Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Globalni borzni indeksi so v leto 2022 vstopili na rekordnih vrednostih, a po večletnem obdobju močne rasti so zadnji teden nekateri največji indeksi že zdrsnili v območje medveda, nekateri pa še vztrajajo z manj kot 20-odstotnim popravkom. A obeti za prihajajoče tedne niso najboljši. Po tem, ko je za najbolj znanim ameriškim indeksom S&P 500 celo najslabši začetek leta po letu 1939, je vse glasnejše vprašanja, ali so že oziroma kdaj bodo trgi dosegli dno. Odgovor bo na daljši rok v največji meri odvisen od gibanja inflacije, ki bo diktirala politiko centralnih bank in obnašanje potrošnikov. Zadnje merjenje inflacije v ZDA je sicer za april pokazalo nekoliko nižje vrednosti kot v marcu, vendar 8,3-odstotna rast cen na letni ravni ni prinesla olajšanja in znaka, da bi se v prihodnjih mesecih inflacija le začela zniževati. Cilj, 2 %, pa se zdi oddaljen leta. Za trgi v ZDA je tako še en negativen teden, zlasti trpijo naložbe, ki so v zadnjih letih prinašale vrtoglave donose.
Izrazito sproščena denarna politika z nizkimi obrestnimi merami in poplavo denarja v finančnem sistemu, je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008 spodbujala rast gospodarske aktivnosti in finančnih trgov. Pri tem so gospodarski dejavniki, kot so globalizacija, starajoče se prebivalstvo v razvitih gospodarstvih, tehnološki napredek in rast produktivnosti, dolgo časa omogočali, da je inflacija kljub vse večji količini denarja v obtoku, ostala nizka. A vsa presežna likvidnost je na posameznih kapitalskih trgih povzročala marsikatere neracionalnosti. Po tem, ko so se zaradi okrevanja potrošnje po pandemiji in izpadov v dobavnih verigah stopnjevali pritiski na rast cen je postalo jasno, da bodo v izogib podivjani inflaciji centralne banke v zahodnih gospodarstvih morale intervenirati ter vsaj približno normalizirati denarno politiko. Kmalu za tem so začela postajati bolj razumna tudi nekatera razmerja na trgu. V zadnjih nekaj tednih je ta trend dobil pospešek, saj so vrednosti posameznih naložb, ki so v zadnjih letih eksponentno rasle na podlagi (pre)optimističnih napovedi in pričakovanj, močno padle. Največ podjetij, katerih delnice so najmočneje upadle, gre iskati v tehnološkem segmentu gospodarstva. Marsikatera delnica iz indeksa Nasdaq je v primerjavi z rekordom (večinoma doseženim pred le nekaj meseci) izgubila krepko čez 50 % vrednosti. Tukaj gre pretežno za mlada podjetja z velikimi obljubami, katerih izvedljivost je vprašljiva ali pa prestavljena v nedoločeno prihodnost, obenem pa vlagatelji nimajo izkušenj, kako se bo taka delnica obnašala skozi cikel upočasnjevanja gospodarstva. Sem lahko prištevamo tudi kriptovalute. Kako močno je bil trg pregret, kaže že manjše omejevanje likvidnosti in posledično močni popravki prej omenjenih delnic. Pri uspešnih in dobičkonosnih podjetjih iz IT sektorja so bili padci precej bolj omejeni, a vseeno kar občutni. V zadnjih dneh smo bili priča odboju vrednosti, ki pa še ne nujno pomeni konca pretresov. V vsakem primeru tovrstna obdobja pustijo posledice in prečistijo trg, a zgodovina kaže, da je za zdrava in dobičkonosna podjetja zgolj vprašanje časa, kdaj se spet vrnejo v območje rasti.
Medtem, ko so pretekli teden borze v ZDA doživljale najhujše dnevne izgube vrednosti v zadnjem letu, se je na evropskih delniških trgih glavnina letošnje razprodaje zgodila že prej – kmalu po začetku vojne v Ukrajini. V zadnjih tednih se borze na stari celini držijo bolje od ameriških, saj je vpliv visoko vrednotenih rastočih delnic na celoten trg manjši kot čez lužo. Pomaga tudi rast dolarja v primerjavi z evrom, ki se približuje pariteti in s tem olepšuje rezultate evropskih podjetij. Žal spet ne moremo mimo novih težav za evropsko energetsko in prehransko oskrbo. Rusko omejevanje dobav energentov ter krepitev zahodnih sankcij ter zmanjšane dobave prek vojnih območij v Ukrajini pomenijo nov pritisk na dvig cene evropskega zemeljskega plina. Indija pa je v izogib pomanjkanja žit na domačih tleh prepovedala izvoz pšenice. V želji po zagotavljanju varnosti nacionalne prehranske preskrbe se za omejitve izvoza odloča vse več držav, zaradi česar bo prehranska samooskrba v prihodnjih mesecih vse pomembnejša, cene pa bodo še naprej rastle.
Doma je pretekli teden minil v znamenju prve seje novega državnega zbora in razkritju koalicijske pogodbe nove vlade, ki naj bi med drugim prinesla stari način obdavčitve kapitalskih dobičkov, torej 27,5 % davek, ki se znižuje z daljšim obdobjem imetništva in ga po 20 letih ni treba več plačati. Indeks SBI TOP je na tedenski ravni nekoliko izgubil, največ so po vnovični regulaciji cen pogonskih goriv izgubljale delnice Petrola, padec so ublažile delnice Cinkarne Celje, ki ob zelo dobrem poslovanju v zadnjem obdobju postaja vse bolj zanimiva za domače in tuje investitorje – za 12,83 delež podjetja, ki je trenutno v lasti DUTB, je vse bolj ogreta avstrijska kemična družba Treibacher.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Geopolitična situacija ostaja nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije. Inflacija in obrestne mere so tako osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kako hitro bo ECB dvigoval obrestne mere ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ponujajo precej nižje donose v primerjavo z inflacijo in ob rastoči inflaciji zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščititi v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov, čeprav so trenutno pod močnim prodajnim pritiskom. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije, a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja, manj privlačne kot v začetku leta. A s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati, vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah in 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganje v portfeljih, a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Morda počasi postaja privlačnejši tudi kitajski delniški trg, saj lahko pričakujemo bolj ohlapno kitajsko denarno politiko, a čas za močnejši vstop še ni dozorel. Predvsem vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih, časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
