Avgust na borzi v rdečem

 

Na začetku avgusta je največji svetovni ponudnik delniških  indeksov ameriški MSCI v svojem kvartalnem sporočilu za javnost obvestil finančne trge, da je vključil v svoj Frontier Market Index (MXFM) tudi štiri slovenske delnice. In sicer so člani najuglednejše svetovne druščine s področja Frontier Markets (po slovensko Robni trgi) znova postale delnice Petrola in Zavarovalnice Triglav, prvič pa so v elito vključene tudi delnice Luke Koper in Pozavarovalnice Sava.  Od prej sta kot edina predstavnika Slovenije v tem globalnem indeksu že Krka in Nova Ljubljanska banka.

V preteklosti sta bili tako delnici Petrola kot Zavarovalnice Triglav že članici te indeksne družine, vendar sta zaradi padca likvidnosti iz indeksa izpadli. Zakaj je uvrstitev v indeks pomembna? Ti indeksi, katerih glavna svetovna ponudnika sta ameriški MSCI in angleški FTSE,  so pomembni kazalniki oziroma smerokazi za svetovno industrijo upravljanja denarnih sredstev, v našem primeru gre za delniške naložbe v državah, ki se klasificirajo kot Frontier Markets (FM).  Ta skupina držav je po razvitosti kapitalskih trgov globalno gledano sicer na repu  svetovnega finančnega zemljevida,  a kljub temu nemajhno število investicijskih skladov zaradi razpršitve naložbenega tveganja vlaga na te trge.

Stopničko višje v hierarhiji, pomembnosti in seveda tržni kapitalizaciji so tako imenovani  Emerging Markets (EM ali Trgi v razvoju), za najvišjo stopnjo razvitosti pa MSCI in FTSE določata tako imenovani  Developed Markets (DM oziroma Razviti trgi).

Slovenija oziroma Ljubljanska borza vrednostnih papirjev zaradi majhne tržne kapitalizacije in slabe likvidnosti že nekaj let spada v klasifikacijo Frontier Markets. Pa vendar ta poteza MSCI pri vlagateljih za zdaj še ni obrodila sadov. Prav nasprotno, ameriški investicijski skladi so v minulih 14 dneh po objavi novice močno prodajali delnice Zavarovalnice Triglav, Petrola in Krke. Torej ravno nasprotno, kot bi pričakovali. Razlogi za to niso povezani z uvrstitvijo v indeks, ampak jih  je mogoče treba iskati v pesimizmu na svetovnih borzah, še posebno na delu razvijajočih se trgov.

Tuji vlagatelji namreč zaradi slabega gospodarskega stanja zapuščajo Kitajsko, zato so delniški tečaji krvaveli povsod po tržni klasifikaciji EM. Indeks MXEF, ki predstavlja razvijajoče se trge,  je od začetka avgusta padel za skoraj deset odstotkov, to pa je v petodstotni padec povleklo tudi na začetku omenjeni indeks MXFM, indeks robnih trgov, kamor spadajo naložbe iz naše države.

Ceno delnice Krke je dodatno prizadel padec ruskega rublja, ameriški dolar je bil nekaj dni vreden celo več kot sto rubljev. Spomnimo, lansko poletje se je gibal pri 50 rubljih, kar pomeni, da se je vrednost ruske valute proti dolarju v letu za polovico znižala.

Na močan zdrs tečaja Zavarovalnice Triglav so dodatno vplivale ogromne škode po katastrofalnih poplavah. Veliko je sicer pozavarovano pri drugih zavarovalnicah, vendar za razliko od Pozavarovalnice Sava v Triglavu višine škode niso objavili. Strah pred neznanim je na borzi vedno večji od še tako slabih objavljenih številk,  in vlagatelji so dodatno kaznovali ceno delnice. Slabemu razpoloženju oziroma razprodaji  so se na borzi  tako pridružile tudi delnice Petrola in NLB, indeks SBI TOP pa je od začetka meseca nižje za skoraj deset odstotkov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ameriške državne obveznice ostajajo varno zatočišče na finančnih trgih
Po odličnem juliju, so svetovne borze nekoliko izgubile zalet. Za prekinitev pozitivnega niza je bilo krivo predvsem znižanje bonitetne ocene ZDA iz strani ene izmed treh največjih bonitetnih agencij ter porast zahtevanih donosnosti na trgu obveznic.

Med glavnimi razlogi, da so se pri bonitetni agenciji Fitch odločili za znižanje ocene ameriškega dolga iz najvišje AAA na AA+, je rast javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, negotovi obeti za gospodarsko rast, strožja denarna politika, ter poslabšanje standardov upravljanja, pri čemer je predstavnike Fitch zmotilo predvsem ponavljajoče se zavlačevanje pri pogajanjih o zvišanju dovoljene meje dolga ter neuradno vdor Trumpovih podpornikov v kapitol januarja 2021. Ko je bonitetno oceno ZDA leta 2011 znižala agencija S&P, je ameriški borzni indeks S&P 500 v nekaj dneh izgubil okrog 10 %, tokrat pa je bila reakcija trgov precej manj burna. Da je temu tako, obstaja več razlogov. Leta 2011 je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ZDA, kar je bil za vlagatelje svojevrsten šok, ki pa se je kasneje izkazal kot pretiran. Prav tako je ameriško gospodarstvo trenutno v boljši kondiciji kot pred 12 leti, ko se je gospodarska rast šele pobirala po veliki finančni krizi, zaupanje vlagateljev pa je posledično bilo nestabilno. Naraščajoč javni dolg sicer predstavlja težavo, s katero se bodo morali v ZDA bržkone slej ko prej spopasti prek zmanjšanja javne porabe oziroma višjih davkov, a ameriške državne obveznice kljub temu ostajajo najpomembnejše varno zatočišče na trgih. Pri tem imajo večjo vlogo kot bonitetne ocene izjemna likvidnost in globina ameriških kapitalskih trgov ter dolarjev status rezervne valute. To je pretekli teden izpostavil tudi Warren Buffet, ki je povečal izpostavljenost njegovega konglomerata Berkshire Hathaway ameriškem dolgu ter ob tem opozoril, da čeprav se ne strinja z vsem, kar počne ameriška vlada, prave alternative dolarju in trgu ameriških državnih obveznic ni.

Trg dela ne nakazuje na recesijo
Število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA je bilo julija nižje od napovedi, predvsem pa nižje kot smo bili navajeni v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ameriški trg dela se torej v zadnjih mesecih nekoliko ohlaja, a številke še zdaleč ne nakazujejo, da bi bila recesija pred vrati. Brezposelnost pri 3,5 % ostaja zelo nizka, povprečni urni zaslužek pa se je na letni ravni zvišal za 4,4 %.

Prodaja Iphonov na letni ravni upadla za 2,4 %
Počasi se zaključuje sezona objav četrtletnih rezultatov. Med podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so že poročala, jih je 79 % preseglo napovedi analitikov, po trenutnih projekcijah, bodo dobički za 5,7 % nižji kot v drugem četrtletju lani. Pretekli teden so rezultate predstavili pri Applu in Amazonu. Prvi je vlagatelje tokrat nekoliko razočaral s slabšo prodajo Iphona, ki predstavlja 48 % prihodkov podjetja. Kljub temu je število plačljivih naročnikov na Applove digitalne storitev preseglo milijardo, kar je denimo skoraj pet krat več od števila Netflixovih naročnikov. Delnice Appla so po objavi rezultatov zdrsnile za okrog 5 %. Na drugi strani pa so pri Amazonu vlagatelje navdušili z boljšimi številkami v segmentu računalništva v oblaku, odlično spletno prodajo in višjimi profitnimi maržami.

Črni oblaki nad britanskem nepremičninskem sektorju
Dogajanje v ZDA, nekaj slabših četrtletnih rezultatov evropskih borznih družb in šibke številke indeksa nabavnih managerjev v proizvodnji so glavni krivci, da so tudi evropski borzni indeksi v avgust krenili obarvani v rdeče. Indeks Stoxx 600 je na tedenski ravni izgubil 2,44 %. Vlagatelje vse bolj skrbijo slabe številke iz evropske industrije in predelovalnih dejavnosti, ki kažejo na precejšno krčenje ekonomskih aktivnosti v poletnem obdobju. Angleška centralna banka je ključno obrestno mero iz 5 % zvišala na 5,25 %. Zvišanje obrestnih mer v Veliki Britaniji povzroča vse več težav na nepremičninskem trgu, kjer so se julija cene na letni ravni znižale za 3,8 %, junijska prodaja hiš pa je upadla za 15 %.

Zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico znova nad pomembno psihološko mejo
Ob solidnih ekonomskih podatkih, je zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico po dolgem času znova presegla 4 %. Zanimivo pa obvezniški trgi bolj ali manj niso reagirali na novico o znižanju ameriške bonitetne ocene, kar potrjuje, da odločitev Fitch-a ni vplivala na zaupanje vlagateljev.

Kitajski nepremičninski sektor ne kaže znakov okrevanja
Na trgih v razvoju zadnji teden nismo beležili večjih premikov. Kitajske oblasti še naprej z manjšimi posegi poizkušajo obrniti trend ohlajanja gospodarske aktivnosti, a nepremičninski sektor kot eden izmed najbolj prizadetih ne kaže znakov optimizma in okrevanja. Vseeno vlagatelji še naprej verjamejo v močnejši kitajski stimulus, zaradi česar kitajske delnice ostajajo špekulativna naložba.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank še vedno diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija upada, a počasneje kot skupne in centralne banke sporočajo, da so nadaljnji dvigi obrestnih mer mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Holu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen ostaja tudi sklad Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši, zato smo kratkoročno znižali priporočilo. Na tej točki je mogoče smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge naložbe, tudi take s fiksnim donosom (obveznice). Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Še en v nizu pozitivnih tednov na svetovnih borzah
Kopica svežih podatkov in novic pretekli teden ni prekinila rasti na borzah. Zasedanje evropske in ameriške centralne banke je minilo v skladu s pričakovanji, četrtletni rezultati podjetij ostajajo zadovoljivi, razpoloženje na trgu še naprej izboljšujejo vzpodbudni inflacijski podatki. Glavni borzni indeksi tako nadaljujejo z rastjo. Evropski Stoxx 600 in ameriški S&P 500 se vztrajno približujeta rekordnim vrednostim iz konca leta 2021.

Trg pozitivno reagiral na sveže rezultate in poteze centralnih bank
Guverner ameriške centralne banke Powell je v dokaj optimističnih tonih nakazal, da se cikel višanja obrestnih mer s še enim 0,25 % dvigom bliža koncu. Fedova ključna obrestna mera je zdaj na nivoju med 5,25 % in 5,5 %. Kaj bodo ameriški centralni bankirji storili na naslednjem, septembrskem zasedanju, bo odvisno predvsem od naslednjih dveh poročil o indeksu cen CPI in stanja na trgu dela. Trenutno se zdi precej verjetno, da so pri Fed cikel zaostrovanja zaključili, a tudi morebiten dodaten dvig za 25 bazičnih točk (0,25 %) trgov bržkone ne bi preveč vznemiril. Ameriško gospodarstvo namreč zaenkrat ostaja presenetljivo odporno na višje obrestne mere. To so potrdili tudi zadnji podatki o BDP, ki je v drugem četrtletju porasel za 2,4 %, kar je občutno nad pričakovanji ekonomistov, ki so napovedovali 1,8 % rast.

Brez večjih šokov so minile tudi zadnje objave rezultatov. Potem, ko so se vlagatelji nekoliko prestrašili negativnega odziva na sicer solidne rezultate Netflixa in Tesle, so bile skrbi pretekli teden bolj ali manj že pozabljene. Pri Googlovem krovnem podjetju Alphabet, so vlagatelje navdušili z odličnimi rezultati na krilih rasti prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Kljub visokim stroškom, ki jih prinaša razvoj programa umetne inteligence, s katerim želijo pri Googlu nadoknaditi zaostanek za trenutno vodilnimi na področju AI, je Google v drugem četrtletju še povečal svoje marže, delnice Googla so po objavi rezultatov do konca preteklega tedna poskočile za slabih 10 %. Zadovoljni nad četrtletnimi rezultati so bili tudi delničarji Mete oziroma bivšega Facebooka, Microsofta in Boeinga. Ta teden bomo z zanimanjem spremljali že omenjene podatke iz ameriškega trga dela, ki bodo pokazali, ali je bilo junijsko nižje število novo ustvarjenih delovnih mest zgolj začasno, ali pa se trg dela v ZDA le ohlaja.

Različni podatki znotraj evroobmočja
Tudi pri evropski centralni banki so ključno obrestno mero zvišali za 25 bazičnih točk oziroma 0,25 %. Depozitna obrestna mera znotraj evro območja je zdaj pri 3,75 % kar je najvišje po letu 2001, ko so si pri ECB prizadevali za okrepitev vrednosti novoustanovljene skupne valute. Na redni konferenci po zasedanju je guvernerka ECB Lagardova nekoliko omehčala komunikacijo in namignila, da bi v odvisnosti od takrat aktualnih podatkov tudi pri ECB na septembrskem zasedanju lahko zaključili oziroma vsaj prekinili cikel višanja obrestnih mer. Nalogo evropskih centralnih bankirjev otežuje precej različno stanje med posameznimi državami znotraj evro območja. V Španiji je bila na primer junijska splošna inflacija pri 1,9 % celo malenkost nižja od ciljne, podobno velja tudi za Belgijo in Luksemburg, medtem pa se cela vrsta držav še vedno sooča s trdovratno rastjo cen v bližini 10 %. Izstopajo Slovaška z 11,3 %, Estonija 9 % in Hrvaška 8,3 % inflacijo (velja za junij, merjeno z indeksom CPI). Ekonomska situacija se popravlja tudi v Evropi, saj smo po dveh slabših kvartalih (kvartal negativne rasti in kvartal ničelne rasti) v 2. četrtletju zabeležili 0,3% rast evropskega BDP.

Azijske borze v zelenem
V nasprotju s Fed in ECB so trge na krivi nogi ujeli pri japonski centralni banki, kjer so naznanili, da bodo sprostili razpon gibanja donosnosti na dolgoročne državne obveznice. To bržkone pomeni prvi korak pri zaostrovanju denarne politike. Vest je sprožila manjšo razprodajo na japonski borzi, a tokijski indeks Nikkei si je hitro opomogel in teden končal v zelenem.  Po tem, ko se je politbiro kitajske komunistične partije z predsednikom Xijem na čelu zavezal, da bo zagotovil spodbude za okrepitev domače potrošnje, so pridobivali tudi kitajski borzni indeksi, a tudi ta stimulus še ne moremo označiti za bazuko, ki ga trgi potihoma pričakujejo in ki bi pomenila večjo spremembo v dinamiki trga.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank še vedno diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja in centralne banke sporočajo, da so nadaljnji dvigi obrestnih mer malo verjetni. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Holu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice postajajo vse dražje in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Donosi so v zadnjih tednih bolj razporejeni med različnimi sektorji
Večina najbolj spremljanih delniških indeksov je pretekli teden še podaljšalo pozitiven niz, ki pri ameriškem industrijskem indeksu Dow Jones zdaj traja že 10 tednov, širši S&P 500 je od meseca marca v rdečem zaključil zgolj 5 tednov in v tem obdobju (gledano v dolarjih) pridobil skoraj 15 %. Zelo enakomerno rast indeksov je v prvem delu leta v veliki meri napajala peščica tehnoloških delnic, zlasti tistih povezanih z umetno inteligenco.  A v zadnjih tednih so se ob vse bolj optimističnih napovedih gospodarske rasti in umirjanja inflacije, zelo dobro odrezale tudi manjše delnice, donosi pa so bili precej bolj razporejeni med različnimi sektorji.

Netflix in Tesla nista zadovoljila visokih pričakovanj vlagateljev
V polnem teku je sezona objav četrtletnih rezultatov. Po zelo vzpodbudnem začetku so bili odzivi pretekli teden nekoliko bolj pesimistični. Med težkokategorniki sta vlagatelje razočarala predvsem Netflix in Tesla. Največji ameriški ponudnik pretočnih vsebin je sicer ob prizadevanjih za preprečevanje nedovoljenega deljenja gesel med uporabniki iz različnih gospodinjstev, zabeležil močno rast novih naročnikov v drugem četrletju (5,9 milijonov) in visok dobiček, a vlagatelje so zmotili predvsem nekoliko slabši obeti za tretje četrtletje. Tudi Tesla je ob rekordni četrtletni dobavi vozil močno povečala dobiček in prihodke, vendar so zaradi nižanja prodajnih cen upadle marže. Cena delnic obeh podjetij je navkljub solidnim rezultatom pretekli teden upadla za okrog 10 %, kar kaže na to, da so pričakovanja vlagateljev ob trenutnih vrednotenjih tehnoloških delnic, zelo visoka. Ta teden rezultate poroča kar 170 podjetij znotraj indeksa S&P 500, med drugim tudi velikani kot je Microsoft, Meta, Google in Amazon, kar bi ob morebitnih presenečenjih lahko povzročilo precejšnje premike na trgu.

Kljub ugodnim trendom, inflacija še zdaleč ni premagana
Da bo na finančnih trgih te dni za obdobje na vrhuncu poletja neobičajno živahno, bodo poskrbeli še centralni bankirji, ta teden namreč zasedajo evropska, ameriška in japonska centralna banka. Kljub ugodnim zadnjim inflacijskim podatkom v ZDA kaže, da pri ameriškem Fed ne bodo še popuščali in ključno obrestno mero vsaj še tokrat zvišali za 0,25 %. Vlagatelji bodo pozorni predvsem na komunikacijo guvernerja Fed Powella, pri čemer trgi pričakujejo namige o koncu zaostrovanja denarne politike. Bolj ali manj je jasno, da bodo tudi pri evropski centralni banki v četrtek naznanili 0,25 % zvišanje obresti, a pot do ciljne inflacije v Evropi se zdi precej bolj trnova kot v ZDA, poteze na naslednjih zasedanjih pa negotove. Kljub temu, da se je junija splošna inflacija znižala, skrbi predvsem jedrna inflacija, ki pri 5,5 % vztraja blizu rekordnih vrednosti.

Svarilo o tem, da je za slavje zmage nad inflacijo še prezgodaj, prihaja tudi iz surovinskih trgov. Zapletena geopolitična situacija namreč predstavlja tveganje na ponudbeni strani. Veliko prahu je tako pretekli teden dvignila novica, da Rusija ne bo podaljšala mednarodnega sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, borzne cene žita so zato pretekli teden zrasle za več kot 10 %, a trenutno še ostajajo precej pod nivoji iz začetka vojne. Za podražitev še enega izjemno pomembnega živila za svetovno prehransko varnost je poskrbela še Indija, ki je kot največja svetovna izvoznica v želji po zagotavljanju lastne prehranske varnosti izvoz riža prepovedala.

Bo japonska centralna banka sledila ostalim?
Čeprav je tudi na Japonskem inflacija junija pri 3,3 % že petnajsti mesec presegala ciljnih 2 %, japonska centralna banka vztraja pri negativnih obrestnih merah. Pred julijskim zasedanjem se zato pojavljajo ugibanja o tem, da bi BOJ lahko končno sledila preostalim najpomembnejšim centralnim bankam. Kitajske oblasti se še naprej izogibajo velikim korakom in zgolj po malih kapljicah dodajajo ukrepe za podporo ekonomiji. A vlagatelji so vse bolj prepričani, da bo to obrodilo sadove, zato se interes za kitajske delnice povečuje. Trg ostaja zelo volatilen, a vzmet je zelo stisnjena in lahko pričakujemo premik na višje nivoje.

Rast vrednosti evra
Kot omenjeno, je inflacija v Evropi precej bolj trdovratna kot v ZDA, posledično se od evropske centralne banke pričakuje, da bo pri zaostrovanju denarne politike vztrajala dlje časa, kar je v zadnjih tednih povzročilo rast vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Evro je pri vrednosti 1,11 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja, a centralne banke še nakazujejo na dodatne dvige obrestnih mer. A vseeno so ti dvigi praktično končani. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj postal osnoven scenarij. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Hallu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Borze v drugo polletje krenile v zelenem 
Ob ugodnih inflacijskih številkah v ZDA ter obenem solidnih ekonomskih kazalnikih se stave na scenarij mehkega pristanka ameriškega gospodarstva povečujejo. Optimizem se je v minulih dneh iz ZDA prenesel na večino ostalih svetovnih borz, globalni delniški indeksi tudi na začetku druge polovice letošnjega leta pridobivajo. Borzno trgovanje v dneh na vrhuncu poletja zaznamujeta tudi nizka volatilnost in obseg trgovanja. A pred nami je sezona objave rezultatov poslovanja za drugo četrtletje ter obenem pogled do konca leta, tako da v naslednjih tednih lahko pričakujemo porast volatilnosti ter večje premike nekaterih tečajev.

Vlagatelji pozdravili najnovejše podatke o inflaciji v ZDA
Leto dni po vrhu inflacije v ZDA, so junijski uradni podatki pokazali, da je trend dezinflacije (upadanje stopnje rasti cen) čez lužo dobil pospešek. Merjeno z indeksom CPI so se cene na letni ravni zvišale zgolj za 3 %, v dvanajstih mesecih se je torej inflacija v ZDA iz 9,1 % spustila za dobre dve tretjini. A zaradi izjemno visokih cen energentov v tem času lani in posledično zelo visoke primerjalne osnove, bodo podatki o splošni inflaciji še nekaj mesecev varljivi. Trgi so se zato še bolj razveselili podatkov o jedrni inflaciji (očiščena vpliva gibanja cen hrane in energentov), ki se je iz majskih 5,3 % znižala na 4,8 %, kar kaže na to, da se tudi rast cen trdovratnih komponent inflacije (predvsem storitev) vse bolj umirja. Za piko na i spodbudnim novicam o inflaciji v ZDA so poskrbeli še podatki o indeksu cen industrijskih proizvodov, cene proizvajalcev so se namreč na letni ravni zvišale zgolj za 0,1 %.

Začetek sezone objav četrtletnih rezultatov
Ne glede na vzpodbudne podatke o inflaciji v ZDA, pa bodo pri ameriški centralni banki na zasedanju, ki bo potekalo prihodnji teden, zelo verjetno ključno obrestno mero zvišali za dodatnih 0,25 %. Glede na trenutna vrednotenja na trgu, naj bi to bilo zadnje zvišanje. Trgi nato v nasprotju z napovedmi centralnih bankirjev računajo na premor in serijo nižanj obrestnih mer v prihodnjem letu, kar trenutno poganja rast na borzah, obenem pa predstavlja tveganje v primeru, če se scenarij normalizacije inflacije in mehkega pristanka ne uresniči.

Poleg inflacije in centralnih bank, v središče pozornosti vlagateljev prihajajo objave četrtletnih rezultatov borznih družb. Analitiki za podjetja znotraj indeksa S&P 500 napovedujejo 7 % upad dobičkov v primerjavi z drugim četrtletjem lani. Sezono objav so odprle največje ameriške banke in letalski prevozniki. Rezultati so zaenkrat večinoma nad napovedmi analitikov, kar skupaj z ugodnimi ekonomskimi podatki krepi pričakovanja, da se bo rast dobičkov v prihodnjih četrtletjih ponovno okrepila.

Veliki met na romunski borzi
Najboljši teden v zadnjih nekaj mesecih je zabeležil evropski indeks Stoxx 600, ki je pridobil skoraj 3 %. Še naprej gre zelo dobro tudi ljubljanski in ostalim borzam v regiji. Posebej velja izpostaviti romunsko borzo, ki je nedavno precej pozornosti požela z največjim letošnjim IPO-jem (prva javna ponudba delnic) v Evropi letos. Gre sicer za največjega proizvajalca energije v državi – Romania’s Hidroelectrica čigar 80 % lastnik je romunska država. Zanimanja za nakup delnic je bilo veliko, proizvajalka energije, ki ima v lasti več kot 180 hidroelektrarn je kmalu po uvrstitvi na borzo postala prva romunska delniška družba, ki je presegla tržno vrednost 10 milijard ameriških dolarjev. To romunski borzi omogoča, da bo počasi iz statusa mejnega trga oziroma »frontier market« napredovala med trge v razvoju oziroma »emerging markets«.Prav pridobitev statusa trga v razvoju je glavni cilj strategije razvoja trga kapitala do leta 2030, ki ga je nedolgo nazaj sprejela slovenska vlada. A kljub visokim donosom in zajetnim dividendam v zadnjem obdobju, ostaja obseg trgovanja na ljubljanski borzi nizek, zanimanja podjetij za iskanje kapitala na domačem kapitalskem trgu pa zelo malo. Pot do statusa, ki prinaša večjo prepoznavnost in privlačnost za tuje vlagatelje, se zaenkrat zdi še precej dolga.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja, a centralne banke še nakazujejo na dodatne dvige obrestnih mer. A vseeno so ti dvigi praktično končani. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj postal osnoven scenarij. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

So slabe novice dobre novice?

 

Kombinacija več dejavnikov, predvsem pa lomastenje politike po gospodarstvu, napetosti v odnosih z Zahodom, preoster odziv na pandemijo so prinesli na površje dolgo skrite strukturne težave in izzive, s katerimi se spopada današnja Kitajska. Rezultat je bil skoraj sedemodstotni upad vrednosti kitajskih delnic, kar predstavlja približno 20-odstotni zaostanek za ZDA. Negativni dejavniki, ki so kitajsko gospodarstvo in borzo pripeljali v položaj, v katerem je danes, so znani in so bili že večkrat analizirani, zato jih na tem mestu ne bi še enkrat naštevali. Bolj je v tej točki pomembno vprašanje, kdaj in na kakšen način se bo kitajska oblast odzvala, da bi barko zopet obrnila v pravo smer. Pretekle spremembe politik so pogosto prinesle močne in hitre odzive na delniških trgih. Ker so trenutno kitajske delnice tako statično kot tudi zgodovinsko gledano zelo nizko vrednotene, bi v kombinacijami z večjimi spremembami, ob pogoju, da bodo pozitivno sprejete pri vlagateljih, lahko prišlo do močne rasti kitajskih in z njimi povezanih delniških trgov. S tem se ustvarja naložbena priložnost. Ta prinaša tudi tveganja, saj so vlagatelji pričakovali reakcijo že maja ali najkasneje junija, a do sredine julija razen kozmetičnih popravkov kitajska oblast praktično ni odreagirala. Nekoliko so znižali obrestne mere in sprostili poslovanje v finančnem sektorju, deloma pokrpali nepremičninski sektor, a vse skupaj ni imelo skoraj nobenega učinka.

Največji izzivi, kot so hitro starajoče se prebivalstvo zaradi negativnih učinkov politike enega otroka v preteklosti, visoka brezposelnost mladih, velike luknje v nepremičninskem sektorju, okoljski  izzivi in nastajajoča deflacija (cene končnih izdelkov pri proizvajalcih so v zadnjem letu upadle že za več kot pet odstotkov) so ostali brez odgovorov. Eden redkih pozitivnih premikov je bil v zadnjih dneh sestanek kitajskih oblasti s predstavniki največjih tehnoloških podjetij; zdi se, da so dosegli dogovor, kako bo razvoj videti v bodoče. S tem dogovorom pričakujemo, da se  bo vmešavanje kitajskih oblasti v dnevno poslovanje močno zmanjšalo. A ena lastovka še ne prinese pomladi, vlagatelji zato ostajajo zelo previdni. Hedge skladi, predvsem ameriški, ohranjajo zelo pesimističen pogled na kitajske delnice. Držijo kratke oziroma t.i. short pozicije, saj stavijo na nadaljnji upad vrednosti kitajskih delnic. Nekoč zelo pomembne kotacije kitajskih delnic v ZDA so zanimive le še za špekulante in dnevne trgovce. Geopolitične negotovosti so odgnale pokojninske in ostale finančne sklade, ki ponavadi predstavljajo dolgoročnega in stabilnega vlagatelja. Vse to dela trg manj likviden, podvržen večji volatilnosti in s tem manj privlačen.

A kjer je nevarnost, je tudi priložnost. Gospodarstvo ostaja v območju rasti. Srednji sloj še naprej raste in krepi potrošnjo. Kljub težavam Kitajska ostaja drugo največje svetovno gospodarstvo in ena najpomembnejših trgovinskih partneric tako Evrope kot ZDA. Vse to ustvarja priložnosti za rast v določenih panogah in družbah. Kitajski delniški trg nas je v zadnjem desetletju naučil, da so premiki v obe smeri lahko zelo hitri in močni. Zelo verjetno tudi tokrat, ko bo država končno sprejela ukrepe, ne bo nič drugače in je treba biti pripravljen na ta premik, pred dogodkom. Ko bodo oblasti ukrepale, bo po izkušnjah prepozno. Pretiran optimizem pa je lahko tudi nevaren. Kitajske oblasti imajo «grdo« navado, da presenetijo in naredijo nasprotno od pričakovanj. Ker trg pričakuje in zahteva ukrepe, teh morda ne bo. Ali pa bodo drugačni od pričakovanj. V tem primeru se bodo delnice še naprej cenile. Za take razmere je nujno, da ohranjamo zdrav pristop k investiranju. Za vlagatelju, ki sprejema to tveganje, naj kitajske delnice vseeno ne predstavljajo več kot 10 odstotkov portfelja. Za povprečnega vlagatelja je verjetno najbolje, da ostane pri globalno razpršenem portfelju, kjer kitajske delnice predstavljajo od tri do štiri odstotke.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Fed bo v boju zoper inflacijo dvigoval oziroma ohranjal višino obrestnih mer, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod mejo 2 %

Borzno dogajanje v preteklem tednu je bilo precej dopustniško. V Združenih državah so ponovno ovrgli trditve, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, saj to kljub visokim obrestnim meram še vedno odpira nova delovna mesta, močan trg dela pa ohranja inflacijo na višjih nivojih kot so želje Fed. Trgi zaradi nizke nezaposlenosti pričakujejo, da se bo Fed znova odločil za višanje temeljne obrestne mere, predvidoma za 25 bazičnih točk, kar bi pomenilo, da bi se obrestna mera povzpela na 5,50 %. Predstavniki Fed so znova potrdili, da bodo v boju zoper inflacijo dvigovali obrestne mere oziroma jih obdržali na tako visokem mestu, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod zaželeno mejo 2 %. Podobno si tudi ECB prizadeva, da bi se letna inflacija v evrskem območju spustila pod 2 %, zato tudi ECB naznanja, da bo obrestna mera najverjetneje dlje časa ostala na tako visokem položaju.

Delniški trgi niso prinesli večjih sprememb

Pred nami je obdobje objave rezultatov za drugo četrtletje in vlagatelji se pripravljajo na morebitno povečano volatilnost trgov. Pričakovanja so pozitivna, saj pred objav z opozorili pred slabimi rezultati, ki jih podjetja ponavadi sporočijo, če so rezultati dejansko slabši od pričakovanj, skoraj ni. Tehnološki velikan Meta je predstavil novost, in sicer novo socialno omrežje »Threads«. Omrežje je tako rekoč čez noč postalo glavni konkurent Twitterju, saj je v pičlih šestih dneh preseglo mejo 100 milijonov uporabnikov. Threads je po izgledu sicer skoraj enak kot Twitter, a ga povezljivost z omrežji Instagram in Facebook ločuje od preostale konkurence. Analitiki menijo, da bo novo socialno omrežje v prihodnjem letu preseglo 200 milijonov uporabnikov, kar bi družbi Meta prineslo dodatnih 8 milijard letnih prihodkov. Meta je od začetka leta že znatno presegla donose tehnološkega indeksa NASDAQ, saj je v primerjavi z indeksom, ki je letos pridobil 38 %, pridobila 145 %. Novo socialno omrežje je tako Meti kot tehnološkim delnicam ter AI zgodbi dodalo nov zalet.

Kitajska in trgi v razvoju

V preteklem tednu je trge znova presenetila Kitajska, ki ne doživlja inflacije (dvigovanja cen), temveč se bori z deflacijo oziroma s stagniranjem gospodarstva. Letna inflacija je upadla na 0 %, mesečna inflacija pa se je spustila na -0,2 %. Še slabše se godi cenam proizvajalcev, se pravi cenam predvsem industrijskih izdelkov, ki beležijo medleten upad več kot 5 %. Zaradi slabega gospodarskega stanja se je država odločila, da bo sprva posredovala na nepremičninskem trgu, in sicer pri odložitvi poplačil dolgov. Kljub slabemu stanju kitajskega gospodarstva, se je pretekli teden prebudil kitajski tehnološki sektor, saj je država po dolgi pravni bitki določila kazen za skupino Ant, ustanovitelj katere je Jack Ma. Finančna skupina Ant, katero ima v 33 % lasti Alibaba, bo tako morala plačati milijardo dolarjev kazni. A kljub visokemu znesku trgi ocenjujejo, da se s tem zaključuje lomastenje države po dobičkonosnem tehnološkem sektorju s strani kitajske oblasti in posledično povečuje privlačnost za vlagatelje.

Na obvezniških trgih smo videli upad vrednosti obveznic

Na obvezniških trgih smo videli rast zahtevanih obresti oziroma upad vrednosti obveznic. Gre za posledico pričakovanj o nadaljnjih dvigih obrestnih mer. A za vlagatelje ostaja kratkoročen problem da so donosi še naprej krepko negativni, saj obveznice prinašajo precej manj kot znaša inflacija, obenem pa kratkoročne obveznice ponujajo višje donose kot dolgoročne. Zadnje je posledica pričakovanj o hitrem znižanju obrestnih mer, kar je verjetno račun brez krčmarja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna in centralne banke signalizirajo da lahko pride do dodatnih dvigov obrestnih mer. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniških trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem pa se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Zakasneli učinek višjih obrestnih mer

 

Borzno leto 2022 je minilo v znamenju soočanja z dejstvom, da v nasprotju s prvotnimi napovedmi centralnih bankirjev povišana inflacija ni bila zgolj začasen pojav kot posledica popandemičnega odpiranja gospodarstev ter izpadov v dobavnih verigah, temveč precej bolj trdovratne narave. Centralne banke so se posule s pepelom in na začetku lanskega leta začele najhitrejši cikel zaostrovanja denarne politike v novejši zgodovini. Svetovne borze so se morale prilagoditi na novo realnost in konec obdobja poceni denarja, negotovost pa sta dodatno stopnjevali še vojna v Ukrajini in energetska kriza. Po za vlagatelje zelo slabem lanskem letu so bile tudi napovedi za letošnje leto, milo rečeno, negotove.

Projekcije so spodbudne

A projekcije gospodarske rasti in dobički podjetij so v prvih šestih mesecih letošnjega leta ostali presenetljivo odporni na spremenjene monetarne razmere, kar je v kombinaciji z razmahom umetne inteligence omogočilo odboj najbolj spremljanih borznih indeksov. Vzrok, da je tako, bržkone vključuje več dejavnikov – še vedno velika količina denarja v finančnem sistemu, prihranki, nakopičeni v obdobju pandemičnih omejitev, ter izrazito pregret trg dela delujejo kot vzmet, zaradi katere izrazito višje obrestne mere za zdaj še niso dosegle pričakovanega učinka na gospodarsko aktivnost in inflacijo. Težko predvidljiv časovni zamik učinkovanja obrestnih mer na gospodarstvo zato predstavlja tudi tveganje, da bi se zategovanje centralnih bank nenadoma izkazalo kot pretirano. Nekatere neslutene pasti, ki jih predstavljajo višje obrestne mere, so se že razkrile – panika na trgu britanskih državnih obveznic oktobra lani in propadi ameriških regionalnih bank sta bila, denimo, dogodka s potencialom povzročitve sistemske krize. Določeno tveganje bi lahko predstavljal tudi trg poslovnih nepremičnin, ki se je že znašel v krizi.

Finančni trgi glede na trenutna vrednotenja ne napovedujejo pesimističnih scenarijev, temveč kvečjemu rahel upad gospodarske rasti, ki bi centralnim bankam pomagal omiliti inflacijo in omogočil postopno sproščanje denarne politike.

 

 

Jan Humar, Generali Investments d.o.o.

 

 

So obrestne mere dosegle vrh?

 

Cena denarja premika tudi cene vseh ostalih sredstev. Šestmesečni euribor, ki trenutno znaša malenkost manj kot štiri odstotke, bo tako do konca leta še nekoliko porasel. Posledično se ustavlja prodaja nepremičnin in tudi gradnja novih. V nekaterih državah so cene nepremičnin že začele izgubljati vrednost. Recimo, za švedske cene hiš se predvideva okoli 15-odstotni padec z rekordnih vrednosti. Nemške cene hiš so v prvem četrtletju letošnjega leta upadle za 6,8 odstotka, kar je največji padec od leta 2000. Ustavlja se tudi nepremičninski trg v Sloveniji. Trg nepremičnin, ki je bistveno manj likviden kot delniški ali obvezniški, se višjim obrestnim meram prilagaja bistveno počasneje in dlje časa. Če lahko za delniški trg trdimo, da se je večina podjetij že prilagodila višjim obrestnim meram, za nepremičninski trg ne moremo reči. Ima pa ta trg še eno veliko težavo, ki se ji reče trg poslovnih nepremičnin. Te namreč ostajajo prazne zaradi posledic v načinu dela, ki ga je prinesel covid-19. V ZDA naj bi bilo problematičnih poslovnih nepremičnin že za 64 milijard dolarjev. Analitiki, ki spremljajo trg, ocenjujejo, da lahko številka naraste še za 150 milijard dolarjev. To seveda pritiska na bančne bilance in nepremičninske sklade in posledično tudi na njihove cene delnic.

Trg nepremičnin ima očitno pred seboj še kar nekaj četrtletij, ko se bodo cene prilagajale na novo realnost. Če pa bodo obrestne mere ostale višje dlje časa, kot se trenutno predvideva (trg namreč kaže, da se lahko začnejo spuščati že prihodnje leto), pa bodo razmere zelo zahtevne še dlje. Po drugi strani se zdi, da so predvsem podjetja, ki že vrsto let generirajo prosti denarni tok, tokrat najmanj prizadeta. Recimo, cena delnice Appla, ki je v zadnjih petih letih ustvaril približno 400 milijard prostega denarnega toka, dosega najvišje vrednosti v svoji zgodovini. Tudi nekatera evropska podjetja, ki generirajo nadpovprečno visok prosti denarni tok, dosegajo v letošnjem letu rekordne vrednosti cen delnic. Vidimo, da se višjim obrestnim meram različni naložbeni razredi prilagajajo različno hitro. Nekatera podjetja so se višjim obrestnim meram že popolnoma prilagodila, nekatera pa ta prilagoditev še čaka. Sicer pa se zdi, da smo pri koncu dvigovanja obrestnih mer tako v ZDA kot tudi EU. Lahko pa bodo obrestne mere višje dlje časa, kot nekateri mislijo, kar pa bi znalo prinesti dodatne težave.

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Inflacija in monetarna politika sta tudi v preteklem tednu igrali ključno vlogo na finančnih trgih. Hkrati pa je bilo pestro tudi dogajanje v Rusiji. Investitorje je tako zopet nekoliko prestrašila napoved bolj agresivnih denarnih politik centralnih bank. Videli smo dvige obrestnih mer v Angliji, Švici, na Norveškem in v Turčiji. V ekonomiji se končno kažejo učinki teh dvigov, saj se je gospodarstvo začelo nekoliko ohlajati. Ameriška indeksa S&P 500 in NASDAQ sta v preteklem tednu izgubila 1,4 % in tem prekinila niz več zaporednih tednov rasti.

V Združenem kraljestvu se še naprej spopadajo z zelo visoko inflacijo – 8,7 % glede na prejšnje leto (za primerjavo, inflacija v ZDA znaša 4% in v Evropi 6,1 %). Visoka inflacija v Veliki Britaniji je povzročila, da je morala Britanska centralna banka zvišati temeljno obrestno mero za 50 bazičnih točk, kar je bilo več od pričakovanj analitikov. Kljub temu, da Fed v preteklem tednu ni imel zasedanja, je kar nekaj pozornosti spet požel Powell, ki je nagovoril ameriški Kongres. Ponovno je poudaril, da pričakuje več dvigov obrestnih mer v letošnjem letu, a da te dvigi ne bodo tako agresivni kot so bili v preteklih 15-ih mesecih.

Na delniških trgih so bile pretekli teden pod drobnogledom ameriške avtomobilistične delnice, saj se je na trgu električnih vozil oziroma električnih polnilnic zgodil preboj. Industrijska velikana Ford in General Motors bosta skladno s sporazumom o partnerstvu svoje hibridne in električne modele lahko polnila v omrežju, ki ga ponuja podjetje Tesla. Analitiki pa so ocenili, da se Fordu in General Motorsu lahko pridružijo še drugi proizvajalci električnih vozil.

Na Kitajskem se še vedno spopadajo z zagonom gospodarstva po dvigu Covid omejitev. V prejšnjem tednu so spustili temeljno obrestno mero za 10 bazičnih točk, a to je po mnenju analitikov premalo, da bi oživeli gospodarsko rast. Medtem ko se deli kitajskega storitvenega sektorja prebujajo, pa so podatki pokazali, da se kitajski nepremičninski trg zopet ohlaja. V ospredju prav tako ostajajo odnosi med ZDA in Kitajsko, ki pa se po Bidenovi oceni premikajo v pravo smer, saj je dvodnevni obisk ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna v Pekingu označil za izjemno uspešnega.

Konec tedna je svet zaznamovala novica o poskusu upora najemniške vojaške skupine Wagner, zoper rusko vojaško poveljstvo. Vodstvo skupine Wagner je svet preko socialnih omrežij v video nagovoru obvestilo, da se pripravljajo na pohod nad Moskvo ter ga označilo za »pohod pravičnosti«. Oborožene čete skupine Wagner so v 24. urah prišle 200 kilometrov pred Moskvo, ko jih je predstavnik Jevgenij Prigožin odpoklical in razpustil. Če je novica o oboroženem uporu skupine Wagner presenetila celoten svet, pa je bila še bolj presenetljiva novica o nenadnem koncu upora, še preden se je le-ta zares začel. Vodstvo skupine Wagner se je po spodletelem udaru umaknilo v Belorusijo, Kremelj pa preiskuje zakaj se je konvoj 5 tisoč vojakov prebil skozi osrčje Rusije tako rekoč neovirano. Novica o uporu je sprva napovedovala nihanja na delniških trgih ter na trgu s surovinami in blagom, a so se napovedi zaradi nenadnega konca razblinile. Najobčutnejša reakcija se je zgodila na čikaški borzi s pšenico, kjer je cena po odprtju zrasla za 2,51%, delniški trgi pa se na novico niso odzvali. Poudariti velja, da v skladih Generali Investments nimamo izpostavljenosti do Rusije, zato dogodki trenutne razsežnosti ne predstavljajo tveganja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.