Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Zasedanje ameriške centralne banke minuli teden je minilo brez večjih pretresov, a dogajanje na delniških trgih je bilo vse prej kot mirno. Ameriški indeksi so v dveh zaporednih dneh zabeležili najprej največji dnevni skok nato pa še padec vrednosti v letošnjem letu. Prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell je minulo sredo naznanil 0,5 % dvig obrestne mere ter začetek postopnega krčenja centralno bančne bilance v juniju, torej v skladu z napovedmi in pričakovanji trga. Porast tečajev je nato Powell sprožil s svojim govorom, v katerem je izpodbijal špekulacije o dvigu ključne obrestne mere za 0,75 % na naslednjih zasedanjih ter zagotovil, da je recesija v ameriškem gospodarstvu vsaj v bližnji prihodnosti malo verjetna. A že naslednji dan se je sentiment na trgu močno obrnil ter na ameriške borze prinesel najslabši dan po začetku leta 2020. V petek se je razburkan teden na Wall Streetu zaključil v luči podatkov ameriškega trga dela, ki še ne kaže znakov upočasnjevanja gospodarstva. Še zmeraj je v teku sezona objav četrtletnih rezultatov. Po objavi slabih 90 % podjetij iz indeksa S&P 500 kaže, da je povprečna rast dobička v prvem četrtletju na letni ravni znašala okrog 9 %, torej precej bolje od napovedi. Absolutni zmagovalec prvega četrtletja je energetski sektor, povprečna rast dobičkov na letni ravni v panogi je znašala kar 238 %.
Izmed evropskih podjetij je minuli teden rezultate poročal Adidas. Pri podjetju so občutno znižali napoved prodaje v letošnjem letu, dobiček prve tri mesece letos je v primerjavi z lani padel za slabih 40 %. Kot glavni razlog so izpostavili zaprtje gospodarstva na Kitajskem, sicer pa so v celoti gledano največja evropska podjetja v prvem četrtletju pustila precej soliden vtis. Manj optimistične so napovedi za prihajajoča četrtletja. Vse bolj verjetno se zdi, da bo po osmih letih negativnih obrestnih mer julija tudi Evropska centralna banka začela cikel zaostrovanja, kar povečuje razliko v zahtevani donosnosti med nemškimi in obveznicami periferne Evrope ter prinaša skrbi za visoko zadolžene države, ki so odvisne od ECB programa odkupovanja obveznic. Iz tega vidika bi lahko bila problematična zlasti Italija. V zvezi z embargom EU na rusko nafto končen dogovor med članicami še ni bil dosežen. Državam, ki so najbolj odvisne od dobave iz Rusije ter najbolj kritične do predloga – Madžarski, Slovaški in Češki, bo kot kaže dodeljen dodaten čas za iskanje alternativnih rešitev. Dvoletnega prehodnega obdobja do popolne neodvisnosti od ruske nafte si zdaj želi tudi Bolgarija. Napovedi Von der Leynove o končnem dogovoru so bile torej preuranjene. Vojna v Ukrajini ostaja največje geopolitično tveganje, ki še naprej močno negativno vpliva predvsem na evropska gospodarstva, kakršne koli prekinitve spopadov pa zaenkrat ni na vidiku. Sankcije torej ostajajo in se bodo očitno še okrepile.
Preostale pomembne centralne banke evropskih držav, ki ne spadajo v evro območje, so precej bolj pohitele z zaostrovanjem denarne politike. Bank of England, ki opozarja, da bi v Veliki Britaniji inflacija letos lahko presegla 10 % je ključno obrestno mero dvignila na 1 %, podoben korak za junij napoveduje norveška centralna banka Norges Bank. Obresti pospešeno dvigata tudi Poljska in Češka, kjer inflacija že dosega 10 %.
Padci vrednosti na razvitih delniških trgih, rast zahtevanih donosov obveznic in vse močnejši ameriški dolar, so negativni zunanji dejavniki za trge v razvoju, nič kaj bolj optimistične niso niti vesti s Kitajske, kjer uradni Peking še ne napoveduje sprostitev strogega zaprtja v nekaterih mestih. Na Kitajskem je bila letošnja potrošniška poraba med 5-dnevnim praznikom dela 43 % nižja kot v lanskem letu, močno so v aprilu padli tudi indeksi nabavnih menedžerjev. Krepitev logističnih težav vse bolj skrbi nabavne managerje in zdi se, da bo poleti in jeseni prišlo do pravega pomanjkanja sestavnih delov v ameriškem in evropskem gospodarstvu. Vse skupaj je negativno vplivalo tudi na cene materialov, katerih cena se je v povprečju, v zadnjem mesecu, znižala za približno 20 %. A ostaja odprto vprašanje, kakšne so dejanske pogodbene cene za nakupe surovin velikih kupcev in kako močna je njihova povezava z borznimi nihanji. Povsem možno oziroma verjetno je, da se bodo višje cene surovin iz zadnjega pol leta v dolgoročnih pogodbah šele odrazile tekom poletja in jeseni, kar bo dodatno vzpodbudilo inflacijo. Jesen nas čakajo višje položnice, kar bo povsod po svetu negativno vplivalo na razpoloženje potrošnikov.
Rdeče so bili obarvani tudi tečaji na Ljubljanski borzi, SBI TOP je na tedenski ravni izgubil dobra 2 % in trenutno trguje pri vrednostih okrog 1150 točk. Vlagatelji se osredotočajo predvsem na predloge dividend za leto 2022, ki bodo pri večini domačih delniških družbah ostale zajetne. Najbolj bo narasla donosnost dividende Zavarovalnice Triglav, Save Re in Petrola.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Geopolitična situacija ostaja nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije. Inflacija in obrestne mere so tako osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kako hitro bo ECB dvigoval obrestne mere ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo precej nižje donose v primerjavo z inflacijo in ob rastoči inflaciji zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov, čeprav so trenutno pod močnim prodajnim pritiskom. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
