Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Bik na borzah se ni upehal

Tudi po zasedanju ameriške centralne banke, objavi rezultatov tehnoloških velikanov in januarskih podatkov iz ameriškega trga dela, se bik na borzah ni upehal. Najbolj spremljan ameriški delniški indeks, S&P 500, je po oktobrski korekciji kar trinajst od štirinajst tednov zaključil s pozitivnim donosom, v tem obdobju (merjeno v dolarjih) je pridobil že 20 % in se močno približal vrednosti 5000 točk.

Težko pričakovanega začetka nižanja obrestnih mer zelo verjetno še ne bo

Trgi so se pretekli teden bolj ali manj otresli napovedi, da težko pričakovanega začetka nižanja obrestnih mer, vsaj do začetka maja, zelo verjetno še ne bo. Ameriški centralni banki namreč ob trenutnih zelo močnih makroekonomskih podatkih ni potrebno hiteti in tvegati, da bi se inflacija ob pregrevanju gospodarstva znova zvišala. Pri Fed so tako ključno obrestno mero še četrtič zapored ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 % ter s precejšnjo gotovostjo enako potezo napovedali tudi za marčevsko zasedanje. V primerjavi z decembrskim srečanjem je bila retorika guvernerja Fed, Jerome Powella, znova nekoliko strožja. A z optimizmom navdaja dejstvo, da glavni razlog za povečano previdnost Fed ni ponovna obuditev inflacijskih pritiskov, temveč robustna gospodarska rast. Da vodilno svetovno gospodarstvo še naprej deluje na zelo visokih obratih, so konec preteklega tedna pokazali tudi januarski podatki s trga dela. Ameriško gospodarstvo je januarja ustvarilo 353.000 delovnih mest, kar je skoraj dvakrat več od pričakovanj. Znova se je pospešila tudi rast povprečne urne postavke, ki se je na mesečni ravni zvišala za 0,6 %, na letni ravni pa za 4,6 %.

Meta je zabeležila največjo dnevno rast tržne kapitalizacije v enem dnevu v zgodovini

Kar pet podjetij iz t.i. skupine veličastnih sedem, z zelo velikimi utežmi v borznih indeksih, je pretekli teden poročalo četrtletne rezultate. Alphabet (Google) in Apple kljub rasti prihodkov in dobička nista v celoti izpolnila izjemno visokih pričakovanj delničarjev. Delnici obeh podjetij sta posledično nekoliko zdrsnili. Sta pa zato navdušila Amazon in zlasti Meta (bivši Facebook), ki je zabeležila največjo dnevno rast tržne kapitalizacije katerekoli borzne družbe v enem dnevu v zgodovini – delnica se je v petek podražila za 20 % in k tržni kapitalizaciji dodala 200 milijard dolarjev. Meta je postavila še en pomemben mejnik, in sicer napovedala prvo dividendo v višini 50 centov na delnico. Največja tehnološka podjetja bodo v bržkone vse večji delež dobičkov, ki so jih prej namenila za rast in razvoj, v prihodnjih letih v obliki dividend namenila delničarjem, kar je običajen proces zorenja gospodarske panoge.

Evrsko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lani za las izognilo recesiji

Evrsko gospodarstvo se je v zadnjem četrtletju lani sicer za las izognilo recesiji, a stagniralo (0,0 % rast). Medtem, ko so pozitivno presenetile nekatere države t.i. evropskega juga, so podatki o BDP potrdili, da šepajo predvsem vodilna evropska gospodarstva na čelu z Nemčijo in Francijo. Evrska inflacija se je januarja še nekoliko znižala, cene na letni ravni, merjeno s CPI, so se zvišale za 2,8 %. Sprehajanje po robu recesije in inflacija v neposredni bližini ciljnim 2 % v Evropi ter močna gospodarska rast na drugi strani Atlantika, bi lahko pomenila, da se bo razkorak med nivojem obrestnih mer v Evropi in ZDA še povečal. A med evropsko in ameriško centralno obstaja majhna, toda precej pomembna razlika. ECB ima en sam mandat, in sicer zagotavljanje stabilnosti cen. Na drugi strani je mandat Feda dvojen – ob cenovni stabilnosti zagotoviti čim višjo zaposlenost. Vsaj v teoriji  bi torej evropska centralna banka kljub nižji inflaciji kot v ZDA in skorajšnji recesiji, morala ostati osredotočena na dosego ciljnih 2 % inflacije, tudi za ceno recesije.

Koraku naprej na kitajskih borzah, sta znova sledila dva koraka nazaj

Glavni indeks šanghajske borze CSI300 je prejšnji teden izgubil 6,19 %, kar pomeni najslabši teden po letu 2018. Padec je povzročil stečaj nekoč največjega kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande. Kljub temu, da je bil stečaj že dolgo zgolj vprašanje časa, je dogodek sprožil ugibanja o tem, kako bo propad podjetja z dolgom v višini okrog 327 milijard ameriških dolarjev vplival na kitajski finančni sistem in dodatno skrhal zaupanje v kitajski nepremičninski sektor ter gospodarstvo nasploh. Podobna usoda kot pri Evergrandu namreč grozi tudi nekaterim ostalim kitajskim nepremičninskim velikanom. Kitajski ekonomisti izračunavajo in pozivajo vlado k veliki finančni injekciji, da bi okrepili zaupanje v trg. Ta se zadnji čase lomi predvsem na segmentu srednje velikih in malih podjetij, kjer so aktivni pretežno ali izključno kitajski mali vlagatelji. Zaradi nakupov z vzvodom ali kredit so sedaj ob padanju cen delnic primorani zagotavljati dodatna likvidna sredstva, ki jih večina nima in posledično jih bo kar nekaj bankrotiralo. To še krepi prodajni pritisk. Zahtevana finančna injekcija bi tako po izračunih morala biti velika kar 1.400 milijard dolarjev ali več kot 10 bilijonov juanov. Odobritev slednje se trenutno zdi malo verjeten, saj bi tiskanje juanov imeli močan vpliv na razmerje z dolarjem, stabilnost slednjega pa je trenutno ena izmed prioritet kitajske oblasti. Skratka kitajske oblasti imajo na izbiro le slabe in še slabše rešitve. Potrebno bo ugrizniti v kislo jabolko in začeti obširne gospodarske in politične reforme, da se preobrne negativne trende v gospodarstvu in družbi.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer. A problem nastaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, a ekonomska aktivnost je na meji med rastjo in krčenjem. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko tekom 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon, rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Na krilih vzpodbudnih makroekonomskih podatkov in ugodnih napovedi centralnih bank o prihodnji denarni politiki, so najbolj spremljani borzni indeksi pretekli teden še naprej pridobivali.

Ameriški delniški indeksi so pretekli teden znova rušili rekorde

Letna gospodarska rast ameriškega gospodarstva je v zadnjem četrtletju še enkrat več konkretno presegla napovedi ekonomistov in znaša 3,3 %. Merjenje BDP je sicer zaostali (ang. lagging) indikator, ki prikazuje gospodarsko aktivnost v preteklem obdobju. Vlagatelji na finančnih trgih se bolj osredotočajo na t.i. vodilne indikatorje, ki se uporabljajo za napovedovanje prihodnjih trendov. Eden izmed najbolj spremljanih tovrstnih kazalnikov je indeks nabavnih managerjev PMI. Indeks nabavnih managerjev je določen na podlagi mesečnih anket z vodji nabav v podjetjih iz storitvenega in proizvodnega sektorja in tako odraža aktualno stanje med podjetji. Potem, ko je v preteklih mesecih rast ameriškega gospodarstva slonela predvsem na visokem povpraševanju po storitvah, se je januarja presenetljivo v območje rasti vrnil tudi PMI indeks nabavnih managerjev iz proizvodnega sektorja. Ameriško gospodarstvo torej kljub višjim obrestnim meram še naprej raste hitreje od dolgoročnih trendov. Močni makroekonomski podatki iz največjega svetovnega gospodarstva pa napajajo rast najbolj spremljanih ameriških delniških indeksov, ki so pretekli teden znova rušili rekorde.

Sezona objav četrtletnih rezultatov borznih družb je v teh dneh na vrhuncu

V celoti gledano rezultati podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so že poročala, niso tako navdušujoči kot bi pričakovali glede na trenutna vrednotenja. Izmed najbolj spremljanih podjetij je negativno izstopala predvsem Tesla, pri kateri vse bolj občutijo konkurenco cenejših kitajskih proizvajalcev avtomobilov kot so BYD, Xpeng in Nio. Rast prodaje Teslinih avtomobilov se posledično upočasnjuje, dobičkovne marže pa ob nižanju prodajnih cen upadajo. Kitajski električni avtomobili se vse bolj uveljavljajo na zahodnih trgih in ogrožajo konkurenčnost ne zgolj Tesle, temveč tudi tradicionalnih evropskih avtomobilističnih velikanov.

Ohlajanje kitajskega in evropskega gospodarstva je evropska podjetja luksuznih dobrin prizadelo precej manj od napovedi

Tržni delež kitajskih električnih avtomobilov v Evropi se hitro približuje 10 %. Kitajskim proizvajalcem s subvencijami močno pomaga kitajska vlada, kar jim omogoča večjo cenovno konkurenčnost. Na to se je že lani odzval vrh EU. Pri Evropski komisiji je namreč v teku raziskava o vplivu subvencioniranih kitajskih avtomobilov na izkrivljanje evropskega trga. Na podoben način so namreč kitajska podjetja iz industrije solarnih panelov v zadnjih letih s trga izrinila evropske konkurente. Ker je avtomobilska industrija za evropsko gospodarstvo izjemnega pomena, se vse bolj omenja možnost uvedbe protidumpinških ukrepov oziroma zvišanja trenutno veljavne 10 % tarife na avtomobile kitajskih proizvajalcev. Kitajska oblast žuga s protiukrepi, zato se napovedujejo ostrejši protimonopolni pregledi na trgu alkoholnih pijač, kamor evropska podjetja, predvsem francoska in italijanska, izvažajo drage alkoholne pijače in vina. Ukrep je sicer na trhlih nogah, saj so tržni deleži evropskih podjetij zelo majhni, na nivoju nekaj % celotnega trga, a kitajski trg za evropska podjetja luksuznih dobrin predstavlja enega najpomembnejših trgov, zato je potencialno zaostrovanje v trgovini nekaj, kar zelo skrbi vlagatelje. A največje podjetje luksuznih dobrin, LVMH, je konec preteklega tedna objavilo presenetljivo dobre rezultate in delnica je skočila več kot 10 % in s tem omilila izgub v zadnjem letu na približno 10 %. Sodeč po rezultatih, je ohlajanje kitajskega in evropskega gospodarstva vsaj zaenkrat evropska podjetja luksuznih dobrin prizadelo precej manj od napovedi.

Evropska centralna banka je pretekli teden ključne obrestne mere ohranila nespremenjene

Retorika predsednice ECB Christine Lagarde na konferenci po zasedanju je bila bolj sproščena kot skozi večji del lanskega leta. Trgi so se razveselili predvsem besed o zadovoljstvu nad procesom umirjanju inflacijskih pritiskov. Obresti so pretekli teden nespremenjene ohranili tudi pri norveški, kanadski in japonski centralni banki. Če ne bo večjih presenečenj, se bodo ta teden za enako potezo odločili pri ameriški in angleški centralni banki. Poleg bolj sproščenih tonov centralnih bankirjev, so se vlagatelji na evropske borze razveselili tudi novic o spodbujevalnih ukrepih na Kitajskem ter vzpodbudnih rezultatov nekaterih izmed največjih evropskih borznih družb, na čelu s proizvajalcem opreme za proizvodno polprevodnikov ASML. Slednji je zaradi odličnih napovedi za 2024 in predvsem 2025 (naročila za več stomilijonske stroje imajo dolge dobavne roke) skočila na nove rekordne nivoje in se zopet prebila med 3 največja evropska podjetja po tržni kapitalizaciji.

Nekoliko bolj konkreten odboj so pretekli teden uprizorile kitajske delnice

Kitajska centralna banka je napovedala znižanje obveznih rezerv ter nižanje obrestnih mer pri posojilih za majhna in srednja podjetja ter razvoj podeželja. Prav tako naj bi kitajska vlada do partijskega vrha, ki se začenja 5. marca, naznanila še nekaj ukrepov za oživitev gospodarske aktivnosti. Kljub odboju, so kitajski indeksi v primerjavi z enakim obdobjem lani globoko v rdečem. Za vzdržno in dolgoročno okrevanje bo poleg stimulusov potrebno ponovno okrepiti zaupanje kitajskih potrošnikov in tujih vlagateljev. To se lahko skrha po ponedeljkovi napovedi začetka stečaja družbe Evergrande, ki je tehnično bankrotirala že v 2021, a do včeraj so se predvsem kitajski organi pretvarjali, da je družba še živa. Družba za sabo pušča 300 milijard dolgov in 1,5 milijona nedokončanih stanovanj, kar so nepredstavljive številke za Evropo ali ZDA. Vprašanje je ali lahko konec te šarade pripelje do domino efekta in v stečaj potegne še druga podjetja, predvsem dobavitelje, ali pa je to končno signal, da oblasti čistijo težave in nakazuje, da je obrat v gospodarskih trendih blizu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer. A problem nastaja ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je na meji med rastjo in krčenjem. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko tekom 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje skozi sklad Generali Tehnologija. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A potrebno po precej potrpežljivosti.

 

 

Delnice kot primerna naložba za inflacijske čase

 

 

Delnice na Ljubljanski borzi tudi v novem letu rastejo. Od konca lanskega oktobra, ko so se tečaji domačih blue chipov začeli premikati navzgor, je indeks SBI TOP pridobil dobrih 12 odstotkov in je tako najviše v zadnjih dveh letih. Samo v letošnjem januarju so cene delnic, merjene z omenjenim indeksom, višje za 4,4 odstotka, kar je malo več, kot je v letu 2023 znašala letna inflacija. To je še en dokaz, da so delnice v času inflacije najprimernejši naložbeni razred.

Telekom si bo dividende zlahka izplačal

Tradicionalno je prva polovica leta na domačem delniškem trgu obarvana zeleno, saj so slovenske delnice zaradi visokih dividend, ki se izplačajo poleti, med vlagatelji precej zaželene. Letos je situacija še posebej zanimiva, saj dva velika izplačevalca dividend, Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, zaradi prejemanja državnih subvencij v lanskem letu dividend nista smela izplačati. Zato so morali delničarji na sklic izredne skupščine, na kateri bi glasovali o razdelitvi dobička leta 2022, čakati vse do tekočega meseca.

V obeh družbah so tako pohiteli in že v prvem tednu januarja sklicali skupščini delničarjev, na katerih bodo pričakovano potrdili izplačilo celotnega bilančnega dobička. Pri Telekomu Slovenije to pomeni 6,2 evra bruto na delnico, vendar pa bo izplačilo po predlogu uprave nakazano v dveh obrokih. In sicer prva polovica proti koncu marca in druga avgusta.

Pri tem predlogu se očitno zgledujejo po Novi ljubljanski banki, ki tovrstno prakso uporablja že zadnjih nekaj let. Razlog gre iskati v ohranjanju likvidnosti družbe skozi leto, saj Telekom Slovenije večino EBIDTA vsako leto sproti porabi za nove naložbe.  Avgustovsko izplačilo dividende pa gre verjetno na neki način razumeti  tudi kot nadomestilo za redno dividendo iz čistega dobička lanskega leta. Tega namreč družbe, ki so črpale državne subvencije za plačilo električne energije, znova ne smejo razdeliti delničarjem.

Manj ugoden položaj Cinkarne Celje

Če pa je poslovanje Telekoma v zadnjem letu le nekoliko boljše, pa to težko trdimo za Cinkarno Celje. Za njimi je eno izmed slabših let v zadnjem obdobju, saj je cena njihovega glavnega proizvoda titanovega dioksida na svetovnih trgih izrazito nizka. TiO2, ki se največ uporablja v gradbeništvu, deli usodo panoge, zlasti težav nepremičninskega sektorja in slabih gospodarskih razmer v Kitajskem. Tudi v Evropi, ki je za Cinkarno Celje domači trg, razmere niso dobre, tako da je veliko vprašanje, kakšna bo letošnja dobičkonosnost družbe.  Velik promet na Ljubljanski borzi z delnicami Cinkarne Celje lahko v zadnjem času tako pripišemo samo prihajajočemu izplačilu dividende, kar pa je v teh razmerah poslovanja družbe izjemno tvegano početje.

Niso pa tvegane tako imenovane ljudske obveznice, ki jih v februarju izdaja država oziroma ministrstvo za finance.  Pri vlagateljih bi se zadolžili za 250 milijonov evrov za tri leta, ponujajo pa razmeroma dober donos za to vrsto finančnih naložb in ročnost.  Napovedana kuponska obrestna mera oziroma bruto donosnost pred stroški v višini 3,4 odstotka na leto je višja kot za tovrstni bančni depozit, prav tako pa  bo prinašala za 0,4  odstotne točke na leto več, kot je trenutno tržna donosnost običajnih državnih obveznic Republike Slovenije. Vsekakor poteza, ki jo lahko pohvalimo.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

S&P dosegel novo rekordno vrednost

S&P 500 je v petek, 19. 1., trgovalni teden sklenil pri vrednosti 4840 točk, kar pomeni, da je najbolj spremljani ameriški borzni indeks prvič po 3. januarju 2022 dosegel novo rekordno vrednost. S&P 500 je kar 11 izmed zadnjih 12 tednov zaključil s pozitivnim izkupičkom. Ob tem pa indeks nihajnosti VIX, ki mu včasih rečemo tudi indeks strahu, zadnja dobra dva meseca vztraja na zelo nizkih nivojih, kar pomeni, da so vlagatelji še naprej prepričani, da bodo trgi rastli.

Rast na borzah so vodile delnice iz različnih segmentov trga

Kljub temu, da je bila pot proti novim rekordom na borzah neobičajno mirna in konstanta, so rast v posameznih fazah vodile delnice iz različnih segmentov trga. Jeseni so se, ob ugodnih inflacijskih podatkih in padcu zahtevanih donosnosti obveznic, najbolje odrezale delnice, ki so občutljive na obrestne mere. Največ so tako pridobivali bolj tvegani segmenti trga, npr. nepremičninska podjetja, bolj zadolžena podjetja in delnice podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo. Ob prehodu v leto 2024 so se prebudile panoge, ki so skozi večji del leta 2023 zaostajale, predvsem zdravstveni sektor. Za zadnji korak do novih rekordov borznih indeksov pa so pretekli teden spet poskrbele delnice povezane z umetno inteligenco in proizvodnjo polprevodnikov, na čelu s tehnološkimi velikani in največjimi proizvajalci mikročipov.

Vlagatelji na preži glede napovedi gibanja inflacije v letu 2024

Opisane rotacije med različnimi segmenti so v največji meri posledica velike negotovosti in nasprotujočih si mnenj v obetih glede prihodnjega gibanja inflacije in postopanja centralnih bank. Terminski trgi so denimo še pred dvema tednoma napovedovali dobrih 60 % možnosti, da bodo pri Fed marca že prvič znižali obrestno mero, pretekli teden se je verjetnost znižala zgolj na 13 %. Ne glede na to pa ameriško gospodarstvo še naprej odlično kljubuje strožji monetarni politiki in ostalim preprekam, kar skrbi za optimizem na borzah.

V četrtek, 25. 1., bo ameriška vlada objavila podatek o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju 2023. Spomnimo, BDP se je v tretjem četrtletju lani povečal za kar 4,9 %. Številke za četrto četrtletje bodo zmernejše, a bržkone je rast ostala nad dolgoročnim trendom, ki je med 1,5 % in 2 %. Prav tako bodo trgi te dni budno spremljali zasedanje evropske in ameriške centralne banke. Nivo obrestnih mer bo tako pri nas kot čez lužo ostal nespremenjen, a vlagatelji bodo na preži za signali o časovnici in tempu rezov obrestnih mer v nadaljevanju leta.

Predsednica evropske centralne banke Christine Lagarde je že pretekli teden v sklopu ekonomskega foruma v Davosu namignila, da prvo nižanje pričakuje poleti. Kot smo že navajeni se stališča med predstavniki posameznih evropskih držav precej razlikujejo. Prvi mož avstrijske centralne banke je denimo v intervjuju za ameriški CNBC opozoril, da sproščanje denarne politike v letošnjem letu ni samoumevno in s tem sprožil mini razprodajo na evropskih borzah. Za razliko od ameriških, najbolj spremljani evropski borzni indeksi še nekoliko zaostajajo za rekordnimi vrednostmi.

Kitajska v prizadevanju za povrnitev zaupanja

Če smo pri ameriških borznih indeksih pisali o stabilni rasti vrednosti, bi lahko nasprotno opisali dogajanje na kitajskih borzah, ki se nikakor ne morejo pobrati. Indeks Shangahi Composite je v rdečem sklenil osem od zadnjih devetih trgovalnih tednov. Kitajska si je na ekonomskem forumu v Davosu, kamor je prispela z največjo delegacijo po letu 2017, prizadevala za povrnitev zaupanja v domači trg. Premier Li Quiang je poudaril, da investiranje na kitajski trg predstavlja priložnost in ne tveganja, ter opravil srečanje z nekaterimi vodilnimi predstavniki ameriških finančnih institucij. A to zaenkrat ni obrnilo trenda in nov teden se je začel podobno kot se je prejšnji končal, z novimi padci. Diskont med istimi delnicami, ki hkrati kotirajo tako v Hong Kongu kot tudi Šanghaju, je dosegel 36 % in predstavlja največji razkorak od leta 2005. Tuji vlagatelji so zaradi relativno zaprtega kitajskega finančnega sistema aktivni večinoma zgolj v Hong Kongu in razkorak nakazuje, da so tuji vlagatelji povsem obupali nad kitajskimi delnicami, medtem ko se kitajski notranji trg drži nekoliko bolje, čeprav so tudi tam izgube precejšnje. A notranji trg je zaradi konstantnega vmešavanja kitajskih oblasti v delovanje tako trga kot večjih, predvsem institucionalnih vlagateljev, precej manj reprezentativen kot odprt in bolj svoboden hongkonški trg.

Dober začetek leta tudi za slovensko borzo

Odlično je v leto krenila slovenska borza. Domači SBITOP je januarja pridobil slabe 4 %. Pretekli teden se je odlično odrezala po tržni kapitalizaciji največja slovenska delnica, Krka. Vrednost Krkinih delnic se vztrajno približuje najvišjim nivojem izpred vojne v Ukrajini, ki ni ogrozila uspešnosti poslovanja. Pri novomeškem farmacevtu naj bi ta teden predstavili dobre poslovne rezultate za leto 2023. Še naprej vlagatelje razvaja tudi delnica NLB, ki je pred kratkim dosegla rekordno vrednost in obenem uspešno izdala obveznico ter s tem okrepila kapital in s tem od Petrola prevzela status druge največje domače borzne družbe.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2024 bodo zaznamovale centralne banke z nižanjem obrestnih mer. A problem nastaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Za 2024 so namreč napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo nedotaknjeni dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic, predvsem daljše ročnosti, pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile, poleg obrestnega donosa, še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot sta prodor AI v zdravstvo in razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje skozi sklad Generali Tehnologija. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A potrebno bo precej potrpežljivosti.

 

Izjemno donosnemu letu 2023 sledi leto volitev

 

Na kapitalskih trgih je mrzlico povzročila umetna inteligenca, ki je celotno preteklo leto predstavljala primarni razlog za rast tehnoloških delnic. Lani so imele največje donose delnice »magnificent 7«, med katere štejemo visokotehnološka podjetja Apple, Microsoft, Google, Meto, Nvidio, Amazon in Teslo. Na izjemno donosnost je prav tako vplivalo delo centralnih bankirjev, ki jim je uspelo omejiti rast inflacije, nato pa so jo začeli uspešno zniževati proti ciljnima dvema odstotkoma. Ameriška centralna banka je temeljno obrestno mero dvignila na raven 5,25 odstotka oziroma 5,50 odstotka, ki je nismo videli vse od leta 2001. Temu je sledila ECB, ki je temeljno obrestno mero dvignila na 4,50 odstotka. Višjim stopnjam zadolževanja so se tako ameriška kot tudi evropska podjetja dobro prilagodila in tako preprečila ohladitev gospodarstva.

Izjemnim donosom ameriškega indeksa S&P 500 v lanskem letu gre v prid tudi zgodovinsko povprečje, saj je od leta 1928 pa vse do danes prav tretje leto predsedovanja v Beli hiši najbolj donosno. Donos v zadnjem letu predsedovanja v povprečju od leta 1928 znaša 5,5 odstotka, poletje pa velja za najbolj donosno obdobje. Končni rezultat volitev v Belo hišo v povprečju pomeni bikovski trend, ki bo odvisen predvsem od dejanj centralnih bankirjev.

Kapitalski trgi v letu 2024 kot primarno gonilo rasti vidijo zniževanje temeljnih obrestnih mer, sekundarno gonilo pa bodo nedvomno volitve. Leto 2024 lahko opišemo kot volilno leto, kjer se bo več kot 49 odstotkov svetovne populacije v 64 državah in Evropski uniji odpravilo na volišča. Najbolj odmevne volitve bodo nedvomno v ZDA in v Evropski uniji, Veliki Britaniji, Rusiji in Indiji. Kljub makroekonomskim pritiskom in volilnemu letu indeks VIX, ki meri pričakovano nihajnost ameriškega trga, ostaja na relativno nizki ravni okoli 13,50, kar odraža relativno mirne napovedi svetovnega finančnega trga.

 

 

 

Matej Krajnik, analitik

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Okrepljena rast cen v ZDA

Decembrska uradna inflacija v ZDA je pokazala, da centralni bankirji še niso dokončno opravili dela, saj se je rast cen v ZDA decembra znova nekoliko okrepila. A ker se osnovna inflacija, očiščena cen hrane in energije, še naprej znižuje, trgi na podatke niso odreagirali negativno. Najbolj spremljani delniški indeksi se znova spogledujejo z rekordnimi vrednostmi.

Nehvaležne napovedi gibanja inflacije za prihodnje mesece

Napoved o tem, da bo zadnji korak do normalizacije inflacije najtežji, se vsaj v ZDA uresničuje. Letna inflacija, merjeno s CPI, je znova nekoliko zrasla in znaša 3,4 %, mesečna pa se je iz novembrskih 0,1 % zvišala na 0,3 %. Inflacija ostaja trdovratna predvsem pri storitvah, zlasti stroških bivanja. Na drugi strani se je rast cen blaga povsem umirila, cene proizvajalcev, merjeno z indeksom industrijske inflacije PPI, so tretji mesec zapored upadle. Splošno inflacijo znatno znižujejo tudi cene rabljenih avtomobilov, ki so se od vrha, v decembru 2021, znižale že za 21 %, kljub temu pa so rabljeni avtomobili v ZDA v povprečju še zmeraj 33 % dražji kot pred pandemijo. Napovedi gibanja inflacije v prihodnjih mesecih so torej nehvaležne, negotovost pa še dodatno stopnjuje geopolitične napetosti. Cene nafte v zadnjih tednih precej nihajo. Zaradi napadov Hutijev v Rdečem morju so močno poskočili stroški ladijskega transporta. Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell pričakuje, da bo inflacija v ZDA ciljna 2 % dosegla šele v 2025. Na drugi strani vrednotenja na terminskih pogodbah še naprej napovedujejo, da bodo pri Fed letos ključne obrestne mere znižali petkrat, kar se ne sklada s pričakovanji Fedovih uradnikov. Na drugi strani Kitajska s svojim gospodarskim upočasnjevanjem in upadom vseh vrst cen pospešeno svojo deflacijo izvaža tudi v preostala svetovna gospodarstva. Inflacija in časovnica rezov ključne obrestne mere sta dejavnika, ki bosta v naslednjih mesecih pomembno zaznamovala gibanje najbolj spremljanih borznih indeksov.

Ameriške volitve bodo imele vpliv na delniške trge v letu 2024

Pomemben dejavnik na delniškem trgu v letu 2024 bodo bržkone ameriške predsedniške volitve. Donosnost najbolj spremljanih delniških indeksov namreč v ZDA velja za pomemben indikator uspešnosti vlade na ekonomskem področju. V tej luči ne gre dvomiti, da si bodo v Bidnovi administraciji prizadevali, da v volilnem letu ne bo prišlo do negativnih šokov. Zasluge za izjemno rast borznih indeksov v zadnjem obdobju, si je že 11 mesecev pred volitvami prilastil tudi Trump, ki je v predvolilnem intervjuju kot glavni razlog za uspehe na ameriški borzi navedel njegovo vodstvo v javnomnenjskih raziskavah.

Sveži podatki s trga dela v evrskem območju so pokazali, da se šibka gospodarska rast še naprej ne odraža na trgu dela. Brezposelnost se je novembra znova znižala na rekordno nizko stopnjo 6,4 %. Zelo nizka brezposelnost dopušča več prostora za usklajevanje plač, a obenem povzroča tudi sekundarni učinek inflacije oz. fenomen, kjer višje plače vodijo do večjih stroškov za podjetja in višje potrošnje zaposlenih, kar nato povzroči dodatno zvišanje cen.

Zmagovalec tajvanskih predsedniških volitev je Lai Ching

Na tajvanskih predsedniških volitvah je zmago slavil Lai Ching, predstavnik Demokratske napredne stranke, in naslednik dosedanje predsednice. Nov predsednik napoveduje ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Iz kitajske komunistične partije, ki je 20 milijonsko tajvansko prebivalstvo pozvala, naj ne volijo Chinga, so bolj ostro kot na rezultate volitev, reagirali na čestitke iz ZDA, ki so na Tajvan poslale neodvisno delegacijo. Poznavalci področja napovedujejo, da so možnosti za vojaški napad na Tajvan v prihodnjih letih nizke. Kitajska bo bržkone nadaljevala s političnim pritiskom in stališčem, da bo Tajvan slej ko prej polnopravni del Kitajske.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2024 bodo zaznamovale centralne banke z nižanjem obrestnih mer. A problem nastaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Za 2024 so namreč napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo nedotaknjeni dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša načina investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic, predvsem daljše ročnosti, pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile, poleg obrestnega donosa, še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje skozi sklad Generali Tehnologija. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A potrebno po precej potrpežljivosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pozitivni niz ameriškega indeksa S&P 500, ki je trajal devet tednov, se ni podaljšal v novo leto. Vlagatelji so del donosov pobrali z mize, saj so glavni delniški indeksi leto 2024 začeli v rdečem. Zanimiv je pogled na donose posameznih segmentov trga, saj je pretekli teden zaznamovala rotacija investicijskih tokov od zmagovalcev 2023 v naložbe in sektorje, ki so bili v preteklih dvanajstih mesecih zapostavljeni in so zaostajali.

Unovčevanje dobičkov je bilo tako najbolj izrazito pri skupini t.i. veličastnih sedem (Apple, Amazon, Microsoft, Tesla, Nvidia, Alphabet in Meta), ki so lani beležili spektakularne donose in imajo največjo utež v glavnih borznih indeksih. Delnice Tesle in Amazona so 2024 začele z okrog 5 % upadom na tedenski ravni. Še za spoznanje več so se pocenile delnice Appla, v zvezi s katerim se je v zadnjem obdobju nabralo nekaj negativnih novic – občuten padec prodaje Iphonov na Kitajskem, znižane napovedi nekaterih investicijskih bank ter predvsem protimonopolna tožba ameriškega ministrstva za pravosodje. Po mnenju ministrstva je sporna ekskluzivnost delovanja ure Apple Watch in storitve iMessage, ki je na voljo zgolj uporabnikom Appla oz. Iphona. V boju za status največje borzne družbe na svetu, Applu tesno za ovratnik diha Microsoft.

Na drugi strani so leto odlično odprle delnice zdravstvenega sektorja, ki so kljub nekaterim odločilnim prebojem, kot je zdravilo za debelost, trendu staranja prebivalstva in dobrim poslovnim rezultatom, lani po donosih močno zaostale za tehnološkimi delnicami, pa tudi za celotnim trgom ter so posledično ugodno ovrednotene. Še manj razlogov za zadovoljstvo so imeli v 2023 vlagatelji v delnice sektorja javne oskrbe in potrošnje, ki so leto sklenile v rdečem. Tudi indeksi obeh omenjenih sektorjev so pretekli teden pridobivali.

Nič pretresljivo novega pa niso prinesli najnovejši podatki iz ameriškega trga dela. Število novo ustvarjenih delovnih mest je decembra znova preseglo napovedi. Stopnja brezposelnosti je ostala pri 3,7 %, povprečna urna postavka se je v primerjavi z novembrom zvišala za 0,4 %. Trg dela torej ostaja robusten, kar centralnim bankirjem dopušča, da bodo pri sproščanju denarne politike precej bolj previdni in potrpežljivi kot pri zategovanju.

Boljše so v leto vstopili evropski borzni indeksi, kjer je utež tehnoloških delnic v indeksih veliko manjša kot v ZDA. V središču pozornosti so bili podatki o decembrski inflaciji, ki se je iz novembrskih 2,4 % zvišala na 2,9 %. Ob ponovnem skoku inflacije, so znova pridobivale zahtevane donosnosti evropskih obveznic. A zvišanje inflacije gre predvsem na račun enkratnih vladnih subvencij energentov decembra leta 2022 v Nemčiji, zaradi katerih je bila primerjalna osnova izkrivljena. Precej bolj informativen bo podatek o januarski inflaciji, saj se v nekaterih državah prenehajo državne subvencije za energente, z začetkom leta pa se običajno na marsikaterem področju na novo prilagajajo cene.
Ekonomski podatki na Kitajskem ostajajo neprepričljivi. Indeks nabavnih managerjev PMI je bil decembra tretji mesec zapored pod mejo 50, ki ločuje rast in krčenje gospodarske aktivnosti. Kitajski borzni indeksi so nadaljevali z upadom.

Ta konec tedna nas čakajo, iz geopolitičnega vidika, zelo pomembne predsedniške volitve na Tajvanu. Predvolilne ankete najbolje kažejo predstavniku progresivne demokratske stranke Lai Ching-teu, ki zagovarja obstoječo politiko neodvisnosti Tajvana. Kitajski predsednik Xi je v luči prihajajočih volitev že izjavil, da je ponovna združitev Kitajske neizogibna. Vprašanje glede Tajvana bo ena izmed ključnih geopolitičnih tem v letošnjem letu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2024 bodo zaznamovale centralne banke z nižanjem obrestnih mer. Fed napoveduje tri reze, ECB je pri tem bolj previdna, a trg v obeh primerih pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Za 2024 so namreč napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo nedotaknjeni dolgoročni ekonomski in socio-družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša načina investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obrestne mere so dosegle vrh, zato je za vlagatelje s kombinacijo naložb v delnice in depozitov privlačna možnost vlaganja v globalno razpršene generali sklade ter Generali MM, sklad denarnega trga, ki ponuja celo višjo varnost od bančnih depozitov, podobno donosnost ter fleksibilnost, saj vlagatelja ne zavezuje v naložbo kot to stori bančni depozit.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje, lahko pa letošnje leto predstavlja leto predaha po močni rasti v 2023. Vseeno s pozitivnimi zgodbami kot so AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja.

Kitajske delnice statično gledano ostajajo zelo privlačno vrednotene, a se je v 2023 nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, čeprav so kitajske delnice danes najcenejše v primerjavi z ostalimi delnicami s trgov v razvoju ter tudi razvitimi trgi v zadnjih 25 letih. Zato ostajamo previdni in dajemo znotraj sklada večji poudarek Indiji in njenim naložbam. Indija je postala najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, v 2024 pa napoveduje 7 % gospodarsko rast. Prinaša močno rast srednjega razreda in relativno dobro pravno varnost temelječo na anglo saksonski zakonodaji ter demokratično izvoljene predstavnike oblasti. Lahko rečemo, da Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske iz preloma tisočletja. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ostaja bolj špekulativno naravnan, čeprav trenutni nivoji za potrpežljivega vlagatelja predstavljajo zanimivo nakupno priložnost.

 

 

 

Optimistično v 2024

 

Nekatera znana imena postrežejo s celo stoodstotnim donosom in več. A če je bilo leto za tehnološka podjetja odlično, je na drugi strani kopica podjetij, predvsem tistih malo manjših, močno čutila visoke obrestne mere in njihove delnice bodo leto končale blizu ali celo v rdečih številkah. Rast delniških trgov je večinoma temeljila le na nekaj deset največjih podjetjih. Šele konec leta je monopol velikih podjetij razpadel po objavah Fed in ECB, da nas prihodnje leto čakajo prvi rezi v obrestnih merah.

Leto 2024 je tako pred nami. Zopet ga bodo zaznamovale centralne banke, a tokrat v obratni smeri, s pričakovanji o nižanju obrestnih mer. Fed napoveduje tri reze, ECB je pri tem bolj previdna, a trg v obeh primerih pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer, kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese v prvem delu leta popravke na trgu. Ekonomska aktivnost se namreč upočasnjuje, in čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, lahko razvita gospodarstva, predvsem Evropa pa tudi ZDA, v prvem polletju zdrsnejo v plitko recesijo. Slednje so, kot nas uči zgodovina, pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinaša negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti preko kratkoročnih nihanj, znali izkoristiti. Za borze so za leto 2024 napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrasli, v tandemu bodo rasli tudi dobički podjetij. A predvsem borze precej bolj zmerno kot v 2023. A pozornost velja usmeriti drugam. Dolgoročni ekonomski in socio-družbeni trendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast poslovanja in učinkovitosti delovanja podjetij. Industrija se avtomatizira in digitalizira, s čimer poskuša nevtralizirati vse bolj akutno pomanjkanje izobražene delovne sile. Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša kriterija investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Trendov je še več in vlagatelj, ki jih bo uspešno zajel v portfelj, bo v prihodnjih letih ustvarjal nadpovprečen donos.

Razočaranje leta so trgi v razvoju. Predvsem Kitajska. Kitajska je ena redkih držav, ki ji je močno rast ekonomske aktivnosti po sprostitvi omejitvenih ukrepov uspelo zapraviti. In potem celo leto v očeh vlagateljev vleči napačne poteze. Tudi konec leta ne prinaša boljših novic, a tudi tu se juha ne bo pojedla tako vroča, kot se kuha. Kitajska je vseeno ena izmed ekonomsko največjih držav na svetu. Njen notranji trg je eden najbolj privlačnih za večino svetovnih podjetij. Oblast počasi spoznava, da vse poteze, ki so jih vlekli v zadnjih letih, niso bile dobre ali optimalne. Vrednotenja kitajskih delnic so zato dosegla dno. Te delnice so najcenejše v primerjavi z ameriški ali evropskimi, odkar se je odprla svetu. To ustvarja investicijsko priložnost leta. Obrat bo verjetno silovit, a vprašanje je, kdaj bo do njega prišlo. Zato za tiste k tveganju bolj naravnane vlagatelje velja, naj spremljajo ekonomske novice iz drugega največjega svetovnega gospodarstva. Na drugi strani imamo Indijo, zvezdo zadnjih dveh let. Indija je postala najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, v prihodnjem letu pa napoveduje 7-odstotno gospodarsko rast. Prinaša močno rast srednjega razreda in relativno dobro pravno varnost, temelječo na anglosaški zakonodaji ter demokratično izvoljenih predstavnikih oblasti. Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske s preloma tisočletja, kar ustvarja lepo naložbeno priložnost tudi v 2024.

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Za globalne borze se končuje izjemno leto 2023. Donosi močno presegajo pričakovanja. Tudi v izdihljajih leta ne pričakujemo, da se bo slika pokvarila. Še več, veliko razlogov za zadovoljstvo so v zadnjih tednih imeli tudi vlagatelji na segmentih trga, ki so bili v večjem delu leta nekoliko zapostavljeni in v senci zlasti tehnoloških delnic z veliko tržno kapitalizacijo. Indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 je samo pretekli teden pridobil 6 %, v zadnjem mesecu dni pa 11 %. Zanimivo, v tem času so delnice »veličastnih 7«, ki so vodile rast borznih indeksov skozi večji del leta (Apple, Google, Amazon, Nvidia, Meta, Microsoft in Tesla), pridobile samo 1,5 %.

Da so se karte na borzah premešale, so v veliki meri kriva spremenjena pričakovanja glede denarne politike v 2024. Zdi se, da je bila zgodba »višje za dlje časa«, ki so jo v zvezi z obrestnimi merami še nedolgo nazaj napovedovali centralni bankirji in nekateri tržni udeleženci, kar naenkrat pokopana. Prilagajanja na spremenjen tržni konsenz so se pričela z ugodnimi inflacijskimi podatki za november, stave na občutno nižje obrestne mere v prihodnjem letu, pa so se dodatno povečale po zasedanju ameriške centralne banke pretekli teden. Pri Fed so obrestne mere sicer ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 %, a mehkejša retorika guvernerja Jerome Powella in projekcije fedovih uradnikov, ki zdaj za prihodnje leto napovedujejo tri nižanja obrestnih mer, pomenijo precejšnjo spremembo v primerjavi s preteklimi, bolj zaostrenimi, zasedanji.

Ob vsem optimizmu glede nižanja obrestnih mer in normalizacije inflacije v ZDA pa ne smemo spregledati, da je jedrna inflacija, ki bolje odraža dolgoročne inflacijske trende, pri 4 % še zmeraj dva krat višja od ciljne in se je od avgusta do novembra na letni ravni znižala zgolj za 0,3 %. Občuten padec splošne inflacije v zadnjih mesecih je šel zlasti na račun nižjih cen energentov, predvsem nafte, cena katere se giba okrog 70 dolarjev za sodček. Vzpodbudna pa je za inflacijske trende deflacija v največji svetovni industrijski sili, Kitajski. Cene v ZDA uvoženih izdelkov so ta mesec dosegle največji upad odkar jih merijo, zato lahko pričakujemo večji vpliv na cene končnih izdelkov tudi v ZDA in Evropi v prihodnjih mesecih, ko se stare zaloge porabijo in odprodajo in na police pridejo cenejši izdelki.

Raven obrestnih mer tudi v evrskem območju ostaja nespremenjena, obenem pa je precej nižja kot v ZDA. Kljub nizki gospodarski rasti in jedrni inflaciji, ki pada hitreje kot čez lužo, je bila pri napovedih za prihodnje leto predsednica ECB Lagardova precej bolj zadržana od Powella. To je okrepilo vrednost evra, medtem pa evropske delnice vztrajajo blizu najvišjih nivojev letos. Pri švicarski in angleški centralni banki ključnih obrestnih mer niso spreminjali. Za še en dvig so se odločili na Norveškem, kjer inflacija vztraja blizu 5 %. Indeks nabavnih managerjev PMI za evrsko območje je še sedmi mesec zapored pod 50 kar pomeni, da se možnosti za recesijo višajo.

Tudi na Kitajskem se leto izteka v skladu z dogajanjem v preteklih dvanajstih mesecih. A v nasprotju z razvitimi trgi, na kitajskih borzah prevladuje rdeča barva. Ob vse bolj trdovratni deflaciji, krizi na nepremičninskem trgu in sila negotovi gospodarski klimi, vlagatelji upajo na obsežnejši finančni stimulus, s katerim bi kitajska vlada v prihodnjem letu uspela obuditi gospodarsko rast.

Okrevanje na trgu obveznic se nadaljuje in je po zasedanju ameriške centralne banke dobilo dodaten pospešek. Močno so se znižale tudi zahtevane donosnosti na visoko tvegane podjetniške obveznice, marsikatero visoko zadolženo podjetje zato nekoliko lažje diha še pred prvim znižanjem ključne obrestne mere.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2024 je pred nami. Zaznamovale ga bodo centralne banke z nižanjem obrestnih mer. Fed napoveduje tri, ECB je pri tem bolj previdna, a trg v obeh primerih pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. za 2024 so namreč napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo nedotaknjeni dolgoročni ekonomski in socio-družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša načina investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Trendov je še več in v čim širšem pogledu jih bomo poizkušali donosno zajeti v portfelje Generali Investments skladov tudi v 2024.

A vendarle naše priporočilo za 2024 ostaja podobno kot v 2023. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obrestne mere so dosegle vrh, zato je za vlagatelje s kombinacijo naložb v delnice in depozitov privlačna možnost vlaganja v globalno razpršene generali sklade ter Generali MM, sklad denarnega trga, ki ponuja celo višjo varnost od bančnih depozitov, podobno donosnost ter fleksibilnost, saj vlagatelja ne zavezuje v naložbo kot to stori bančni depozit.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje. S pozitivnimi zgodbami kot so AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja, a v 2024 bodo verjetno rast poganjala druga podjetja kot v preteklosti.

Generali Rastko Evropa predstavlja zanimivo naložbo na razvite, a precej nižje ovrednotene trge Evrope, ki bi lahko v okolju padajočih obrestnih mer, ko bo svetovni kapital iskal spregledane naložbene priložnosti, prinesli nadpovprečno rast.

Kitajske delnice statično gledano ostajajo zelo privlačno vrednotene, a se je v 2023 nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, čeprav so kitajske delnice danes najcenejše v primerjavi z ostalimi delnicami s trgov v razvoju ter tudi razvitimi trgi v zadnjih 25 letih. Zato ostajamo previdni in dajemo znotraj sklada večji poudarek Indiji in njenim naložbam. Indija je postala najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, v 2024 pa napoveduje 7 % gospodarsko rast. Prinaša močno rast srednjega razreda in relativno dobro pravno varnost temelječo na anglosaksonski zakonodaji ter demokratično izvoljene predstavnike oblasti. Lahko rečemo, da Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske iz preloma tisočletja. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ostaja bolj špekulativno naravnan, čeprav trenutni nivoji za potrpežljivega vlagatelja predstavljajo zanimivo nakupno priložnost.

Sklad Generali Jugovzhodna Evropa v 2024 prinaša nadaljevanje pozitivnih trendov kapitalskih trgov v regiji, ki jih zaznamujejo predvsem visoki dividendni donosi. Tudi v 2024 bodo podjetja zmerno rastla in s tem zagotavljala nadpovprečne dividende, obenem pa z ugodnimi vrednotenji predstavljajo manjše tveganje v morebitnih korekcijah.

Leto 2024 bo leto aktivnega upravljanja. Podjetja, ki so prinašala nadpovprečne donose v preteklosti ne bodo nujno najboljša v prihodnosti. V skladih Generali Investments bomo še naprej skrbeli za portfelje in aktivno spremljali ter spreminjali naložbe skladov. S tem bomo skrbeli, da bomo aktivni mi, upravitelji, in posledično vam, vlagateljem, ne bo potrebno toliko spreminjati sestave vaših portfeljev. Čeprav še naprej velja pravilo, da se je potrebno dvakrat letno pogovoriti z vašim svetovalcem o strukturi in stanju naložb.

Ekipa Generali Investments vam in vašim najdražjim želi vesele božične praznike ter zdravo, uspešno in donosno leto 2024!

 

 

 

Lepe nagrade za vlagatelje v Sloveniji

 

Dober teden pred iztekom leta je čas za pogled nazaj. Z vidika vlagateljev na Ljubljanski borzi je za nami precej uspešno leto, saj je delniški indeks SBITOP pridobil slabih 17 odstotkov, če pa v obzir vzamemo še izplačane dividende (total return), lahko govorimo celo o 23-odstotnem donosu.

Z omenjenim donosom nikakor ne moremo biti nezadovoljni, saj je, denimo, ameriški Dow Jones letos pridelal polovico manj, nekoliko širši indeks S&P pa je z dividendami vred za indeksom Ljubljanske borze zaostal nekaj več kot odstotno točko. Tako so bili vlagatelji, ki se niso odločili za absolutni premik svojih prihrankov izven Slovenije, lepo nagrajeni.

Absolutna zmagovalka letošnjega leta je delnica banke NLB, ki je do tega trenutka delničarjem prinesla 42-odstotni donos. Banka se je pod vodstvom Blaža Brodnjaka v zadnjih letih iz zaspane provincialne ustanove preoblikovala v močno in ambiciozno bančno skupino, kar sta potrdila uspešna prevzema Komercialne banke Beograd pred leti in slovenskega dela Sberbank Europe lani.

Zadnja akvizicija, ki smo ji bili priča pred nekaj tedni, nakup največje domače leasing hiše Summit, nadaljuje zgodbo širitve na nove trge. Morda je NLB s tem nakupom korak bliže doslej neizpolnjeni želji vrnitve banke na hrvaški bančni trg, ki pa ni edini, s katerim se spogledujejo.

V svoje interesno območje namreč štejejo tudi Albanijo. NLB ima v tem trenutku okoli štiri milijarde evrov prevzemnega potenciala, zdravo bilanco brez omembe vrednega poslabšanja NPL in dobro dividendno donosnost. Prejšnji teden so na skupščini potrdili še drugi del dividende za leto 2022 v višini 2,75 evra, kar NLB uvršča tudi med delnice z najvišjo dividendno donosnostjo. Ta se bo v prihodnjih letih še povišala, odvisno tudi od realizacije morebitnih novih prevzemov.

Minus Triglavu in Cinkarni

Na drugi strani so v minusu doslej le delničarji Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje. Zavarovalnico Triglav so letos močno prizadele poplave in ukinjanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, tako da načrtujejo blizu sto milijonov evrov slabši rezultat kot v minulih letih.

Kot pravijo, naj bi bilo že prihodnje leto bolje, kar pa trenutno ne velja za Cinkarno Celje. Cena titanovega dioksida, ki je njihov glavni proizvod, zaradi krize v gradbeništvu in poceni uvoza iz Kitajske namreč stagnira na nizki ravni in vsaj v prvi polovici leta 2024 v Cinkarni ne vidijo obrata. Tudi napovedana dividenda, ki bo načeloma izplačana v prvem četrtletju prihodnjega leta, delničarjem ne nariše nasmeha na obrazu. Cena delnice je tako po dolgem času padla celo pod 20 eur, spomnimo, še ne dolgo tega je bila več kot 30 eur. Poslovanje Cinkarne Celje je med slovenskimi blue chipi najbolj ciklično, saj je cena titanovega dioksida izjemno volatilna v odvisnosti od gospodarskih ciklov. In ne samo v Evropi, ki je glavni trg Celjanov, temveč je odvisna tudi od razmer na Kitajskem. Od tam namreč prihajajo glavne količine tega pigmenta, in če je Kitajska v recesiji, potem te količine po dampinških cenah prihajajo v Evropo.