Pregled dogajanja:
Prvi decembrski teden in Sv. Miklavž državam po svetu nista prinesla odrešitve. Covid-19 se še naprej hitro širi in število dnevno pozitivnih primerov se bliža 700.000, število dnevno umrlih pa 13.000. Vzpodbudno je, da je drugi val dosegel svoj vrh v nekaterih evropskih državah in da se stanje tam izboljšuje. Skrbi slabšanje stanja v največjem svetovnem gospodarstvu ZDA, kjer bodo novi omejitveni ukrepi močno zavrli rast. Optimizem kapitalski trgi gradijo na cepivu, kjer so z najbolj obetavnim Pfizerjevim cepivom že zaceli cepiti v Veliki Britaniji, kmalu pa to lahko pričakujemo tudi drugod. Očitno postaja, da so ekonomske napovedi za zadnji kvartal 2020 in prvi kvartal 2021 o rasti BDP preveč. Zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. S tem rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji.

Trgi še naprej vidijo to kot kratkoročen efekt do časa po pandemiji. Cepiva v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala. Kjer je nadzor nad epidemijo uspešen, npr. Kitajska, vidimo nadaljnjo hitro okrevanje in gibanje gospodarskih kazalcev v obliki črke »V«. To je vzpodbudno in vnaša optimizem na trge. Vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji, čeprav se je prelivanje denarja v koronsko najbolj prizadete panoge in delnice umirilo, saj še  naprej ostaja odprtih veliko neznank v poslovanju.

Bidnova administracija dobiva vse jasnejši obris in trg se na to pozitivno odziva. Pričakujemo lahko močnejši stimulus v začetku naslednjega leta in nanj se odziva tudi dolar, ki zadnje dni še naprej izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Trenutni nivoji 1,21 dolarja za evro bi po napovedih analitikov do konca 2021 upadli na 1,30 dolarja za evro, kar bo imelo precejšen negativen vpliv na evropsko gospodarstvo. Še naprej so za vlagatelje trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021 nepomembni. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP-je, dobičkov in poslovanja. Svet se kljub rastoči neenakosti še posebej v ZDA gleda skozi rožnata očala.

Kapitalski trgi so zato tudi zadnji teden rastli, sicer bolj zlagoma a vseeno splezali na nov rekord. Res pa da tokrat niso bile v ospredju glavne tehnološke delnice ampak industrija, oskrba, v koroni bolj prizadete panoge in zdravstvo. Lahko bi rekli, da se je struktura rasti nekoliko spremenila. Večina gre seveda na rovaš optimizma zaradi prihajajočih cepiv, deloma pa lahko optimizem pripišemo tudi pričakovanjem o spremembi gospodarske politike, ki prihaja z novo ameriško administracijo. Tako se še naprej krepijo industrijska podjetja, sektor oskrbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tako imenovanim »green dealom«, se pravi prehodu na okoljsko bolj sprejemljivim načinom življenja. Glede na podoben plan EU, kjer bodo prav tako financiranje okrevanja po korona krizi financirali skozi okolju prijaznejši način poslovanja in življenja se zdi, da vse, kar je povečano s čistejšim, kot eden glavnih investicijskih trendov za 2021. Zato se tudi kapital vse bolj pospešeno seli v ta naložbeni razred, in to navkljub dejstvu, da so nekatere delnice že zelo drage. A kot smo videli pri Tesli, meja je nebo in trgi so lahko iracionalni dalj časa kot vlagatelji lahko to pričakujejo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zaradi pričakovanih cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da v 2021 ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja ampak druga, manjša. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Kot vlagatelji na tej točki ne smemo pozabiti dolgoročnih trendov in preveč zreti v drevo, saj bomo spregledali kaj se dogaja z gozdom. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in pozicionirati portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

Generali Investments d.o.o. z dnem 30. 11. 2020 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

1. Vlagatelji, fizičnimi osebami, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

• Indic nerezidentstva pri vlagatelju (OECD indicator)
• Vlagatelj na dan 30. 9. 2020 nima sredstev v Generali Krovnem skladu
• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2019
• Družba za upravljanje nima podatka o veljavnem osebnem dokumentu vlagatelja (podatek je zastarel oziroma osebni dokument ni več veljaven)

2. Vlagatelji, fizičnimi in pravnimi osebami, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

• Vlagatelj na dan 30. 9. 2020 nima sredstev v Generali Krovnem skladu
• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2015.

Generali Investments d.o.o.
Uprava

Pregled dogajanja:
– Kakšen obrat. Samo en teden je minil, pa se je zgodilo več kot pred tem v pol leta. Sovpadli so trije momenti in vsi trije so bili zelo pozitivni za trg. Volitve so prinesle obrat, a vseeno očitno republikanskemu senatu obljubljajo relativno majhne spremembe. Včerajšnja objava o 90 % preliminarni učinkovitosti cepiva, ki ga razvija Pfizer, je daleč najbolj optimistična novica o cepivu do sedaj. Poleg tega so rezultati za tretji kvartal, in napoved za zadnji kvartal, ter pogled v leto 2021 pri večini podjetij boljši od pričakovanj, zato vlagatelji z vsemi tremi novicami v prihodnost gledajo precej bolj optimistično. A poglejmo prvi dve novici malo podrobneje. Volitve, ki kljub vsemu še niso zaključene, saj pričakujemo sodno bitko, se vseeno nagibajo močno v korist Bidna. To po mnenju vlagateljev prinaša nov veter predvsem v zunanjo politiko in odnos do sveta, še posebej Kitajske in Evrope. Na drugi strani kot kaže senat ostaja v rokah republikancev, čeprav nas volitve za 2 mesti čakata še januarja, kar bo še vnašalo negotovost. Kongres ostaja demokratski, čeprav se je prednost demokratov lepo stopila. Vse to nakazuje, da je verjetnost vnovične vrnitve davkov na nivoje pred Trumpovo davčno reformo, močna reforma zdravstva in znižanje marž, razbitje IT monopolov itd., manj verjetno. Nadaljevanja statusa Quo je po mnenju vlagateljev najboljši možen scenarij in odzvali so se temu primerno. Trg je močno dodatno podžgala včerajšnja novica, da Pfizerjevo cepivo kaže 90 % preliminarno učinkovitost. Glede na to, da je FDA postavila mejo za pospešen postopek registracije pri 50 % učinkovitosti, so podatki odlični in nakazujejo, da bi, če bo tudi v nadaljevanju kazalo podobno učinkovitost, cepivo lahko imeli že spomladi. Tehnično bo sicer trajalo še precej dlje, da bo cepljene dovolj populacije, a trgi so že vračunali, kakšen svet bo spet po koroni. Na tej točki je vseeno potrebno ostati racionalen, saj se je do sedaj v zadnjih mesecih že večkrat pokazalo, da je bil optimizem pretiran. Pandemija COVID-19 se nezadržno širi, vse številke, tako okuženih, hospitaliziranih in umrlih, so globalno rekordne, zato nas čaka zelo težka zima, tako gospodarsko kot tudi s povsem človeške plati. Ob teh zasukih v zadnjem tednu je vprašanje o pričakovanem stimulusu nekoliko zdrsnilo v ozadje, a dejstvo ostaja, da trg vračunava velik stimulus vseh največjih centralnih bank in držav, ki bo pomagal podjetjem in posameznikom prebroditi težko obdobje do pomladi.

– Trgi so zadnji teden močno ozeleneli in predvsem novica o začetni uspešnosti cepiva je močno premešala karte. Zmagovalci korone so postali poraženci, saj so vlagatelji prodajali delnice e-trgovine in podjetij za delo od doma ter sredstva investirali v dosedanje poražence. Največjo rast so tako beležile najbolj tvegane delnice letalskih prevoznikov, turističnih in hotelskih podjetij, energije itd. Rotacija iz t.i. stare rasti, ki jo definirajo IT podjetja, v t.i. novo rast, podjetja, ki bodo rastla v pokoronskih časih je bila silovita, hitra in nenadna. Dejstvo je, da je treba te silovite premike gledati tudi v luči velikosti posameznih podjetij in že odprodaja majhnega deleža največjih podjetij, iz npr. FAANG skupine, predstavlja velik priliv v delnice prej omenjenih tveganih segmentov trga. Posledično tudi veliki premiki. A rotacija med panogami je močno prepletena tudi z volitvami. Vse kar je povezano s čisto energijo je nadaljevalo z močno rastjo iz predvolilnih časov, na drugi strani se strateško gledano odpirajo nova vprašanja pri bolj umazani tehnologiji. Zato je potrebno vse te tržne premike gledati tudi z zrnom soli in zdravega razuma. Reakcija ob potencialnem cepivu pri IT podjetjih je bila logična in pričakovana, saj poleg prelivanja denarja v druge sektorje predstavlja tudi izgovor vlagateljem, da realizirajo del letos res visokih dobičkov. Na drugi strani pa se moramo vprašati, ali cepivo prinaša pri katerem izmed segmentov gospodarstev nove ali drugačne trende. E-trgovina ostaja in se bo krepila naprej, tudi dela od doma bo v prihodnje v vsakem primeru več. Zato ti veliki premiki ne pomenijo nujno sprememb trenda ampak predvsem opozorilo vlagateljem, ki so preveč stavili v eno ali drugo smer, da je potrebno portfelje stalno uravnavati. Uteži so pomembne in razpršitev zmanjšuje divja nihanja.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Končno nekoliko spreminjamo stara priporočila. Ameriške volitve so bolj ali manj za nami. Tehnološka panoga je kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegla nek vrh, še posebej delnice FAANG, in pozornost se bo nekoliko bolj usmerila tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še vedno dragi, zato bodo vlagatelji nekoliko bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delnice in zaradi pozitivnega razpleta ta teden je vlaganje v delnice nekoliko lažje. A ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so od danes še nekoliko bolj privlačne, predvsem zaradi bistveno nižjih vrednotenj ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami bo dobila močno podporo. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa lahko nadaljuje, le struktura se bo nekoliko spremenila. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge, kjer se jim kaže lučka na koncu tunela. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

Po podatkih EFAME bi imeli na voljo 1600 milijard evrov več sredstev za spodbude evropskemu gospodarstvu in trajnostnemu razvoju, če bi evropska gospodinjstva zmanjšala svoje prihranke v depozitih za samo 5 odstotnih točk in jih prerazporedila v druge varčevalne oblike kot so pokojninski in vzajemni skladi.

Več o tem z Luko Podlogarjem na Coffee to Connect v organizaciji AmCham Slovenija.

Dobimo se v petek, 9. oktobra, 2020, ob 10. uri. Dogodek boste lahko spremljali TUKAJ.

Mesečno poročilo za avgust 2020

Naložbeni komentar – avgust 2020

Na globalnih delniških trgih je bil mesec avgust zelo pozitiven, saj smo beležili rast tečajev praktično po celem svetu. Še posebej so prednjačile delnice največjih tehnoloških podjetij v Ameriki, poznane pod kratico FANG, ki so v mesecu pridobile dobrih 22 odstotkov. Tako je Nasdaq v zadnjem mesecu osvojil nov vrh pri 11775 točkah. Tako skokovito rast je težko opravičevati z znatnim izboljšanjem poslovanja podjetij, temveč v dojemanju vrednosti posameznega podjetja s strani zelo aktivnih malih vlagateljev, ki si verjetno niso znali najbolje razjasniti, kaj pomeni delitev delnic. Če namreč dobimo za eno staro delnico štiri nove, to še ne pomeni, da so nove sedaj bolj poceni. Omenjeno smo zasledili predvsem pri dveh najbolj vročih delnicah preteklega meseca, Applu in Tesli. Da pa se poletna romantika bliža koncu, pa napoveduje zviševanje indeksa strahu, ki nakazuje ohladitev.
Temu botruje tudi približevanje nekaterih »človeških« tveganj, kot so bližnje ameriške volitve in odpiranje drugih potencialnih žarišč, napetosti med Turčijo in članicami EU okoli potencialnega odkritja energetskih virov. Na drugi strani so bile objave makroekonomskih podatkov bolj ali manj skladne s pričakovanji. Izpostaviti moramo, da se je pozitivna ekonomska dinamika držav glede na anketne vprašalnike PMI bolj ali manj vrnila. So pa bile objave malo nižje od pričakovanj. Managerji vidijo, da so ukrepi stimulacije fiskalnih in monetarnih avtoritet zadostni. Vse več je upov o hitrejšem razvoju cepiva proti virusu Covid-19, kar je imelo pozitiven vpliv na farmacevtska podjetja.

Odvila se je najpomembnejša letna konferenca centralnih bankirjev, ki se tradicionalno dogaja v idiličnem letovišču Jackson Hole v Ameriki. Najpomembnejša je bila napoved o spremembi inflacijskega targetiranja, kjer bodo po novem ciljali povprečno inflacijo v času. Z drugimi besedami to pomeni, da bo obdobju nižje inflacije od cilja (v tem obdobju smo sedaj), sledilo obdobje višje inflacije, a centralna banka s tem ne bo imela večjih problemov. S tem se odprejo vrata še daljšemu obdobju večje denarne stimulacije. Zelo verjetno bo tudi Evropska Centralna Banka sledila omenjeni modifikaciji, kar bo vodilo v višjo inflacijo tudi v Evropi. Verjetno bo to tudi neka oblika »zdravila« za javne finance v naslednjih letih.

Na omenjeno novico o napovedi višje inflacije so se najslabše odzvale obveznice, ki so beležile padec v višini dobrega pol odstotka. Še posebej so bile pod pritiskom obveznice z dolgo ročnostjo. Vprašanje pa je, kako dolga bo ta korekcija, saj je zaradi vseh stimulacijskih ukrepov na trgu še vedno presežna likvidnost.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo beležili zelo miren mesec, saj sta tako zlato kot nafta ohranjala svojo vrednost. Je bilo pa bolj pestro na deviznih trgih, kjer je dolar po Jackson Holu izgubljal nasproti drugim valutam.

Avgust je že tradicionalno mesec, ko borzne družbe objavijo rezultate drugega kvartala. NLB je večino odpisov naredila letos že v obdobju januar – marec, tako da je drugo četrtletje po finančni plati v banki skorajda brez vpliva pandemije Covid-19. Tudi Krka je drugo četrtletje poslovala »normalno«, saj je vpliv pandemije, obratno kot pri NLB, na poslovanje družbe v prvem kvartalu vplival izredno pozitivno. Petrolu se v drugem kvartalu v bilanci uspeha pozna velika luknja, saj ob »lockdownu« črpalke niso bile obiskane. Zavarovalnica Triglav je poslovala nekoliko slabše kot lani.