Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Vse privlačnejše obveznice
Globalni borzni indeksi so še četrti teden zaporedoma zaključili v rdečem, a pocenitve ostajajo omejene in so zgolj delno pokvarile sliko zelo donosnega dosedanjega dela leta. Dodatno je za evropske vlagatelje padec na ameriških borzah ublažila rast vrednosti ameriškega dolarja. Povsem drugače velja za dogajanje na trgu obveznic, kjer se skokovita rast zahtevanih donosnosti nadaljuje. Donosnost 10 letne ameriške državne obveznice, ki je eden najbolj spremljanih finančnih instrumentov in referenca na trgu dolžniških vrednostnih papirjev, je pretekli teden začasno presegla 4,6 %, kar je največ po letu 2007. Rastejo tudi zahtevani donosi evropskih državnih obveznic. Nemška 10 letna je pri 2,85 %, podobna slovenska pri 3,72 %, italijanska pa pri 4,78 %. Ob padanju inflacije v ZDA in evrskem območju to pomeni, da so realni donosi obveznic vse bolj privlačni.

V ZDA največ izgubljale panoge, ki so občutljive na višje obrestne mere
V zadnjih tednih je bilo največ negativnega sentimenta na segmentih trga, ki so občutljivi na višje obrestne mere. Indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 je septembra v dolarjih izgubil 6 %. Več kot 7 % so septembra izgubile delnice nepremičninskih podjetij. Razlog za to je jasen. Povprečna hipotekarna obrestna mera v ZDA je najvišja v zadnjih 23 letih, prodaja novih bivalnih nepremičnin je po podatkih ameriške vlade avgusta na mesečni ravni upadla za 8,7 %. 6 mesečni euribor je prvič po letu 2008 presegel 4 %. Občutne padce so beležile tudi delnice iz sektorja javnih storitev, za katere je značilna relativno visoka zadolženost in posledično višji stroški financiranja, vlagatelji pa jih zaradi rasti, ki je podobna rasti BDP ter izplačila stabilnih dividend radi primerjajo z obveznicami. Na drugi so se bolje odrezale delnice iz sektorja financ, ob rasti cene nafte znova pridobivajo tudi energetske delnice.

Poleg rasti zahtevanih donosnosti obveznic je vlagatelje na ameriških borzah vznemirjala še možnost zaprtja ameriške vlade. Predstavniški dom kongresa, v katerem imajo večino republikanci, namreč ni sprejel načrta o podaljšanju financiranja dodatne porabe. Nova politična farsa v ZDA, zaznamovana s sporom in grožnjami o odstavitvi znotraj republikanske stranke in domnevnim poskusom sabotaže glasovanja s pomočjo sprožitve požarnega alarma, se je končala z začasnim 30 dnevnim kompromisom, ki pa v tem obdobju ne predvideva nadaljnje finančne pomoči Ukrajini.

Ta teden bodo v prvem planu sveže številke iz trga dela, ki bodo pokazali, ali se je trend ohlajanja trga dela nadaljeval tudi v september. Spomnimo – avgusta je ameriško gospodarstvo ustvarilo 187.000 novih delovnih mest, kar je bilo precej pod povprečjem 271.000 delovnih mest v zadnjih 12 mesecih in stopnja brezposelnosti se je zvišala na 3,8 %. Ob tem se počasi začenja tudi sezona objav četrtletnih rezultatov za 3. četrtletje. Dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 so v drugem četrtletju upadli za 7,1 %, a analitiki za tretje četrtletje napovedujejo, da bo upad manjši.

Najnižja evrska inflacija po oktobru 2021
V luči stališča o podpori Ukrajini, so veliko prahu požele parlamentarne volitve na Slovaškem. Volitve je dobila stranka bivšega premierja Roberta Fica, ki je pred leti že moral odstopiti zaradi očitkov o korupciji ter ob aferi umora preiskovalnega novinarja. Njegova stranka Smer SSD lahko sestavi vladajočo koalicijo in Slovaška bi lahko ob Madžarski bržkone postala druga država članica EU in zveze Nato, ki nasprotuje podpori Ukrajini. Podobno nas v naslednjih tednih čakajo še volitve na Poljskem. Ob političnih premikih v Evropi in bližajočih se predsedniških volitvah v ZDA, se podpora zahoda Ukrajini zdi manj samoumevna kot pred nekaj meseci. V nasprotju z večjim delom letošnjega leta, je bil septembra izplen vlagateljev na evropskih borzah boljši kot na ameriških. Razlog gre iskati predvsem v manj zaostrenih napovedih ECB v primerjavi z ameriškim FEDom. Prav tako kaže pozitivne znake popuščanje inflacije, ki se je septembra v evrskem območju znižala na 4,3 %. Veseli predvsem padec jedrne inflacije, ki se je iz avgustovskih 5,3 % spustila na 4,5 %. Še bolj občuten padec splošne inflacije preprečujejo znova dražji energenti na čelu z pogonskimi gorivi, padec vrednosti evra in še naprej močno povpraševanja po storitvah.

Vse pomembnejša spremenljivka pri odločitvah evropske centralne banke postajajo razlike med posameznimi državami. Medtem, ko so na Nizozemskem septembra imeli celo deflacijo, je v Sloveniji inflacija znova zrasla in se merjeno s CPI zvišala na 7,1 %. K temu so največ prispevale podražitve električne energije zaradi odprave ukrepa zmanjšanega plačila prispevkov. Domači borzni indeks SBI TOP je v zadnjih tednih bolj ali manj stagniral in ostaja dobrih 5 % pod vrednostmi izpred avgustovskih poplav.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zadnje tedne zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

Kdo si prizadeva za višjo ceno surove nafte?

 

 

V preteklih mesecih sta vodilni članici organizacije OPEC+, Rusija in Savdska Arabija, napovedali, da načrtno zmanjšujeta skupno dobavo surove nafte za 1,3 milijona sodčkov na dan, kar je povzročilo, da je cena surove nafte na borzi narasla na več kot 95 dolarjev. Tako Rusija kot Savdska Arabija si prizadevata za višjo ceno nafte, saj s prihodki od prodaje nafte na svetovnem trgu financirata svoje proračune in izdatke. Rusija si z višjimi prihodki od prodaje surove nafte predvsem prizadeva financirati vojno v Ukrajini in gospodarski primanjkljaj.

Vse več analitikov ocenjuje, da se cena nafte lahko povzpne nad 100 dolarjev, kot razlog pa navajajo prazne strateške zaloge ZDA, ki bodo dodatno vplivale na visoko povpraševanje po surovi nafti. Med razlogi za bodočo rast cen surove nafte navajajo tudi pogojno boljše gospodarske razmere na Kitajskem, ki so imele v preteklih mesecih deflacijski vpliv na ceno nafte. V primeru sproščanja denarne politike bi to sprožilo dodatne pritiske na ceno nafte, ki bi po nekaterih mnenjih lahko dosegla tudi 110 dolarjev.

Dandanes, ko se centralne banke zaradi poslabšanja gospodarske slike bližajo koncu zaostrovanja denarne politike, višja cena surove nafte otežuje boj proti inflaciji. Tako bodo morale na prihodnjih srečanjih centralne banke upoštevati dvig cene nafte in njen vpliv na končno potrošnjo in potrošnikovo kupno moč.

 

Matej Krajnik, analitik

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Indeks volatilnosti poskočil za 25 %
Pretekli teden so bile znova zelo dejavne centralne banke. Pod drobnogledom javnosti in vlagateljev je bilo predvsem zasedanje ameriškega Fed, pri katerem so po dolgem času vsaj nekoliko razburkali borzno dogajanje. Če je pred dvema tednoma indeks volatilnosti VIX dosegel najnižjo vrednost v zadnjih treh letih, je VIX po zasedanju Fed poskočil za 25 %. Večji premiki na borzah so se zgodili predvsem v sredo in četrtek, ko so trgi negativno reagirali na napovedi ameriške centralne banke.

Pri Fed niso izključili dodatnih zvišanj ključne obrestne mere
Ameriški Fed tokrat ni spremenil obrestnih mer, kar je bilo v skladu s pričakovanji trga. Precej bolj nepričakovano pa je guverner Fed Powell na konferenci opozoril, da so dodatni dvigi še mogoči, trgi, potrošniki in gospodarstvo pa se morajo pripraviti na to, da bodo višje obrestne mere vztrajale še kar nekaj časa. To se več kot očitno odraža na posodobljenem Fedovem diagramu, ki združuje napovedi o tem, kje člani odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) vidijo ključne obrestne mere v prihajajočem obdobju. Osrednja ocena za letošnje leto je pri 5,6 %, kar pomeni še eno zvišanje do konca leta. Prvo znižanje ključne obrestne mere se je po pričakovanjih ameriških centralnih bankirjev premaknilo šele na julij prihodnje leto. Za leto 2025 napovedujejo, da bo ključna obrestna mera pri 3,9 % (po predhodni oceni 3,4 %). Skladno s solidnimi ekonomskimi podatki v ZDA, so pri Fed nekoliko zvišali tudi napovedi gospodarske rasti.

Reakcije trga na zaostrena stališča Fed vse bolj benigne
Vrednotenja na trgu so se prilagodila spremenjenim pričakovanjem glede monetarne politike. Indeks S&P 500 je po zasedanju izgubil okrog 3 %. A pri ameriški centralni banki so letos že nekajkrat zaostrili svoja stališča oziroma napovedi. Takrat smo na trgih videli podobno reakcijo z nekaj odstotno korekcijo, kar so nato borzni biki hitro izkoristili za cenejše nakupe. Kaže, da tudi tokratno zasedanje večjega preobrata v trendu ne bo prineslo. Prilagajanje gospodarstva na strožjo denarno politiko namreč poteka manj boleče kot se je pričakovalo pred letom dni, ko so borzni indeksi dosegali lokalno dno.

Inflacija tudi izven evrskega območja večinoma previsoka
Kljub temu, da je predsednica evropske centralne banke Lagardova pretekli teden naznanila, da so pri ECB bržkone z višanjem obrestnih mer zaključili, se je negativen sentiment po zasedanju ameriške centralne banke preselil tudi na evropske borze, ki so podobno kot ameriške pretekli teden izgubile med 2 % in 3 %.

Pri švicarski centralni banki so ključne obrestne mere ohranili nespremenjene pri 1,75 %. Splošna inflacija v Švici je avgusta znašala 1,6 %, kar je precej manj kot drugje na zahodu. Za isto potezo so se odločili tudi pri angleški centralni banki, a inflacija v Združenem kraljestvu je avgusta znašala visokih 6,7 % in ključna obrestna mera je pri 5,25 %. Še nekoliko bolj trdovratno inflacijo imajo na Švedskem, kjer je bila rast cen na letni ravni avgusta 7,5 %, pri tamkajšnji centralni banki so obresti pretekli teden zvišali na 4 %. Če strnemo vtise iz nedavnih zasedanj različnih svetovnih centralnih bank, so obrestne mere po mnenju odločevalcev o denarni politiki blizu nivojev potrebnih, da se bo umirjanje inflacije v naslednjih mesecih nadaljevalo. A obenem sporočajo tudi, da čas za razmišljanje o sproščanju denarne politike še ni napočil. Ob tem lahko dodamo, da se tudi gospodarstvo in potrošniki še niso povsem prilagodili na nove, višje obrestne mere.

BoJ vztraja z negativno obrestno mero
Povsem svojo pot pa so ubrali pri japonski centralni banki BoJ, ki edina na svetu vztraja pri ultra nizkih obrestnih merah. Sprostitev razpona gibanja donosnosti na dolgoročne japonske državne obveznice in nekateri drugi indici so sicer v preteklih tednih in mesecih nakazovali, da bi lahko tudi pri japonski centralni banki vsaj nekoliko zaostrili izrazito ohlapno denarno politiko, a to se vsaj zaenkrat ne bo uresničilo. Pri BoJ so namreč pretekli teden ključne obrestne mere navkljub 3,2 % inflaciji ohranili na nivoju -0,1 %. Japonski jen je posledično še nekoliko zdrsnil in letos v primerjavi z dolarjem izgubil že 12 %.

Kitajsko gospodarstvo kaže manjše znake oživljanja
Na trgih v razvoju pretekli teden nismo videli izrazitih sprememb. Kitajske nepremičninske težave se nadaljujejo. To zavira aktivnost celotne ekonomije, ki pa kljub vsemu kaže določene znake rahlega oživljanja. A do pospeška v rasti je tudi po besedah kopice evropskih podjetij, ki smo jih pretekli teden srečali na finančni konferenci v Nemčiji, še daleč. Po njihovih besedah se je upočasnjevanje sicer umirilo, a obenem tudi ni videti pretiranega oživljanja lokalnega gospodarstva.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Indeks volatilnosti VIX najnižje po 2019
Kljub temu, da so bili ta in pretekli teden dejavni pri obeh najpomembnejših centralnih bankah, dogajanje na svetovnih borzah ostaja umirjeno. Najbolj spremljani indeksi trgujejo v relativno ozkem razponu gibanja, razlika med najvišjo in najnižjo doseženo vrednostjo indeksa S&P 500 od konca junija do danes je zgolj 5 %. To kaže na zelo nizko volatilnost. V bolj burnih obdobjih se takšni nihaji nemalokrat zgodijo na tedenski, v izjemnih primerih pa celo dnevni ravni. Indeks VIX, ki spremlja pričakovanja vlagateljev glede kratkoročne volatilnosti ameriškega delniškega trga, je prejšnji četrtek padel na najnižjo raven od konca leta 2019. Tradicionalno burna borzna jesen torej letos vsaj zaenkrat ni upravičila svojega slovesa.

Splošna in jedrna inflacija vsaka v svojo smer
Splošna inflacija v ZDA se je avgusta v primerjavi z julijem zvišala kar za 0,5 % in znašala 3,7 %. A zvišanje splošnega indeksa cen CPI je bilo v skladu s pričakovanji in v veliki meri posledica višjih cen energentov. Več kot polovica mesečne rasti inflacije je šla na račun dražjih pogonskih goriv. Na drugi strani pa se jedrna inflacija še naprej znižuje in je znašala 4,3 %. Jedrna inflacija, ki je očiščena vpliva gibanja bolj volatilnih komponent, dolgoročne inflacijske silnice in trende odraža bolje od splošne. Zato zadnji podatki iz ZDA še niso zaskrbljujoči in bolj ali manj ne spreminjajo pričakovanj povezanih s postopnim umirjanjem inflacije in nadaljnjimi koraki ameriške centralne banke. Slednja bo na zasedanju, ki poteka danes in jutri, ključne obrestne mere verjetno ohranila nespremenjene. Da usidrani inflacijski pritiski popuščajo nakazujejo tudi zadnji podatki o zasebni potrošnji, ki na letni ravni sicer še zmeraj raste, a po občutno nižjih stopnjah kot v preteklih mesecih.

Rekordna depozitna obrestna mera v evrskem območju
Evropska centralna banka je ključno obrestno mero pretekli teden zvišala na 4 %, kar je najvišji nivo od ustanovitve skupne valute. Ob slabših ekonomskih podatkih v zadnjem obdobju so se pred zasedanjem pojavljala ugibanja, da bi lahko septembrsko zvišanje preskočili, kar pa se ni uresničilo. Je pa predsednica Christine Lagarde precej jasno nakazala, da je z desetim zaporednim zvišanjem cikel zaostrovanja denarne politike bržkone zaključen. Vlagatelji na evropskih borzah so bili nad slišanim zadovoljni, glavni delniški indeksi so teden zaključili v zelenem. Manj je bil nad tem navdušen evro, ki je svoje izgube v primerjavi z dolarjem v zadnjim mesecih še nekoliko poglobil in se spustil na 1,06 dolarja za evro.

Vlagatelji alternativo neprepričljivi Kitajski našli v na indijskem trgu
Na Kitajskem so sveži ekonomski podatki vzbudili nekaj upanja na oživitev gospodarske rasti. Industrijska proizvodnja in prodaja na drobno je avgusta porasla nad pričakovanji, po julijskem padcu splošne inflacije, je bila avgusta rast cen znova rahlo pozitivna. A nekoliko boljši podatki vlagateljev na kitajskem trgu še niso prepričali saj tamkajšnji glavni borzni indeksi niso beležili večjih premikov. Povsem drugačno je stanje na drugem največjem izmed trgu v razvoju, osrednji indijski borzni indeks Sensex je gledano v dolarjih od začetka leta pridobil dobrih 10 % in pretekli teden dosegel novo rekordno vrednost. Indija, ki je v prvi polovici letošnjega leta po številu prebivalcev prehitela Kitajsko, je z robustno gospodarsko rastjo uspela prepričati veliko tujega kapitala, ki išče alternative neprepričljivi Kitajski.

Nafta v zadnjih treh tednih pridobila skoraj 15 %
Cena surove nafte WTI je prvič letos dosegla 90 dolarjev za sodček. V zadnjih treh tednih se je borzna cena nafte zvišala že za 14 %. To je sicer precej pod vrhom iz lanskega leta, ko se je nafta dotaknila 123 dolarjev na sodček, a tudi vztrajanje na nivojih v bližini 100 dolarjev na sodček, bi lahko precej zakompliciralo pot do ciljne inflacije. Analitiki na energetskih trgih večjega porasta nad trenutne vrednosti ne napovedujejo, saj šibka gospodarska rast v Evropi in na Kitajskem ter konec poletne sezone potovanj pomenijo nekoliko manjši pritisk na povpraševanje.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljne in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo v igri. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Manjša korekcija po močnih gospodarskih podatkih iz ZDA
Rast delniških indeksov v drugi polovici meseca avgusta je temeljila predvsem na podatkih, ki so nakazovali, da se gospodarska aktivnost in predvsem trg dela nekoliko ohlajata. To naj bi ohladilo politike dvigovanja obresti centralnih bank, predvsem Fed in ECB. A pretekli teden je bila dinamika na borzah ravno obratna. Zadnji gospodarski podatki iz ZDA so bili namreč boljši od pričakovanj, kar je sprožilo manjšo korekcijo delnic, ki so postale zelo občutljive na ugibanja o bodoči politiki obrestnih mer. Večjih premikov vseeno ni bilo. Postopno umirjanje inflacije in mehak pristanek ameriškega gospodarstva ostajata glavna scenarija, tudi po besedah ameriške državne finančne sekretarke in nekdanje guvernerke Fed, Janet Yellen. Borzni indeksi razvitih trgov še naprej vztrajajo blizu rekordnih vrednosti. Da se je gospodarska klima v ZDA izboljšala, kaže tudi zanimiva analiza agencije FactSheet, ki pregleduje zapise tiskovnih konferenc podjetij ob objavah četrtletnih rezultatov. Med nedavno zaključeno sezono objav je 62 podjetij omenilo izraz »recesija«, kar je skoraj pol manj kot v prejšnjem četrtletju, ko je zloveščo besedo vsaj enkrat uporabilo 113 izmed podjetij iz indeksa S&P 500.

Prepoved uporabe Iphonov na Kitajskem
Svoje je k zdrsu indeksov pretekli teden prispevalo podjetje z največjo utežjo v ameriških borznih indeksih, Apple. V preteklih letih smo bili vajeni, da je cena Applove delnice pred težko pričakovano predstavitvijo novih Iphonov rasla, a tokrat temu ni bilo tako. Glavni razlog je bila vest, da bo kitajska komunistična partija svojim vladnim uslužbencem, po nekaterih poročilih pa tudi uslužbencem vseh državnih podjetij, prepovedala uporabo Iphonov. Prav tako vlagatelji niso bili navdušeni nad domnevnimi novimi cenami modelov Iphone 15Pro in Iphone 15Pro Max, ki naj bi bile občutno višje. Applove delnice so se tako pretekli teden pocenile za slabih 6 %.

V pričakovanju podatkov o inflaciji in zasedanja Fed
V sredo (13.9.2023) bodo v ZDA objavili uradne podatke o avgustovski inflaciji. Ekonomisti napovedujejo skok splošne inflacije, ki naj bi se iz julijskih 3,2 % povzpela na 3,6 %. Na mesečni ravni naj bi se cene zvišale za 0,6 %, kar bi pomenilo največji skok po juniju 2022. Za ponovno rast splošne inflacije v ZDA so krive občutno višje cene energentov na čelu z nafto in njenimi derivati. Na drugi strani se jedrna inflacija, ki izključuje volatilne komponente, kot sta energija in hrana, še naprej znižuje. Ker naslednji teden zaseda ameriška centralna banka, bi kakršnakoli presenečenja lahko precej premešala karte na trgih, ki vračunavajo, da bodo pri Fed ključne obrestne mere ohranili na trenutni ravni. Zato vlagatelji ostajajo na trnih, na borzah pa opažamo zmanjšanje aktivnosti in manj prometa.

Evrsko gospodarstvo na robu stagflacije
Eurostat je pretekli teden navzdol revidiral podatke o gospodarski rasti v evrskem območju za drugo četrtletje. Rast BDP je znašala zgolj 0,1 % (po prvotnih podatkih 0,3 %), kar pomeni, da je evrsko gospodarstvo na robu stagflacije. Slabša kondicija evropskega gospodarstva v primerjavi z ZDA se odraža tudi na vrednosti evra, ki je še osmič zapored na tedenski ravni izgubljal in zdrsnil na vrednost 1,07 ameriškega dolarja. Nižja vrednost evra je sicer voda na mlin evropskih izvoznikov, a po drugi strani to pomeni še dražji uvoz ključnih surovin za gospodarstvo, zlasti energentov. Slednji, predvsem utekočinjeni plin, se zadnje tedne draži tudi zaradi napovedanih stavk v nekaterih večjih dobaviteljicah, predvsem v Avstraliji.

Zahtevane donosnosti obveznic blizu lokalnim maksimumom
Ker trgi počasi sprejemajo napovedi centralnih bank, da obrata v politiki obrestnih mer še ne gre pričakovati tako hitro, so se zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice v zadnjih tednih znova približale najvišjim nivojem po letu 2008. Ob izboljšanih gospodarskih napovedih v ZDA, je bila izrazita predvsem rast zahtevanih donosnosti na obveznice z daljšo ročnostjo. Krivulja donosov na 2- in 10-letne ameriške državne obveznice sicer ostaja invertna, a manj izrazito kot v preteklih mesecih. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je bila konec preteklega tedna pri 4,25 %, podobne nemške 2,61 %, slovenske pa 3,44 %.

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljne in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo v igri. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitnem popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Prebujena Japonska

 

Japonski indeksi, kot so Nikkei ali MSCI Japan, so vrh doživeli konec leta 1989. Pred skoraj 35 leti. Tudi tisti, ki so takrat komaj začeli delati v finančni industriji, so danes že skoraj v pokoju. Spomin na zlato dobo japonskega kapitalskega trga je za večino le oddaljen privid. Medtem je Japonska postala sinonim za ostarelo industrijsko velikanko, ki je hotela dominirati nad Ameriko, a je pri tem neslavno propadla, saj je rast temeljila na sposojenem denarju in napihnjenih vrednostih. Vendar se zgodba zadnjih nekaj let spreminja. Končno je to prepoznal tudi kapitalski trg.

Japonski kapitalizem je bil od nekdaj nekaj posebnega. Izumil je celo svojo besedo za sistem povezav in navzkrižnega lastništva med podjetji: keiretsu. Je podoben slovenskemu sistemu vzajemnega lastništva in povezav iz začetka 2000 in oba sta neslavno propadla. Podjetja ni silil k učinkovitosti in optimizaciji poslovanja. Sčasoma so to ugotovila tudi japonska podjetja in zadnja leta se ta mreža povezav pospešeno trga in čisti. Japonska podjetja so sicer tehnološko vedno bila v špici svetovnega gospodarstva, a če so vlagatelji zaradi podobnih dejstev kupovali ameriška podjetja, so se japonskih zaradi neprijaznega odnosa predvsem do tujih vlagateljev izogibali. Po letu 2000 se je ta slika začela popravljati, a finančna kriza v 2008 in jedrska nesreča čez nekaj let sta pripeljali japonske delnice na dno, iz katerega se je začel odboj. Padec je bil globok. V obdobju 1989-2010 je indeks tokijske borze Nikkei izgubil več kot 80 odstotkov. Tudi danes v jenih še vedno zaostaja 20 odstotkov za vrhom iz leta 1989, a okrevanje je bilo v zadnjem desetletju impresivno.

Japonska država danes velja za najbolj zadolženo razvito državo, kjer javni dolg presega 260 odstotkov. A ker je velika večina dolga, skoraj 50 odstotkov, v lasti centralne banke, večina preostalega pa v lasti japonskih državljanov, predvsem skozi pokojninske sklade, je zunanjega dolga le za prgišče. To prinaša mirnost v financah. Država je večinoma dolžna sama sebi, kar je za evropske ali ameriške razmere svojevrsten dosežek. Centralna banka BOJ zato vodi svojevrstno monetarno politiko, ki bistveno odstopa od politike ostalih centralnih bank. Obresti so blizu ničle (med -0,10 odstotka in 0,50 odstotka) praktično od sredine devetdesetih. A to s seboj ne prinaša nikakršne inflacije. Zadnjih 20 let se borijo večinoma z deflacijo. Tudi ko smo konec lanskega leta v Evropi in ZDA videli 10-odstotno inflacijo je le-ta na Japonskem dosegla zgolj 3,30 odstotka. Podjetja se zato lahko še naprej poceni zadolžujejo in nemoteno investirajo v širitev in rast poslovanja. Življenjski standard je eden najvišjih na svetu. A domača potrošnja ostaja šibka. Vse bolj staro prebivalstvo, relativno zaprto pred priseljevanjem, troši vse manj. Staro prebivalstvo z visokimi prihranki je blagoslov, ko se država zadolžuje in prekletstvo, ko japonska podjetja želijo povečati prodajo doma. Že desetletja je gospodarstvo izrazito izvozno naravnano in to se še krepi. Tudi ostali gospodarski in politični premiki v zadnjem času so pozitivni. Nekoliko so omilili zaposlovanje tujcev, saj želijo pritegniti talentirane tuje delavce. Počistili so korporacije in dvignili nivo korporativnega upravljanja. Prekinili so nepotrebne in škodljive povezave med podjetji. Podjetja se specializirajo, videli smo nekaj oddelitev in izčlenitev nestrateških podjetij v nova podjetja. Komunikacija in odnos do tujih vlagateljev se je popravil. Podjetja so z bolj osredotočenim poslovanjem dvignila marže, s tem pa financirajo višje dividende in odkup lastnih delnic kot način optimizacije lastniškega kapitala. Pravna varnost podjetij in vlagateljev je zelo visoka, zakonodaja pa stabilna. Posledično je Japonska spet privlačna. Letošnje leto je pritegnila največ mednarodnega investicijskega kapitala med globalnimi regijami. Ostaja druga največja država v globalnem delniškem indeksu s slabimi 6 odstotki, če ne upoštevamo EU kot celote. Vrednotenje japonskega delniškega trga je med 25 in 30 odstotkov nižje kot vrednotenje ameriškega, obenem pa ponuja zanimiva podjetja, ki so absolutno vodilna na marsikaterem trenutno vročem področju. Govorimo o robotiki, digitalizaciji, polprevodnikih, zeleni energiji, električnih avtomobilih in baterijah itd. Globalni kapital išče pot nazaj v japonska podjetja in njihove dobre zgodbe. Tudi slovenski vlagatelji smo aktivni na japonskem trgu, res pa mali vlagatelji večino vložkov naredijo le skozi slovenske globalne sklade. Zdi se, da se je po 30 letih Japonska le prebudila in znova postala željena destinacija za investiranje kapitala. Še posebej sedaj, ko Kitajska nekako izgublja primat najbolj privlačne destinacije za kapital v Aziji.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Indeks S&P 500 gledano v evrih dosegel rekordno vrednost
September zaznamujejo novi začetki. Tako velja tudi za finančne trge, saj se aktivnost na trgih po poletnem zatišju septembra znova poveča. Jesen je v preteklosti že prinesla tudi precej pretresov na borzah. Zelo burna sta bila tudi lanski september in oktober, kjer so rastoče obrestne mere, visoka inflacija in skrhani geopolitični odnosi takrat napovedovali sila negotove čase. Ameriški indeks S&P 500 je lanskega septembra potonil vse do vrednosti okrog 3600 točk. Letos v zadnjo tretjino leta vstopamo povsem v drugačnem vzdušju. Črne gospodarske napovedi se namreč niso uresničile, indeks 500 ameriških elitnih podjetij je v letu dni pridobil skoraj 1000 točk. Gledano v evrih je S&P 500 pretekli teden dosegel celo rekordno vrednost, saj je bila septembra lani vrednost evra in dolarja poravnana, v letu dni pa je dolar pridobil 8% v primerjavi z evrom.

Napetost trga dela v ZDA popušča
Podatki iz ameriškega trga dela so bili pretekli teden znova pod drobnogledom vlagateljev. Število novo ustvarjenih delovnih mest se je avgusta v ZDA občutno znižalo, navzdol so bili revidirani tudi julijski in junijski podatki. Da se trg dela počasi le umirja so nato nakazali tudi podatki o stopnji brezposelnosti, ki se je iz 3,5 % zvišala na 3,8 %, kar je največ po februarju 2022, ter nižjem številu odpovedi. Vse to so za centralne banke in finančne trge dobrodošli podatki. Popuščanje zgodovinsko napetih razmer na trgu dela namreč pomeni manjši pritisk na inflacijo. Vrednotenja na trgih trenutno napovedujejo, da bodo pri Fed na preostalih treh letošnjih zasedanjih ključno obrestno mero ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 %.

Izjemna rast danskega farmacevta Novo Nordisk
V petek smo v Evropi dobili novo največjo borzno družbo, tržna kapitalizacija danskega farmacevtskega podjetja Novo Nordisk je namreč za kratek čas presegla francoskega proizvajalca luksuznih izdelkov LVMH, ki se sooča z negotovostjo v zvezi z gospodarskim stanjem na Kitajskem. Izjemna rast Novo Nordiska v letošnjem letu temelji predvsem na revolucionarnih zdravilih proti debelosti po imenu Wegovy in Ozempic. Tržna kapitalizacija podjetja je pri slabih 400 milijardah evrov višja od danskega letnega BDP. Kljub temu, da iz skandinavske države s 6 milijoni prebivalcev prihajajo tudi nekatera druga globalno vplivna podjetja kot je Lego in Maersk, je vpliv Novo Nordiska na državno gospodarsko rast tako velik, da danski ekonomisti razmišljajo o tem, da bi v nadaljnje objavljali ekonomske podatke z in brez vpliva gigantskega farmacevta.

Evrska inflacija se avgusta ni znižala
Pretekli teden so bili objavljeni tudi sveži podatki o inflaciji v evro območju, ki je avgusta merjeno s CPI pri 5,3 % ostala nespremenjena. Jedrna inflacija se je malenkost znižala in prav tako znaša 5,3 %. V poletnih mesecih se je ob turističnem »bumu« zviševala predvsem inflacija v storitvah. Rast cen hrane je na letnem nivoju še zmeraj visoka, a se umirja. Dodatno zvišanje evrskih obrestnih mer na septembrskem zasedanju zato ostaja še naprej v igri, čeprav slabši makroekonomski podatki predvsem iz evropske industrije in Nemčije nasploh znižujejo verjetnost dviga obrestnih mer.

Kitajski juan padel na najnižjo vrednost po letu 2007
Kitajska je sprejela dodatne nove ukrepe za oživitev nepremičninskega sektorja in nekoliko zrahljala denarno politiko. Trgi ocenjujejo te ukrepe kot nezadostne. Ob tem je kitajski juan avgusta v primerjavi z dolarjem zdrsnil na najnižjo raven po letu 2007. Kitajski borzni indeksi so ob zadnjih ukrepih nekoliko pridobili, a deflacijski pritiski, visoka brezposelnost med mladimi, vse globlja kriza v nepremičninskem sektorju in strukturne spremembe so dejavniki, ki vzdržnost kitajske gospodarske rasti v bližini stopenj, ki smo jih bili vajeni v preteklosti postavljajo pod velik vprašaj. Temu primerno vrednotenja na Kitajskem trgu ostajajo pod nivoji iz preteklih let.

Borzna cena surove nafte znova navzgor
Upad inflacije proti ciljnim 2 % in s tem delo centralnih bank bi lahko v naslednjih mesecih zakomplicirala cena surove nafte, ki se je pretekli teden povzpela na 86 ameriških dolarjev za sodček ter rast cen energentov, predvsem plina zaradi napovedane stavke v Avstraliji, ki smo jim priča v zadnjih tednih. S tem je borzna cena črnega zlata prodrla skozi razpon trgovanja, ki se je izpostavil v zadnjih mesecih. Več kot 7 % skok surove nafte WTI v prejšnjem tednu gre pripisati vse nižjim zalogam ter napovedi rezov v količini načrpane nafte iz strani OPEC +.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljni in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo na mizi. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja določeno tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Jackson Hole ni prinesel večjih sprememb
Predzadnji avgustovski teden se je pričel z velikimi pričakovanji. Oči so bile uprte Jackson Hole in redno letno srečanje ameriških in evropskih centralnih bankirjev. A rezultat je bil benigen in v okviru pričakovanj. Posledično na trgih nismo beležili pretiranih premikov. Trgi so tako pretekli teden rahlo zrastli, a premiki so bili relativno majhni in niso bistveno spremenili stanja.

FED je po pričakovanjih napovedal, da bi bile lahko obresti višje precej dalj časa, morebiten rez v obrestnih merah pa se premika v sredino naslednjega leta. Obenem je septembrski dodatni dvig obrestnih mer malo verjeten, saj se inflacija še naprej počasi umirja. Edini del ekonomije, ki še naprej vztraja na zgodovinsko visokih nivojih je trg dela, ki zaenkrat ne kaže znakov popuščanja in omogoča, da se skozi potrošnjo prebivalstva svetovna ekonomija drži v območju rasti. Še naprej se nekoliko poslabšujejo kazalci zaupanja v evropski industriji, a tudi tu se trendi upadanja umirjajo, obenem pa se povečujejo razlike med posameznimi državami, saj so pričakovanja v Nemčiji slabša kot v nekaterih drugih evropskih državah. Skrbi nadaljnje upočasnjevanje Kitajske in njenega gospodarstva. Kitajska naj bi po prvotnih ocenah prispevala pomemben delež k letošnji rasti svetovnega gospodarstva, a to se zdi vse bolj utopičen scenarij. Težave v nepremičninskem sektorju se širijo, brezposelnost med mladimi ostaja visoka, država pa z kozmetičnimi popravki očitno upa, da se bo stanje samo od sebe izboljšalo. Globalni vlagatelji zato pospešeno umikajo kapital iz kitajskih naložb, obenem pa se tudi delež kitajskih nedržavnih investicij v svetu močno zmanjšuje.

AI podobno kot nekoč internet
Na delniških trgih je pretekli teden izstopala Nvidia, ki je postala glavni predstavnik najbolj privlačnih podjetij s področja umetne inteligence (AI). Objavila je rezultate poslovanja za drugi kvartal in le ti so presegli najbolj optimistična pričakovanja. A konec dneva je tečaj delnice vseeno nekoliko upadel, saj je vrednotenje izredno visoko in optimističen scenarij je bil več kot očitno že vračunan v letošnjo izredno, več kot 200% rast cene delnice. Pretekli teden smo lahko opazili povečanje interesa za nekatera druga podjetja, ki bi tudi lahko dobro vnovčila svoje tehnološko znanje iz področja AI, a niso nujno iz tehnološke panoge. Govorimo o podjetjih iz področja industrije in zdravstva. Dejstvo je, da AI evforija močno napihuje vrednosti delnic nekaterih podjetij, a koristi AI tehnologije bodo bistveno širše. Nekaj podobnega, kot se je dogajalo z uvajanjem interneta v vse pore gospodarstva in življenja. Končen rezultat interneta je bil, da je dobičkonosnost rasla v celotni ekonomiji in dobičkovne marže so tudi zaradi digitalizacije danes precej višje kot so bile v 90-ih ali začetku leta 2000.

Padec evra v prid evropskih izvoznikov
Čeprav bi moral imeti sestanek centralnih bankirjev večji neposreden vpliv na cene obveznic so tudi te pretekli teden beležile le manjše premike. Donosi so nekoliko upadli, predvsem zaradi zmanjšanja verjetnosti septembrskega dviga FED-a. Je pa napoved, da bi bile lahko obrestne mere višje dalj časa zopet močneje premaknila dolar, ki je pridobil več kot 1% v primerjavi z evrom. Za evro je po skoraj devetih mesecih znova potrebno odšteti manj kot 1,08 dolarja. To je voda na mlin evropskega gospodarstva in izvoznikov, ki so v pravkar končanem obdobju poročanja rezultatov že ugotavljali, da jim rast evra ni v prid in da jim poslabšuje rezultate.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljni in nadaljnji dvigi obrestnih mer so še mogoči. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja določeno tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitnem popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Avgust na borzi v rdečem

 

Na začetku avgusta je največji svetovni ponudnik delniških  indeksov ameriški MSCI v svojem kvartalnem sporočilu za javnost obvestil finančne trge, da je vključil v svoj Frontier Market Index (MXFM) tudi štiri slovenske delnice. In sicer so člani najuglednejše svetovne druščine s področja Frontier Markets (po slovensko Robni trgi) znova postale delnice Petrola in Zavarovalnice Triglav, prvič pa so v elito vključene tudi delnice Luke Koper in Pozavarovalnice Sava.  Od prej sta kot edina predstavnika Slovenije v tem globalnem indeksu že Krka in Nova Ljubljanska banka.

V preteklosti sta bili tako delnici Petrola kot Zavarovalnice Triglav že članici te indeksne družine, vendar sta zaradi padca likvidnosti iz indeksa izpadli. Zakaj je uvrstitev v indeks pomembna? Ti indeksi, katerih glavna svetovna ponudnika sta ameriški MSCI in angleški FTSE,  so pomembni kazalniki oziroma smerokazi za svetovno industrijo upravljanja denarnih sredstev, v našem primeru gre za delniške naložbe v državah, ki se klasificirajo kot Frontier Markets (FM).  Ta skupina držav je po razvitosti kapitalskih trgov globalno gledano sicer na repu  svetovnega finančnega zemljevida,  a kljub temu nemajhno število investicijskih skladov zaradi razpršitve naložbenega tveganja vlaga na te trge.

Stopničko višje v hierarhiji, pomembnosti in seveda tržni kapitalizaciji so tako imenovani  Emerging Markets (EM ali Trgi v razvoju), za najvišjo stopnjo razvitosti pa MSCI in FTSE določata tako imenovani  Developed Markets (DM oziroma Razviti trgi).

Slovenija oziroma Ljubljanska borza vrednostnih papirjev zaradi majhne tržne kapitalizacije in slabe likvidnosti že nekaj let spada v klasifikacijo Frontier Markets. Pa vendar ta poteza MSCI pri vlagateljih za zdaj še ni obrodila sadov. Prav nasprotno, ameriški investicijski skladi so v minulih 14 dneh po objavi novice močno prodajali delnice Zavarovalnice Triglav, Petrola in Krke. Torej ravno nasprotno, kot bi pričakovali. Razlogi za to niso povezani z uvrstitvijo v indeks, ampak jih  je mogoče treba iskati v pesimizmu na svetovnih borzah, še posebno na delu razvijajočih se trgov.

Tuji vlagatelji namreč zaradi slabega gospodarskega stanja zapuščajo Kitajsko, zato so delniški tečaji krvaveli povsod po tržni klasifikaciji EM. Indeks MXEF, ki predstavlja razvijajoče se trge,  je od začetka avgusta padel za skoraj deset odstotkov, to pa je v petodstotni padec povleklo tudi na začetku omenjeni indeks MXFM, indeks robnih trgov, kamor spadajo naložbe iz naše države.

Ceno delnice Krke je dodatno prizadel padec ruskega rublja, ameriški dolar je bil nekaj dni vreden celo več kot sto rubljev. Spomnimo, lansko poletje se je gibal pri 50 rubljih, kar pomeni, da se je vrednost ruske valute proti dolarju v letu za polovico znižala.

Na močan zdrs tečaja Zavarovalnice Triglav so dodatno vplivale ogromne škode po katastrofalnih poplavah. Veliko je sicer pozavarovano pri drugih zavarovalnicah, vendar za razliko od Pozavarovalnice Sava v Triglavu višine škode niso objavili. Strah pred neznanim je na borzi vedno večji od še tako slabih objavljenih številk,  in vlagatelji so dodatno kaznovali ceno delnice. Slabemu razpoloženju oziroma razprodaji  so se na borzi  tako pridružile tudi delnice Petrola in NLB, indeks SBI TOP pa je od začetka meseca nižje za skoraj deset odstotkov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ameriške državne obveznice ostajajo varno zatočišče na finančnih trgih
Po odličnem juliju, so svetovne borze nekoliko izgubile zalet. Za prekinitev pozitivnega niza je bilo krivo predvsem znižanje bonitetne ocene ZDA iz strani ene izmed treh največjih bonitetnih agencij ter porast zahtevanih donosnosti na trgu obveznic.

Med glavnimi razlogi, da so se pri bonitetni agenciji Fitch odločili za znižanje ocene ameriškega dolga iz najvišje AAA na AA+, je rast javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, negotovi obeti za gospodarsko rast, strožja denarna politika, ter poslabšanje standardov upravljanja, pri čemer je predstavnike Fitch zmotilo predvsem ponavljajoče se zavlačevanje pri pogajanjih o zvišanju dovoljene meje dolga ter neuradno vdor Trumpovih podpornikov v kapitol januarja 2021. Ko je bonitetno oceno ZDA leta 2011 znižala agencija S&P, je ameriški borzni indeks S&P 500 v nekaj dneh izgubil okrog 10 %, tokrat pa je bila reakcija trgov precej manj burna. Da je temu tako, obstaja več razlogov. Leta 2011 je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ZDA, kar je bil za vlagatelje svojevrsten šok, ki pa se je kasneje izkazal kot pretiran. Prav tako je ameriško gospodarstvo trenutno v boljši kondiciji kot pred 12 leti, ko se je gospodarska rast šele pobirala po veliki finančni krizi, zaupanje vlagateljev pa je posledično bilo nestabilno. Naraščajoč javni dolg sicer predstavlja težavo, s katero se bodo morali v ZDA bržkone slej ko prej spopasti prek zmanjšanja javne porabe oziroma višjih davkov, a ameriške državne obveznice kljub temu ostajajo najpomembnejše varno zatočišče na trgih. Pri tem imajo večjo vlogo kot bonitetne ocene izjemna likvidnost in globina ameriških kapitalskih trgov ter dolarjev status rezervne valute. To je pretekli teden izpostavil tudi Warren Buffet, ki je povečal izpostavljenost njegovega konglomerata Berkshire Hathaway ameriškem dolgu ter ob tem opozoril, da čeprav se ne strinja z vsem, kar počne ameriška vlada, prave alternative dolarju in trgu ameriških državnih obveznic ni.

Trg dela ne nakazuje na recesijo
Število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA je bilo julija nižje od napovedi, predvsem pa nižje kot smo bili navajeni v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ameriški trg dela se torej v zadnjih mesecih nekoliko ohlaja, a številke še zdaleč ne nakazujejo, da bi bila recesija pred vrati. Brezposelnost pri 3,5 % ostaja zelo nizka, povprečni urni zaslužek pa se je na letni ravni zvišal za 4,4 %.

Prodaja Iphonov na letni ravni upadla za 2,4 %
Počasi se zaključuje sezona objav četrtletnih rezultatov. Med podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so že poročala, jih je 79 % preseglo napovedi analitikov, po trenutnih projekcijah, bodo dobički za 5,7 % nižji kot v drugem četrtletju lani. Pretekli teden so rezultate predstavili pri Applu in Amazonu. Prvi je vlagatelje tokrat nekoliko razočaral s slabšo prodajo Iphona, ki predstavlja 48 % prihodkov podjetja. Kljub temu je število plačljivih naročnikov na Applove digitalne storitev preseglo milijardo, kar je denimo skoraj pet krat več od števila Netflixovih naročnikov. Delnice Appla so po objavi rezultatov zdrsnile za okrog 5 %. Na drugi strani pa so pri Amazonu vlagatelje navdušili z boljšimi številkami v segmentu računalništva v oblaku, odlično spletno prodajo in višjimi profitnimi maržami.

Črni oblaki nad britanskem nepremičninskem sektorju
Dogajanje v ZDA, nekaj slabših četrtletnih rezultatov evropskih borznih družb in šibke številke indeksa nabavnih managerjev v proizvodnji so glavni krivci, da so tudi evropski borzni indeksi v avgust krenili obarvani v rdeče. Indeks Stoxx 600 je na tedenski ravni izgubil 2,44 %. Vlagatelje vse bolj skrbijo slabe številke iz evropske industrije in predelovalnih dejavnosti, ki kažejo na precejšno krčenje ekonomskih aktivnosti v poletnem obdobju. Angleška centralna banka je ključno obrestno mero iz 5 % zvišala na 5,25 %. Zvišanje obrestnih mer v Veliki Britaniji povzroča vse več težav na nepremičninskem trgu, kjer so se julija cene na letni ravni znižale za 3,8 %, junijska prodaja hiš pa je upadla za 15 %.

Zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico znova nad pomembno psihološko mejo
Ob solidnih ekonomskih podatkih, je zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico po dolgem času znova presegla 4 %. Zanimivo pa obvezniški trgi bolj ali manj niso reagirali na novico o znižanju ameriške bonitetne ocene, kar potrjuje, da odločitev Fitch-a ni vplivala na zaupanje vlagateljev.

Kitajski nepremičninski sektor ne kaže znakov okrevanja
Na trgih v razvoju zadnji teden nismo beležili večjih premikov. Kitajske oblasti še naprej z manjšimi posegi poizkušajo obrniti trend ohlajanja gospodarske aktivnosti, a nepremičninski sektor kot eden izmed najbolj prizadetih ne kaže znakov optimizma in okrevanja. Vseeno vlagatelji še naprej verjamejo v močnejši kitajski stimulus, zaradi česar kitajske delnice ostajajo špekulativna naložba.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank še vedno diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija upada, a počasneje kot skupne in centralne banke sporočajo, da so nadaljnji dvigi obrestnih mer mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Holu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen ostaja tudi sklad Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši, zato smo kratkoročno znižali priporočilo. Na tej točki je mogoče smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge naložbe, tudi take s fiksnim donosom (obveznice). Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.