OPEC+ s težavo povečuje proizvodnjo

Zaradi rusko-ukrajinske vojne so se preostale članice (razširjenega) naftnega kartela OPEC+ znašle pod pritiskom, da nadomestijo izpad (dela) ruske proizvodnje in ponovno vzpostavijo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem ter tako stabilizirajo ceno surove nafte.

 

 

Čeprav naj bi imele članice kartela vsaj na papirju dovolj presežnih kapacitet, da lahko s povečano proizvodnjo zapolnijo vrzel na strani ponudbe, pa se danes kaže, da so leta zanemarjanja investicij v proizvodno in distribucijsko opremo pri nekaterih članicah pustile negativne posledice, zaradi česar naj bi bile že pri trenutnih ravneh proizvodnje na operativnem maksimumu. Vse kaže, da bodo morali dodatne proizvodne kapacitete zagotoviti kar Savdska Arabija, Združeni Arabski Emirati in Irak.

Analitiki ocenjujejo, da naj bi zaradi vojne ruska proizvodnja v naslednjih mesecih upadla za približno 2 milijona sodčkov dnevno, kar bi lahko, če preostale svetovne proizvajalke z večjo proizvodnjo tega ne bodo zmožne nadomestiti, močno porušilo ravnovesje na naftnem trgu, cena surove nafte pa bo poletela v nebo. Članice OPEC+ so se že pred časom zavezale k povečanju proizvodnih kapacitet, vendar pa zaradi že omenjenih razlogov ne držijo koraka z začrtanim ciljem. Največji razkorak med ciljno in realizirano proizvodnjo je zaznaven v Azerbajdžanu, Bruneju, Maleziji in – kar je še posebej zaskrbljujoče – v Angoli in Nigeriji. Poleg tega ostaja še vedno odprto vprašanje iranskega jedrskega programa in s tem iranske proizvodnje surove nafte. Iran ima četrte največje svetovne zaloge surove nafte in je pred ponovno uvedbo ameriških sankcij leta 2018 k svetovni proizvodnji prispeval skoraj 4 milijone sodov surove nafte dnevno. Trenutno Iran proizvede 2,5 milijona sodov dnevno, njihov energetski minister pa je nedavno izjavil, da bi lahko v primeru pozitivnega razpleta pogajanj ponovno dosegel maksimalne proizvodne kapacitete v dveh mesecih od dneva umika sankcij. Kot vidimo, imamo na naftnem trgu veliko odprtih vprašanj in negotovosti, zaradi česar lahko pričakujemo zelo pestro nadaljevanje leta.

 

Sašo Šmigić

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi), kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad Generali Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade Generali Novi trgi, Generali Indija - Kitajska in Generali Latinska Amerika. Septembra 2023 je nastopil 4-letni mandat člana uprave družbe Generali Investments d.o.o.