajo pravila igre (na primer glede oskrbe in zamrznitev cen energentov). Geopolitične napetosti so le češnja na torti letošnjim izzivov. Rusko-ukrajinski spor, ki se lahko razplamti v pravo vojno, lahko povzroči motnje v dobavi energije v Evropi in prekinitev določenih plačilnih tokov. V trgovino z Rusijo je močno vpeto tudi naše gospodarstvo, tako da morebiten spopad ne bo ostal nekje tam daleč, ampak se bo poznal tudi v naših prihodkih. A čeprav je izzivom mnogo, ostaja strategija investiranja nespremenjena. Razpršitev je mati modrosti. Slovenski varčevalci sicer svoja sredstva še naprej kopičijo v bankah, kjer zaradi inflacije izgubijo že 5 odstotkov prihrankov na leto. Obvezniške in delniške naložbe, ki so v zadnjih letih prinesle bistveno več kot denar na banki, pa ostajajo zapostavljene. Žal ponavljamo napake varčevalcev iz 80. let, ko je podivjana jugoslovanska inflacija v nekaj letih pojedla skoraj vso akumulacijo. A takrat smo imeli vsaj marke. Tokrat »marke« izgubljajo« omenjenih pet odstotkov. Odločitev, na kakšen način zaščititi prihranke, je zato še težja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Preobrat na trgu je beseda, ki najenostavneje pojasni dogajanje zadnjega tedna. Ko je že kazalo, da se bo korekcija nadaljevala, so delniški trgi v končnih urah petkovega trgovanja močno popravili izkupiček divjega dogajanja v minulem tednu. Glavni ameriški indeksi so teden zaključili v zelenem, slabše so se odrezali Evropa, trgi v razvoju in naša domača regija. Odboj od lokalnega dna so vodile tehnološke delnice, ki so se od začetka leta tudi najslabše odrezale, na krilih visokih cen nafte in zemeljskega plina je še naprej pridobival tudi energetski sektor in materiali.

V ZDA je bil teden zaznamovan s sejo Feda. Guverner Powell je najbolj jasno do sedaj napovedal prvi dvig obrestnih mer v mesecu marcu, a če je bilo to že v veliki meri všteto v pričakovanja, so trg bolj razburili njegovi odzivi na novinarski konferenci, ki je sledila zasedanju. Tam je guverner jasno izrazil, da je glede na razmere na trgu dela ter močno gospodarsko rast, prostora za zaostrovanje denarne politike v bližnji prihodnosti veliko. Trenutne špekulacije za leto 2022 se gibajo v širokem razponu od treh pa vse do sedmih dvigov ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk (0,25 %). Izključen ni niti v ZDA redko viden dvig obrestne mere za 50 bazičnih točk (0,50 %) naenkrat, v enem izmed preostalih sedmih zasedanj letos. Vse torej kaže, da je januarsko dogajanje zgolj uvertura v divje leto na trgih. Na drugi strani so več optimizma vlagateljem vlili rezultati objav poslovnih rezultatov nekaterih ameriških korporacij. Na tem mestu zopet izpostavljamo Apple, kateremu zaenkrat še naprej ne more nič do živega. Največje podjetje na svetu je v zadnjih treh mesecih preteklega leta kljub krizi pomanjkanja polprevodnikov ter inflacijskim pritiskom, zabeležilo rekordne prihodke in dobiček. Na Applovo omrežje je po podatkih podjetja prijavljenih že 1,8 milijard naprav, številka pa še naprej strmo raste. Cena delnic podjetja je tako kljub nedavni razprodaji v tehnološkem sektorju še vedno blizu rekordnih vrednosti. Rezultate boljše od napovedi analitikov so za zadnje trimesečje lani predstavili tudi Microsoft, Visa in Tesla.

Precej vzpodbudni so sveži podatki gospodarske aktivnosti v nekaterih pomembnih državah članicah EU. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani je bila nad pričakovanji analitikov v Italiji in Španiji, kjer se krepita predvsem storitveni sektor in industrija, ter zlasti v Franciji, katere BDP je v letu 2021 na letni ravni zrasel za 7 odstotkov (največ v 52 letih). Močno okrevanje drugega največjega evropskega gospodarstva bi lahko dalo veter v jadra Emanuela Macrona ob morebitni kandidaturi na bližajočih se predsedniških volitvah. Manj svetle ostajajo napovedi za nemško gospodarstvo, ki bo zaradi občutljivosti na krizo oskrbovalnih verig predvidoma vsaj še nekaj mesecev zaostajalo za gospodarsko rastjo večine ostalih razvitih držav. Novega starega predsednika države pa so že dobili v Italiji, kjer je drugi mandat dobil Mattarella. Politični veteran se je še nedavno nameraval upokojiti, a si je nato ob podpori tako leve kot desne politične opcije naposled premislil in s tem bržkone zagotovil nekaj več stabilnosti na razdrobljenem italijanskem političnem parketu. V zvezi s covidom-19 se na stari celini daljša seznam držav, ki sproščajo ukrepe, kar vliva optimizem na področju turizma in storitvenega sektorja, na drugi strani pa bi skok povpraševanja v storitvenem sektorju lahko še dodatno podžgal inflacijo ter pritiske na rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile.

Ostrejša denarna politika je pomemben faktor negotovosti za trge v razvoju. Pri nekaterih vlagateljih je še zmeraj živ spomin na leto 2013, ko je Fedova napoved zmanjšanja količine denarja v obtoku sprožila paniko, najbolj na udaru pa so bili prav ti trgi. Višje obrestne mere v razvitih gospodarstvih namreč sprožijo odtok kapitala in padec domačih valut, posledično se stroški odplačevanja dolgov povečajo. Tudi tokrat so po seji ameriške centralne banke trgi v razvoju doživeli občuten padec. A bilance večine držav v razvoju so danes v boljši formi, obvezne rezerve centralnih bank so višje, v tujih valutah denominiranega dolga pa je manj, zato se pretresov v slogu leta 2013 ne pričakuje. Vroča tema ostajajo napetosti na ukrajinsko-ruski meji. Poznavalci opominjajo, da je Rusija pod predsedovanjem Putina že dvakrat svojo vojaško ofenzivo začela v času olimpijskih iger (napad na Gruzijo 2008 ter okupacija Krima 2014), ko so bile oči sveta uprte v športno dogajanje. A kljub bližajočim se igram v Pekingu, se zaenkrat oborožen spopad ne zdi tako blizu.

Na pretrese na globalnih trgih tokrat niso ostale imune niti delnice domačih podjetji. Največje slovensko podjetje Krka, je sicer z 1,57 milijarde evrov prihodkov od prodaje ter 304,7 milijona evrov čistega dobička predstavila rekordne rezultate poslovanja v letu 2021, a domači indeks SBITOP je vseeno zabeležil prvi negativen teden letos, razloge pa lahko iščemo predvsem v korekciji na tujih trgih, saj domača podjetja tudi za letos napovedujejo zmerno rast poslovanja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija še naprej močno vpliva na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bankah in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že štirje 0,25% dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. ECB zaenkrat ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Zato ostajajo donosi na bankah negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe kljub korekciji še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je močna korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a ker je pred nami v naslednjih tednih sezona objave rezultatov in predvsem napovedi za 2022, ki lahko ustavijo korekcijo ali pa jo ob razočaranju celo pospešijo, trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v večiih korakih. A navkljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.