Dvanajstega septembra smo prisluhnili webinarju, zanimale so nas namreč napovedi prihodnjega gibanja inflacije, obrestnih mer in kapitalskih trgov.

Čeprav v preteklem obdobju – kot tudi danes – bančne obresti niti približno niso dosegale ravni inflacije, se razmerje med naložbami v domače vzajemne sklade v primerjavi z bančnimi vlogami še kar poslabšuje.

27 proti 5 za bančne vloge

Skoraj 27 proti 5 je slovensko razmerje med količino bančnih vlog in sredstvi v upravljanju v domačih vzajemnih skladih.

Kljub realno negativnim obrestnim meram je količina denarja v zadnjih dveh letih še vedno naraščala. Po izračunih upraviteljske ekipe Generalija Investments imamo Slovenci zaradi te neoptimalne razporeditve osebnih financ v zadnjih desetih letih oportunitetno izgubo okrog 12 milijard evrov.

Zato so se pri Generaliju Investments odločili, da izvedejo anketo, da bi razumeli glavne razloge, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za vlaganje:

36 odstotkov sodelujočih v anketi nima dovolj sredstev, 29 odstotkov posameznikov pa nima dovolj znanja in ne ve, kje začeti.

Letošnja borzna rast tudi zaradi umetne inteligence

Medtem se je kumulativna oportunitetna izguba nevstopa na delniške trge letos še dodatno povečala. V času, ko so bančni varčevalci doživljali eno največjih izgub realne vrednosti svojega denarja na bankah, so delniški trgi rasli. Kaj so bili razlogi? Eden od pomembnejših je bil razvoj umetne (generativne) inteligence, ko je ChatGPT v rekordno kratkem času dveh mesecev presegel mejo sto milijonov uporabnikov.

Uporaba umetne inteligence (UI) se širi na različna področja, na primer zdravstveno, kjer bolnišnice v ZDA že optimizirajo potrebe po posteljah in zdravnikih na podlagi napovedi in analiz programa umetne inteligence. Umetna inteligenca bo velika podjetja delala še večja, saj so vložki v uvajanje UI visoki. A po drugi strani bo za ohranitev konkurenčnosti dolgoročno uporaba postala nuja, saj UI prinaša nižje stroške in višjo maržo.

Posnetek webinarja si lahko ogledate tukaj.

 

 

 

 

Močna rast na kapitalskih trgih v letošnjem letu 

Poletno počitniško vzdušje se počasi zaključuje. Tudi naš tedenski pregled se po tednu premora vrača v stare tirnice. Zadnja dva tedna sta prinesla predvsem predah in nekaj rdeče barve na kapitalske trge. Rast v letošnjem letu je bila močna in tako kot vselej se vlagatelji na neki točki, ko so donosi dovolj visoki začnejo izpraševati ali še vztrajati in tvegati ali pa raje del dobičkov vnovčiti in tako zmanjšati tveganje. Ne smemo pozabiti da je bil tudi preobrat, ki se je zgodil konec lanskega leta, nenaden, hiter in da je temeljil predvsem na pričakovanjih obrata monetarne politike največjih centralnih bank. Danes smo v točki, ko se vsi vlagatelji sprašujemo, ali ti postulati oziroma predpostavke še držijo ali pa je večina argumentov že vračunanih v cene in so s tem iztrošeni. Zdi se, da se vlagatelji bolj nagibajo k temu zadnjemu zaključku. Predah je torej na mestu. Tudi korekcija ni izključena. Nenazadnje rast na kapitalskih trgih prehiteva razvoj ekonomije in delniške naložbe, še posebej tehnološke delnice, so spet postale drage. Na drugi strani centralne banke že nekaj časa zmanjšujejo dostopnost denarja. Programi masovnega kupovanja obveznic, ki so se nekje pojavili šele s pandemijo, drugod pa so trajali celotno zadnje desetletje od finančne krize leta 2008 dalje, so se več ali manj zaključili. Obrestne mere so v kratkem obdobju močno zrastle. A čeprav je zategovanje finančnih pogojev več ali manj končano pa se posledice za realno gospodarstvo šele dobro odražajo. Več bodo sicer konec tedna povedali centralni bankirji na svojem letnem srečanju v Jacskon Holu, a pričakovanja gredo v smeri, da dvigov (skoraj) ne bo več. Zaradi višjih obrestnih mer se kažejo razpoke v nepremičninskem sektorju, ki je velik in pomemben segment kapitalskih trgov. Podjetja, predvsem manjša in zagonska, težje dostopajo do finančnih virov. To je očitno v precejšnjem upadu novih uvrstitev delnic na svetovne borze in izdaj korporativnih obveznic v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti. Manjša gospodarska aktivnost se odraža na ekonomskih kazalcih ter manjših stopnjah rasti BDP. Boj z inflacijo brez vpliva na gospodarsko aktivnost žal ni mogoč. A »trpljenje« prinaša rezultate. Inflacija se umirja, obenem pa trg dela ostaja močan, kar pomeni da doživljamo t.i. »mehak pristanek«, ki je bil idealen in najbolj zaželen razplet v vseh scenarijih. Amerika je v boju z inflacijo uspešnejša kot Evropa, upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Evropi pa je večje kot v ZDA. Oboje postavlja ZDA v boljši položaj kot Evropo, a oba gospodarska bloka sta trenutno v precej boljšem položaju kot Kitajska, ki predstavlja največji kos pogače trgov v razvoju.

Kitajski delniški trg je eden slabših letos

Zadnje tedne so slabe ekonomske novice pogosto povezane s Kitajsko. Kitajski model rasti, ki je temeljil na rasti industrije, gradnji nepremičnin in proizvodnji izdelkov za preostali svet, se je očitno izpel. Drage in ključne izdelke, ki prinašajo visoko maržo, želi zahod delati sam, doma. Poceni masovne izdelke se deloma seli v druge, cenejše države, pogosto v Indijo. Prebivalstvo se pospešeno stara, a kljub vsemu zaradi sprememb v gospodarstvu vse več mladih ne najde dela. Po tem, ko se je država v tem tisočletju odprla svetu in svojim državljanom omogočila več svobode se zdi, da se država zopet pospešeno zapira. Trgu je s pomočjo države omogočila, da je razvil nekaj velikih tehnoloških podjetij, ki so sposobna tekmovati z ameriškimi in evropskimi velikani. A na neki točki so se oblasti ustrašile moči teh podjetij in zavrle njihovo rast ter moč. Zgodovina nas je že večkrat naučila, da podjetja vodena z državnimi dekreti niso uspešna. To je za seboj potegnilo beg kapitala, predvsem zahodnega, iz naložb v kitajske delnice. Kitajski delniški trg je zato eden slabših letos. Da se da tudi drugače dokazuje Indija, ki postaja eden redkih preostalih privlačnih velikih trgov v razvoju.

Na lokalnih trgih v razvoju to poletje nekaj dobrih zgodb

Tudi na lokalnih trgih v razvoju je bilo to poletje nekaj dobrih zgodb. Ena izmed teh je privatizacija romunskega elektro podjetja Hidroelectrica z izključno obnovljivimi viri energije. To je celo največja prva prodaja letos v Evropi, ki obenem odkljuka vse zahteve trajnostnega investiranja in kot nagrado prinaša donosno investiranje tudi za male vlagatelje. S tem Romunija pospešeno postaja privlačen in varen trg v razvoju, nekaj kar je cilj tudi slovenske države.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank ostajajo glavni motor kapitalskih trgov. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da so zaradi vztrajne jedrne inflacije nadaljnji dvigi obrestnih mer še mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni ostaja privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen je sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

 

 

 

Denarnih sredstev na bančnih računih podjetij v Sloveniji je vse več in dosegajo že 8 milijard evrov.

Je tudi vaše podjetje med njimi?

Svetujemo vam, da si preberete spodnji zapis in razmislite o 3 stvareh, ki so pomembne za ohranjanje vrednosti denarnih sredstev.

Kaj moram vedeti o obrestnih merah

V varčevanju smo Slovenci zelo dobri, ravno tako smo delavni in na bančnem računu – tudi podjetij – zbiramo velike količine denarnih sredstev.  Od tu naprej pa delamo pogosto napako.

Pri upravljanju likvidnih sredstev še vedno vse počnemo tako kot so to počeli  naši starši in stari starši, torej »po starem«, ko je bila edina možnost imeti denarna sredstva v sefu, ali na bančnem računu.

In to kljub temu, da lahko v medijih vsak dan preberemo, da so bančne obrestne mere nizke, za enoletne vezave za podjetja se gibljejo od 0,01 do 1,6 odstotka. To pomeni: če vežemo sto tisoč evrov za eno leto, dobimo čez eno leto od 10 evrov do 1.600 evrov obresti, čeprav do denarja po vezavi leto dni ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to manj, kot so stroški računa, in veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo.

Kaj morate vedeti o inflaciji, preberite v tem članku.

Kaj je inflacija?

Inflacija je pojav vsesplošne rasti cen. Posledično se znižuje vrednost denarja. Z drugimi besedami, za evro danes lahko kupimo manj, kot smo kupili pred letom dni. Inflacija na naše prihranke vpliva tako, da jim zmanjšuje kupno moč. Temu rečemo, da je realna vrednost nižja. Vsak dan del vrednosti denarja na računu realno izpuhti. Koliko, je odvisno od stopnje inflacije.

V zadnjem letu (od marca do marca) je bila inflacija 9,3-odstotna. To pomeni, da je sto tisoč evrov, ki smo jih lani marca položili v sef podjetja, ali pustili na bančnem računu, danes realno vrednih 91.500 evrov. Razlika v vrednosti 8.500 evrov je dejansko izpuhtela.

Vsekakor si vsako podjetje želi ohranjati realno vrednost svojih sredstev. To pa lahko naredi tudi brez da bi izgubilo likvidnost.

Obrestna mera oziroma donosi morajo v čim večji meri dosegati ali presegati inflacijo. Za to pa obstajajo enako likvidne alternative bančnim depozitom. Katere? Preberite v nadaljevanju prispevka.

Alternative bančnim depozitom: denarni vzajemni skladi

V zadnjih 30 letih se je tudi slovenski kapitalski trg razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom. Kot eno najbolj pogostih alternativ bančnim depozitom glede tveganja se v zadnjem času omenjajo državne zakladne menice z ročnostjo od 3 do 12 mesecev, saj so po tveganju primerljive depozitom, glede trenutnega donosa pa jih presegajo.

Kaj morate vedeti o tej naložbeni možnosti?

1. Donosi v tem trenutku presegajo obresti bančne vezave

Medtem ko se obresti pri 12-mesečni bančni vezavi še vedno merijo v desetinkah odstotka, znašajo donosi državnih menic zadnje avkcije 2,8 odstotka pri trimesečnih, tri odstotke pri šestmesečnih in 3,25 odstotka pri enoletnih menicah.

2. Državne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne

Pomembni udeleženci denarnega trga so profesionalni izkušeni institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, pokojninske družbe, skladi …), saj je pred nakupom zakladnih menic treba odpreti trgovalni račun, kar prinaša stroške odpiranja in vodenja trgovalnega računa ter morebitne stroške transakcije. Vsaka naložba nosi določeno stopnjo tveganja in določeno stopnjo likvidnosti, govorimo o tako imenovani likvidnostni premiji. Zakladne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne. Z nakupom zakladne menice se prihranki vlagatelja vežejo za tri, šest ali 12 mesecev. Se pa z njimi trguje, a je za to treba plačati provizijo. Kar nekaj izdaj zakladnih menic je slabo likvidnih ali celo nelikvidnih, kar pomeni, da jih mora vlagatelj držati do dospetja in mu sredstva niso na voljo, če jih potrebuje.

3. Za nakup je treba odpreti račun pri primarnem vpisniku zakladnih menic

Za trgovanje z instrumenti denarnega trga je potrebna določena stopnja predznanja o izvedbi transakcije prek borznega posrednika, po končanju transakcije pa v vsakem primeru sledijo še vsi postopki, povezani z oddajo davčne napovedi na koncu leta.

 

Vabimo vas, da si ogledate posnetek webinarja “Rekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” v katerem vam je Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja naj upravitelj desetletja, odgovoril na vprašanja o instrumentih denarnega trga kot alternativi bančnim depozitom.

 

Obstajajo enostavne rešitve, kako dosegati likvidnost in donosnost instrumentov denarnega trga ob danem tveganju. Denar se lahko preprosto, lažje in hitreje investira prek denarnih skladov, kot je Generali MM, ki zbrana sredstva vlagajo v kratkoročne evrske naložbe (državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depoziti). Tako podjetje investira v več  instrumentov denarnega trga hkrati, tako slovenskih kot tujih. Njegovo premoženje je upravljano aktivno, vlagateljeva sredstva pa so brez vezave.

Denarni sklad »Generali MM« upravlja Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, leta 2016 in leta 2018 ter upravljavec desetletja (od leta 2010 do leta 2019).

 

Oglejte si posnetek webinarja “Rekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” ali se oglasite pri nas na brezplačnem finančnem posvetu, kjer vam bomo odgovorili na podrobna vprašanja:

• Kaj je denarni sklad,
• Kako je reguliran,
• Kakšne so prednosti vlaganja v Generali MM za podjetja.

 

 

 

 

Glavni vzrok za krepitev optimizma je seveda poceni plin. Oziroma povedano pravilneje, plin je precej cenejši od pričakovanj. Deloma nam gre na roke milejša zima ter tudi ugodni pogoji predvsem za vetrne elektrarne, a tudi poraba energije, vsaj v Evropi se je krepko znižala in s tem potrebujemo manj uvoženih energentov. Cene plina so v Evropi krepko pod nivoji iz začetka 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Cene ostajajo sicer višje od povprečja zadnjih 10 let, a če so trenutne cene za dobavo v prihodnjem mesecu nekaj pod 60, v prihodnjem letu pa nekaj nad 60 eur za megavatno uro, oboje pa je bilo jeseni 2022 blizu 300 evrov/MWH, potem vemo kakšno olajšanje to prinese. Ali bo tako stanje trajalo ali ne, je precej odvisno od nepredvidljivega vremena ter dobav iz politično nestabilnih držav, tako da velja vsaj del dobave zakupiti, a vse skupaj kaže, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Evropa ni zmrznila in propadla. Nasprotno, ekonomsko aktivno je presenetljivo odporna in industrijski indeksi so se iz območja krčenja zopet premaknili v cono rasti. To sicer ne pomeni, da recesije v Evropi ne bo, a po vsej verjetnosti bo zelo plitka in kratkotrajna. Daleč od črnih scenarijev izpred pol leta. Podobno je tudi v ZDA, tudi tam so cene plina v zadnjih 2 mesecih strmoglavile za 70 % in se celo spustile pod 10-letno povprečje. Gospodarstva torej delujejo dalje in tudi cene energentov so bistveno manjša ovira kot se je predstavljalo jeseni 2022. Borze so se kot že omenjeno na to odzvale pozitivno in to je eden glavnih razlogov in virov optimizma v začetku 2023.

Podobno kot gospodarski podatki se tudi sezona objav rezultatov poslovanja za zadnje četrtletje lani ter napovedi za 2023, ki jih ameriška in evropska podjetja objavljajo te dni, zdijo relativno optimistična. Rasti sicer skoraj ni, a vlagatelji so se precej bolj bali velikega krčenja poslovanja in dobičkov. Ker se zadnji držijo celo bolje od poslovanja in marže ostajajo na visokih nivojih, so nekatere delnice povrnile del velikih izgub iz 2022. Tukaj govorimo predvsem o tehnoloških delnicah, ki so zopet v ospredju in zastavonoša rasti. Slabše gre na drugi strani panogam energije, zdravstva in osnovnih potrošnih dobrin. Te defenzivne panoge so v obdobju rasti izgubile svojo defenzivno naravnano privlačnost, obenem pa so tudi nekoliko razočarale vlagatelje s slabšimi rezultati in predvsem napovedmi. V celotni zgodbi ostaja najbolj nepredvidljiv faktor Kitajska, ki je z nenadno odpravo covidnih omejitev konec lanskega leta povsem spremenila pričakovanja in iz zaviralke svetovne gospodarske rasti postala motor vsaj za nekatere dele ekonomije, kot so npr. avtomobili ali luksuzni izdelki, ki pa so pomemben izvozni artikel predvsem Evrope. Tudi kitajski turisti, ki so bili pred korono pomemben vir zaslužka evropskih turističnih destinacij, naj bi se pospešeno vračali in s tem dodatno oživili evropsko gospodarsko aktivnost. Vse to bo verjetno počasneje zaviralo inflacijo, kot bi jo globlja kriza in tako verjetno na inflacijo gledajo tudi FED in ECB. Obe napovedujeta dodatne dvige obrestnih mer, a vseeno tudi inflacija vsaj začasno kaže znake umirjanja. Seveda trgi ne morejo celotno leto nadaljevati s takim tempom rasti, saj se vlagatelji vse bolj sprašujejo, ali ni torta pojedena preden je bila sploh do konca spečena. Vse skupaj je bolj opomnik ali opozorilo, da je potrebno imeti razpršen investicijski ali varčevalni portfelj in da je prepričanost, da je možen le en scenarij lahko zelo neprijetna za posameznikove finance. V luči tega velja tudi še enkrat razmisliti, ali Slovenci res potrebujemo vseh teh 26 milijard prihrankov v bančnih vlogah, ali pa bi lahko manjši del namenili tudi bolj donosnim (in s tem bolj tveganim) delniškim in obvezniškim naložbam. Saj četudi se bo inflacija še naprej umirjala, depozitni donosi še nekaj časa ne bodo pokrili inflacije.