Inflacija in stagflacija

Na svetovnih kapitalskih trgih je vse manj zelene in vse več rdeče barve. Ne pada zgolj delniški, ampak tudi obvezniški trg. To načenja investirane prihranke. Inflacija je visoka in ne kaže prepričljivih znakov umirjanja. To načenja bančne prihranke. Varnega pribežališča ni.

 

Kot že večkrat videno bo »nekoč«  treba bančne prihranke preusmeriti aktivneje v delniške in obvezniške naložbe, saj bo inflacija ostala povišana daljše obdobje in tu napovedi za 2023 in tudi dalje niso prizanesljive. Ekonomske izkušnje iz preteklega desetletja, ko smo se v Evropi spopadali bolj z deflacijo kot z inflacijo, lahko očitno pozabimo. Ekonomski eksperiment je šel predaleč, poplava denarja in likvidnosti je skupaj z vojno v Ukrajini in drugimi geopolitičnimi trenji uspela ustvariti dovolj napetosti, ki povzročajo rast cen praktično vsega.

A ker so popravki glavnih indeksov dosegli približno 20 odstotkov, se danes za vlagatelje pojavlja vprašanje, kako dalje. Zgodovina zadnjih deset let nas uči, da so bili ti popravki vedno odlična vstopna točka in da je trg vsakič šel še precej višje. To potrjuje tudi stoletna zgodovina, ko smo v gospodarstvu videli umirjanje gospodarske rasti in ne recesije. Če nastopi recesija skupaj z inflacijo, torej stagflacija, potem ima korekcija zelo verjetno še nekaj prostora. V takem primeru je vse odvisno od globine recesije. In višine obrestnih mer, do kamor je predvsem FED pripravljen iti, da zaustavi inflacijo. Kar se zdi tokrat še drugače od preteklih nekaj recesij (in zadnjih 35 let) je to, da vse bolj prevladuje občutek, da je tokrat res pomembna »glavna« in ne »finančna« ulica«, »main street« proti »wall streetu«. Zdi se, da je FED pripravljen prenesti precej več trpljenja na kapitalskem trgu, da reši potrošnika in njegovo potrošnjo, ki je glavna komponenta ameriškega BDP. V tem primeru se bo mantra »kupi vsak popravek«, ki je uspešno delovala zadnjih deset let, izkazala za zgrešeno. Informacije, da rast plač kljub praktično polni zaposlenosti zaostaja za rastjo inflacije in s tem manjšimi družinskimi proračuni, dobivajo potrditev v poslovanju podjetij. V začetku tedna sta največja ameriška trgovca Walmart in Target objavila zelo slabe napovedi za prihajajoče mesece in tečaja obeh, ki sta do sedaj veljala za oazo stabilnosti na razburkanem kapitalskem trgu, sta izgubila 20 odtotkov vrednosti. Kupci trošijo manj, stroški pa rastejo. Target je tako omenil, da bo do konca leta samo za logistiko (distribucijo blaga v trgovine itd.) porabil milijardo dolarjev več, kot je bilo planirano. Vlagatelji so zato v začetku tedna precej masovno odprodajali ne samo trgovska in prehrambna podjetja, ampak tudi delnice FAANG, kjer so še posebej Apple, Amazon in Netflix zelo odvisni od kupne moči potrošnika.

V Evropi je za zdaj stanje nekoliko boljše, a skrb vzbujajo visoke cene energentov, ki so se za zdaj le zelo omejeno odrazile na družinskih proračunih. Bencin je dražji, večinoma pa plačujemo še cene elektrike in plina, kot so bile pred enim letom. Podražitve pridejo v naslednjih mesecih, kar se bo skozi industrijsko proizvodnjo poznalo tudi v končnih cenah izdelkov. Inflacija bo zato ostala visoka, družinski proračuni pa pod pritiskom. Zato kljub vsemu dobri rezultati poslovanja globalnih podjetij v pravkar končanih objavah za prvo četrtletje 2022 ne pomenijo prav veliko. Prava zgodba tiči v drugi polovici leta 2022 in 2023. Takrat bomo videli pravo odpornost gospodarstva in kapitalskega trga. Posledično tudi vrhunskega podatka o slovenski gospodarski rasti za prvo četrtletje, ki je temeljila na krepki rasti zasebne potrošnje, ne smemo preslikati na celoletno raven, ker ta rast potrošnje, predvsem uvoza, ni vzdržna. A da ne bo vse le negativno, trg ponuja naložbene priložnosti. Kljub rasti cen delnic podjetij iz energetike, oskrbe in materialov imajo ti sektorji še naprej precej manjšo utež v svetovnem kapitalskem trgu kot v preteklosti. Denimo energija ima le 4,5-odstotno utež v ameriškem indeksi S&P, povprečje zadnji 20 let pa je precej višje. Zato skupaj s podatkom, da panožni zmagovalec preteklega desetletja (kjer je zmagala tehnologija) nikoli ni tudi panožni zmagovalce prihodnjega desetletja, omenjene tri panoge predstavljajo zanimivo naložbeno diverzifikacijo oziroma dodatek v globalno razpršenem portfelju.

 

 

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima dobrih 20 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko Evropa, ter Generali Globalni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Aleš Lokar je prejel prestižni naziv Naj upravljavec premoženja v Sloveniji leta 2017 in 2024 (po izboru revije in portala Moje finance).