Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Podatki o novo ustvarjenih delovnih mestih v mesecu maju, ki so krepko presegli napovedi ekonomistov, kažejo na to, da trg dela v ZDA kljub vsem preprekam s katerimi se sooča gospodarstvo, zaenkrat še ostaja močan motor ekonomske aktivnosti. Prav tako se je v ZDA povečala stopnja delovne aktivnosti. Kombinacija višjih plač in odprave pandemičnih pomoči sta najpomembnejša dejavnika za to, da se je v maju številka novo oz. ponovno zaposlenih delavcev povišala za 330.000. Vseeno pa se nekateri delodajalci še naprej soočajo z največjim pomanjkanjem delovne sile po drugi svetovni vojni, kar je glavni razlog za pritiske na rast plač in s tem tudi na inflacijo. Ker veliko število novo zaposlenih nakazuje, da je ohlajanje gospodarstva počasnejše od pričakovanj, se je trg na te novice odzval negativno. Solidno stanje ekonomije pomeni, da se dvigi obrestnih mer lahko nadaljujejo in novo pričakovani nivo do kam bi Fed lahko šel, se je premaknil na nivo 3,5 % obrestne mere. Postopna vrnitev delovno sposobnih na trg dela in robotizacija proizvodnih procesov (naročila za delovne robote so se v prvi četrtini leta 2022 na letni ravni povečala za kar 40 %) sta na drugi strani dejavnika, ki bi morala nekoliko ohladiti ameriški trg dela. S tem bi se znižali pritiski na rast plač in posledično tudi cen drugih dobrin, a vse dokler se cene energentov ne znižujejo ter razreši kriza dobavnih verig bo to premalo, da bi se inflacija umirila brez odločnega posredovanja centralnih bank. Sicer pa so se glavni ameriški indeksi pretekli teden nekoliko pocenili. Po ugodnih novicah na trgu dela sta za razburjenje na trgih s svojimi pesimističnimi obeti za gospodarstvo poskrbela izvršni direktor največje ameriške banke JPM Jamie Dimon in Teslin Elon Musk. Ta teden bodo v središču pozornosti vlagateljev podatki o inflaciji v ZDA za mesec maj. Inflacija naj bi na letni ravni kljub visoki osnovi (maja lani je znašala že 5 %) še zmeraj presegala 8 %. Presenečenje v katerokoli smer bi bržkone sprožilo močan odziv na finančnih trgih, saj bodo predvsem od stopnje inflacije odvisne naslednje poteze ameriške centralne banke.
Medtem ko je večina centralnih bank v zahodnih gospodarstvih začela cikel zviševanja obrestnih mer že pred nekaj meseci, je Evropska centralna banka s tem korakom za zdaj še odlašala. A po rekordnih merjenjih majske inflacije je bolj ali manj jasno, da bo do konca poletja ECB primorana depozitno obrestno mero, ki trenutno znaša -0,5 %, dvigniti iz negativnega območja. V pričakovanja trga je trenutno vračunan 0,25 % dvig na julijskem ter septembrskem zasedanju, a na mizi ostaja tudi dvig za 0,5 % že poleti. Evropska centralna bo tako začela prvi cikel višanja obrestnih mer po letu 2011. Takrat so višje obrestne mere sprožile dolžniško krizo zlasti v visoko zadolženih državah na čelu z Grčijo in Italijo, kjer si gospodarstvo še danes ni povsem opomoglo. Višje obrestne mere v kombinaciji z nižjo gospodarsko rastjo bodo v visoko zadolženih evropskih državah tudi tokrat prinesle gospodarske posledice, kar je glavni razlog, da ECB v primerjavi z ostalimi centralnimi bankami ostaja zelo previdna. A posledice pričakovanj o rasti obrestnih mer so že tu. Šestmesečni Euribor je prišel na 0, kar pomeni da bodo posojilojemalci z variabilnimi obrestnimi merami kmalu lahko videli višje zneske na mesečnih obrokih. To je jasen signal za zadnji vlak menjave kreditov z variabilno obrestno mero v fiksno.
Kitajska vlada je pretekli teden predstavila podrobnejše načrte o podpornih ukrepih za ublažitev gospodarskih posledic zaradi strogih ukrepov ublažitve epidemije, ki se počasi umirja. To je omogočilo postopno sprostitev omejitev, a gospodarska škoda je precejšnja. Trend padanja delniških indeksov trgov v razvoju, na čelu s Kitajsko, se je v zadnjem obdobju nekoliko obrnil. Za razliko od zahodnih gospodarstev je kitajska centralna banka po zaprtjih in padcu ekonomske aktivnosti sprostila tudi denarno politiko. Kitajska tako ostaja ena redkih držav s sproščeno denarno politiko. Zadnje dni pa nudi podporo tudi nepremičninskemu sektorju, kar veča privlačnost v zadnjem letu močno prizadetega kitajskega delniškega trga.
Po majski korekciji so v zadnjem tednu zopet nekoliko upadle cene obveznic, tudi vlagatelji v dolžniške vrednostne papirje se osredotočajo predvsem na napovedi gibanja inflacije ter politike centralnih bank. Pretekli teden je padec cen obveznic, oziroma dvig zahtevanih donosnosti povzročila vest o rekordni 8,1-odstotni inflaciji v evro območju ter podatki o močnem trgu dela v ZDA, ki ameriški centralni banki dopušča več prostora za zaostrovanje denarne politike. Vlagatelji v obveznice ob višji inflaciji in obrestnih merah zahtevajo višje donose, posledično cene obveznic padejo. Nemška 10-letna obveznica se je tako premaknila na nivo 1,2 % in kaj kmalu lahko pričakujemo tudi nivoje okoli 1,5 %. A realni donosi (popravljeni za inflacijo) ostajajo rekordno nizki in vlagatelji še zmeraj močno izgubljajo.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gospodarsko politični položaj v svetu ostaja zelo krhek in posledično trgi še naprej močno nihajo. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed napoveduje precej višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje dvig obrestnih mer poleti in zgodaj jeseni, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Kaj to pomeni za bančne vloge bomo šele videli. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo, povsem možen pa tudi zdrs v stagflacijo, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki v takem okolju najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker scenarij recesije in stagflacije ni gotovo dejstvo in ker lahko centralne banke smer zelo hitro tudi obrnejo, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb s fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond, mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Še en sklad počasi stopa v ospredje. To je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.
