Pregled dogajanja:
Gospodarska gibanja v svetu ostajajo še naprej zmerno optimistična, čeprav se sami gospodarski podatki še naprej ohlajajo. A vseeno sproščena denarna politika in nizke obrestne mere zagotavljajo, da kapitalski trgi niso pretirano zaskrbljeni in tečaji na delniških trgih ostajajo visoki. Današnje video srečanje med Bidnom in Xi Jinpingom ni prineslo ničesar otipljivega, je pa bilo dovolj sproščeno in odprto, da je vsaj nakazalo, da zaostrovanja odnosov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Trgi so se nato odzvali pozitivno. Tudi nemško povolilno sestavljanje semaforja koalicije med socialdemokrati, zelenimi in liberalci gre očitno h koncu, tako da nova koalicija vse bolj dobiva programsko obliko. Med dogovori je tudi zvišanje minimalne plače iz 9,6 na 12 evrov bruto na uro, kar pomeni 25 % premik. Strošek dela na nivoju celotne Nemčije se s tem dvigne za 4 % točke, a analitiki pričakujejo, da to ne bo pomenilo pritiska na vse plače ampak zgolj na najnižje. A analize ne upoštevajo okoliških »satelitskih« držav, ki so močno vezane na nemško gospodarstvo, kamor sodijo predvsem srednje evropske države in države zahodnega Balkana. V regiji bo to prineslo kratkoročen dvig konkurenčnosti, dolgoročneje pa zaradi precejšnje mobilnosti delovne sile pritiske na dvig plač. To kaže, da se je inflacijsko kolesje pričelo vrteti. Po rasti cen, še posebej energentov, sindikati in zaposleni zahtevajo višje plače. To bo še dodatno hranilo inflacijsko pošast. To priznavajo tudi centralne banke, kjer je končno tudi vodstvo ECB z Lagardovo priznalo, da bo inflacija v 2022 povišana. A srednjeročno naj bi ostala pod 2 %. Povedano enostavneje, inflacija v 2022 bo višja od pričakovanj in predstavlja težavo, nekoč v prihodnosti pa se bo normalizirala. Obvezniški vlagatelji v ZDA so ta pričakovanja vnovič močneje vračunali v obvezniške nivoje in donosnost ameriške 10-letne obveznice je znova narastla nad nivo 1,6 % letno. V kratkem se pričakuje potrditev starega ali pa izbiro novega šefa Fed, kar bi lahko prineslo tudi večje spremembe v politiki Fed. V Evropi so spremembe manjše, a inflacija in inflacijska pričakovanja se krepijo. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo se zaradi bolj spravljivega tona partije nekoliko krepi, a vseeno vlagatelje skrbi nelikvidnost nepremičninskega oziroma gradbenega sektorja ter morebitna širitev težav v druge segmente gospodarstva. Vlagatelji zato ostajajo previdni, čeprav so odlični prodajni rezultati na t.i. »Dan samskih«, ki je kitajska različica črnega petka z razprodajami, prinesli močno rast prodaje in dvig delnic največjih internetnih trgovcev. A kljub temu delnice Alibabe, Tencenta, JD in ostalih velikih IT podjetij ostajajo nižje kot v začetku leta, saj vlagatelje zapletena politična in ekonomska situacija na Kitajskem omejuje pri investicijah.

Sezona objave rezultatov se počasi končuje. Rezultati so presegli pričakovanja, napovedi za zadnje četrtletje ter prihodnje leto pa so precej negotove, a vseeno optimistične. Rezultati v Evropi so presenetili celo nekoliko bolj kot v ZDA in diskont evropskih v primerjavi z ameriškimi indeksi je po nekaterih kazalcih presegel 30 %, kar je največ v zgodovini. Tudi primerjava z nemškimi obveznicami kaže, da je razlika v realnem donosu (nominalno popravljen za inflacijo) s 5 odstotnimi točkami več kot še enkrat višja kot v ZDA (dobri 2 odstotni točki) in ena najvišjih v zgodovini. Vse to govori v prid evropskim delnicam, a zaenkrat globalni vlagatelji ostajajo pri nevtralni alokaciji in ohranjajo nadpovprečno izpostavljenost ameriškemu tehnološkemu sektorju. IT ostaja na splošno najprivlačnejša izbira med vlagatelji. Kombinacija nadpovprečne rasti ter velikih tržnih deležev je privlačnejša od strahu pred visokimi vrednotenji. Zanimivi so tudi komentarji posameznih podjetij. Težave s čipi se bodo po besedah Infineona nadaljevale celotno 2022, čeprav posamezne države pritiskajo na evropsko komisijo, da sprosti pravila nedovoljenih državnih pomoči in s tem omogoči državam, da financirajo razvoj podjetij, ki bi izdelovala polprevodnike. Ameriška podjetja bolj kot evropska skrbijo logistične težave. Evropska, bolj kot ameriška, pa visoke cene energije in elektrike. Skratka, dejavniki so zelo raznoliki in pri izbiri naložb je potrebno pogledati dinamiko vsake posamezne naložbe ter konkretne vplive, ki so v danem trenutku prisotni. Cene nafte so se stabilizirale na nivoju 80 dolarjev za sodček. To je pripeljalo do manjše korekcije v energetskem sektorju, a odlično poslovanje podjetij in dobri denarni tokovi, pričakovana rast dividend ter nakupi lastnih delnic zagotavljajo zanimivo investicijsko priložnost. Podobno situacijo imamo med bančnimi delnicami, kjer pa višja inflacija in s tem krepitev pričakovanj, da bodo centralne banke prisiljene v dvig obrestnih mer krepita špekulativno privlačnost bančnih delnic. Že omenjena »otoplitev« odnosov med ZDA in Kitajsko pozitivno vpliva tudi na proizvajalce luksuznih dobrin, ki so vsi po vrsti na svojih zgodovinskih rekordih, na nasprotni strani pa najdemo predvsem zdravstvo in široko potrošnjo, kjer različni dejavniki obe panogi še naprej potiskajo v območje manjše privlačnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Medijska hiša Delo je v okviru projekta Delove podjetniške zvezde, ki je letos potekal pod naslovom »S trajnostnimi poslovnimi strategijami do konkurenčne prednosti«, podelila že peti prestižni kipec in sicer družbi XLAB. Zmagovalca je izmed desetih nominiranih podjetij izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.

Luka Flere o finančnem sektorju s pomembno vlogo trajnosti

Pred večerno razglasitvijo je potekalo seminarsko vozlišče, kjer je gledalce nagovoril tudi Luka Flere, član uprave Generali Investments, in sicer o pomembni vlogi, ki jo ima finančni sektor pri trajnosti.

 

Vse posameznike v vlogi potrošnikov, investitorjev, podjetnikov, menedžerjev, pa tudi odločevalce, je pozval, »da začnemo sodelovati, ukrepati skupaj, da preidemo od besed o trajnostni rasti k dejanjem«.
V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih zavarovalnih skupin, so primer, kako lahko podjetje začne s poslovanjem vplivati na vidik trajnosti, in sicer prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Poudaril je, da moramo trajnostna načela vključiti v naložbeni proces ter da je cilj trajnostnega investiranja (tako imenovani ESG) ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G). Pri tem pa morajo sodelovati vsi deležniki – država, podjetja finančne institucije in posamezniki – kajti presek vseh teh skupin interesov pomeni kakovost življenja na tem planetu. Dodal da mora država to področje urediti sistemsko z ustreznimi spodbudami in zakoni, podjetja pa bodo pravila nato morala implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese.
ESG standarde bodo podjetja morala integrirati v poslovanje in tudi razkrivati kazalnike. Na tem področju imajo podjetja še ogromno možnosti za izboljšave – pri izračunavanju kazalnikov in pri transparentnem objavljanju. Poudaril je, da vse več raziskav kaže na povezavo med uspešnostjo podjetja in ESG. Da morajo finančne institucije skrbeti za alokacijo kapitala. V prihodnje vlagatelji lahko pričakujejo, da bodo na finančnih produktih, tako kot na izdelkih v trgovini, oznake, iz katerih bo mogoče razbrati, ali in kateri trajnostni vidik z njimi zasleduje finančna družba.

Zelene in temno zelene nalepke

Pojasnil je, da bomo imeli klasične produkte, kot jih poznamo danes, produkte s svetlo zeleno nalepko, pri katerih bo glavni cilj donosnost ob upoštevanju tveganj, ob tem pa bodo promovirali trajnostne vidike in produkte s temno zeleno nalepko, ki bodo sestavljeni samo iz trajnostnih naložb, donosnost in zasledovanje trajnosti pa bosta enakovredna cilja. Potrošniki/vlagatelji bodo tisti, ki bodo vsak dan sprejemali odločitve.
Vrednost trajnostnih naložb se povečuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načelo ESG, globalno upravljajo 4.000 milijard sredstev, od tega 3.400 milijard v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.
Končal je, da je naloga družb za upravljanje, da v naložbeni proces integrirajo merila, s pomočjo katerih bodo lahko iz portfelja izločala podjetja, ki bi nosila največja tveganja, povezana s trajnostjo. Takšni primeri bi lahko bili na primer naftno podjetje, ki se mu zgodi razlitje nafte, korupcija v farmacevtskem podjetju, pranje denarja.

Bojan Črv, vodja kakovosti Kolektor Koling, je predstavil trajnostno gradbeništvo, na okrogli mizi o sistemskih izzivih trajnostnega razvoja pa sta poleg Luke Flereta in Bojana Črva sodelovala še Klod Kolaro, direktor podjetja Endava AGU, in mag. Nina Kelemen, koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Skupine Triglav in upravljavka premoženja v Zavarovalnici Triglav.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da trajnost zahteva vpetost vsakega posameznika, ki mora narediti vsak dan sprejemati odgovorne odločitve, razmišljati, kako narediti korak naprej, pri tem pa primerno delovati do soljudi in okolja. Luka Flere je spomnil sodelovanje in na odgovornost družbe za upravljanje pri alokaciji denarja.

 

 

Podrobneje o dogodku lahko preberete na tej povezavi.

 

Kitajska se je s svojimi mestom Wuhanom, kjer je decembra 2019 izbruhnil novi koronavirus, znašla na globalni tapeti. Kitajska oblast je s svojimi rigoroznimi ukrepi, centralnim vodenjem in politiko ničelne tolerance prispevala, da je bilo okrevanje na Kitajskem izredno hitro in so bili posledično kitajski kapitalski trgi v letu 2020 s svojo 50-odstotno rastjo eni najdonosnejših. Hkrati pa so rigorozni ukrepi protimonopolne politike iste vlade v letu 2021 povzročili, da je kitajski kapitalski trg zabeležil več kot 20-odstotni padec.

Ti trgi, ki jih v Generali Investments združujemo v skladu Generali Indija – Kitajska, sodijo med trge v razvoju, za katere se moramo zavedati, da zaradi večje volatilnosti in visokega političnega tveganja predstavljajo večje tveganje, a hkrati smo za sprejeto tveganje lahko na drugi strani nagrajeni z višjo stopnjo rasti. Sašo Šmigič, direktor naložbenega sektorja in dolgoletni upravitelj sklada Generali Indija – Kitajska pravi: »Kitajski kapitalski trg lahko, če ga primerjamo z ameriškim, ki beleži več kot 100-letno zgodovino, označimo zaradi njegove mlajše zgodovine in volatilnosti za »najstniški trg«. Kot pove že sam pojem hitro razvijajoči se trg, je ta trg bolj volatilen, bolj živahen, več se dogaja, več premikov vidimo, tako navzdol, kot navzgor.« A kot nas zgodovina uči, vsaki korekciji sledi odboj, ali kratkotrajen, ali dolgotrajen, odvisno od tega kakšna situacija je bila v ozadju.

 

Na koncu, ne pozabimo, svoj portfelj naložb morate vedno razpršiti na tak način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila. Zaradi dejstva, da so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev, je tveganje vaše celotne naložbe manjše in so zaradi tega vzajemni skladi primeren produkt za varčevanje oz. plemenitenje prihrankov za široko množico ljudi.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj.

 

 

Celotni posnetek finančnega webinarja o Kitajski z naslovom Amazon vs. Alibaba – priložnosti in tveganja se nahaja na tej podstrani.

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 25. 6. 2021 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

Vlagatelji – pravne osebe javnega prava (občine), ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

• Vlagatelj na dan 25. 6. 2021 nima sredstev v Generali Krovnem skladu

• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2020

• Družba za upravljanje ocenjuje, da nima vseh potrebnih podatkov.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

 

Mesečno poročilo za april 2021

 

Naložbeni komentar – april 2021

 

Globalni delniški trgi so v aprilu nadaljevali z rastjo, že tretji mesec zapored. Ekonomski podatki, objave poslovanja podjetij za prvo četrtletje in zagotovila ECB ter FED o nadaljnji podpori monetarne politike ter spodbudni podatki o cepljenju v najpomembnejših ekonomijah sveta so nudila dodatno spodbudo za rast delniških indeksov.

Mesec april je tradicionalno v znamenju objav rezultatov poslovanja družb za 1. četrtletje. Poročala je več kot polovica družb, ki so vključene v ameriški indeks S&P 500, podobna slika velja tudi za evropski indeks Stoxx 600. Kar 87 % družb v ZDA in 70 % v Evropi, ki so poročala, je preseglo pričakovanja analitikov. Izstopajo predvsem sektor financ, IT sektor in sektor diskrecijske porabe.
Makroekonomski podatki o gospodarski rasti v ZDA so zelo spodbudni, z rastjo 6,4 % na letni ravni. Medtem je evroobmočje beležilo upad 1,8 % glede na enako obdobje lani. Evro območje je tako v tehnični recesiji (dve zaporedni negativni četrtletji). V najpomembnejši ekonomiji evroobmočja, Nemčiji, so beležili upad 3,3% glede na enako obdobje lani, na kvartalni ravni upad 1,7 % kot posledica ukrepov zajezitve širjenja novega virusa v začetku leta.

Proizvodni indeks PMI v evroobmočju je 62,9, kar je najvišje po letu 1997, ko so začeli izračunavati indeks in nakazuje na močno ekspanzijo v proizvodnem sektorju. Prav tako je tudi storitveni indeks PMI najvišje po osmih mesecih na 50,3 in nakazuje na rahlo rast tudi v storitvenem sektorju.

Kitajska ekonomija je v prvem četrtletju porasla za 0,6 % glede na enako obdobje lani z bolj uravnoteženo razdelitvijo med sektorji. V prihodnje naj bi bila domača potrošnja glavno gonilo rasti, saj bodo fiskalni in monetarni ukrepi postali bolj uravnoteženi v svoji politiki podpore gospodarstvu. To lahko privede do upočasnitve naložb v infrastrukturo in financiranje lokalnih uprav.
Zdravstvena kriza covid-19 v Indiji se je aprila tragično poslabšala in poudarila potrebo po hitrem širjenju cepljenja v nastajajoči svet. Pritisk na zdravstveno infrastrukturo se je okrepil in razmerja smrtnih primerov so se od sredine februarja več kot podvojila. Medtem so v ZDA in VB cepili 44 % oz. 55 % populacije z vsaj enim odmerkom, kar omogoča začetek trajnega odpiranja njihovega gospodarstva. V Evropi je po slabem začetku cepljenja le prišlo do znatnega pospeška cepljenja in se tako dnevno v evroobmočju cepi med 0,6 % in 0,8 % prebivalstva.

 

Na strani monetarne politike ni bilo nobenih presenečenj s strani centralnih bank. ECB je ohranila obrestno mero nespremenjeno in potrdila nadaljevanje odkupov vrednostnih papirjev po programih PEPP in APP. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v programih PEPP se bodo ponovno investirale vsaj do konca leta 2023, medtem ko po programu APP za daljše časovno obdobje. Tudi FED je potrdil, da monetarna politika ostaja nespremenjena.

Evro se je v aprilu krepil proti ameriškemu dolarju, kljub temu, da ZDA okrevajo in odpirajo gospodarstvo hitreje kot Evropa, ampak kot posledice pričakovane višje inflacije v ZDA.