Mesečno poročilo za junij 2020

 

Mesečno poročilo za junij 2020

 

Naložbeni komentar – junij 2020

Izredno ohlapne denarne politike in fiskalne spodbude držav gospodarstvu, so prinesle močno okrevanje na finančnih trgih. Globalni delniški trgi so tako v juniju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v juniju le še oddaljen spomin, saj se je ameriški delniški indeks S&P povzpel nad 3.000 indeksnih točk, ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa je prvič v zgodovini presegel vrednost 10.000 indeksnih točk. Tečaji so se od dna v marcu odbili za več kot 40 % in so spet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Na trgih je še vedno prisotno politično tveganje v ZDA zaradi prihajajočih volitev in novih napetosti med Kitajsko ter ZDA ter Brexit, ki še zmeraj ostaja uganka.

Objave makroekonomskih podatkov so bile boljše od pričakovanj. Tako se je EU BDP v prvem četrtletju skrčil le za 3,6 % glede na prejšnje četrtletje. ZDA so prav tako beležile krčenje BDP za 5 % glede na prejšnje četrtletje. Vzpodbudni so bili tudi podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Za EU in ZDA znaša PMI tako okoli 47, kar sicer nakazuje krčenje ekonomske aktivnosti.

Najvišjo rast med razvitimi trgi so v juniju beležili trgi Zahodne Evrope, kot posledica pričakovanj napovedanega 750 milijardnega Evropskega sklada za okrevanje, kar predstavlja približno 5,4 % EU bruto družbenega proizvoda. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi sproščanja ekonomske aktivnosti in ukrepi centralne banke ECB ter držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani pa so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice.

Trgi v razvoju so junija beležili močno pozitivno rast. Kitajski PMI podatki so že drugi mesec nad 50, kar pomeni ekspanzijo gospodarske aktivnosti, predvsem v sektorju predelovalnih dejavnosti.

Obvezniški trgi so bili v juniju še dodatno stimulirani s strani centralnih bank. ECB je tako povečala obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) za 600 milijard evrov na 1.350 milijard evrov. Obdobje nakupov pa je podaljšano vsaj do konca junija 2021. Podpora centralnih bank z odkupi obveznic je tako stimulirala nove izdaje obveznic, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je junija pridobil v primerjavi z ameriškim dolarjem. Rast je posledica protestov v ZDA in hitrega naraščanja okužb s koranavirusom COVID-19 v mnogih zveznih državah, ki niso ali so predčasno omilile ukrepe za zajezitev širjenja virusa kot tudi napovedi ameriške centralne banke, da bodo trenutne nizke obrestne mere ostale vsaj do leta 2022.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo beležili rast zlata in nafte ter občutnejši padec cene kave. Vzrok za občutnejši padec gre pripisati pričakovanemu presežku ponudbe, saj brazilski kmetje napovedujejo rekordno letino.

 

 

Mesečno poročilo za maj 2020

 

Mesečno poročilo za maj 2020

 

Naložbeni komentar – maj 2020  

 

Globalni delniški trgi so v maju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v maju le še oddaljen spomin, saj se je S&P vrnil na nivo 3000 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je presegel vrednost iz začetka leta. Tečaji so se od dna v marcu odbili več kot 30% in so zopet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Tiskanje denarja in pomoč držav gospodarstvu sta prinesla močno okrevanje tudi na borze.

Tudi v maju so se nadaljevale objave pričakovano slabih makroekonomskih podatkov, čeprav so bili tedenski podatki iz ZDA proti koncu maja nekoliko boljši od pričakovanj. Vzpodbudni so podatki s Kitajske, ki je prva odpravila karanteno in kjer gospodarstvo najhitreje okreva ter s tem kaže pot Evropi in ZDA. Rast brezposelnosti se je začela umirjati, kazalci pa se počasi obračajo navzgor, čeprav so v primerjavi z enakim obdobjem lani krepko nižje. Največ vprašanj se pojavlja v storitvenem sektorju (turizem, transport ljudi, letalstvo), kjer so nekatere države močno odvisne predvsem od turizma, zato se meje znotraj Evrope pospešeno odpirajo. Na drugi strani vidimo da epidemija svojega vrha še ni doživela v Rusiji in Latinski Ameriki, temu primerno pa se odzivajo tudi trgi.

Najvišjo rast med velikimi trgi so v maju beležili v ZDA, kjer so delnice predvsem tehnoloških družb nadaljevale svojo prevlado. V drugi polovici meseca so se sicer zbudile tudi nekatere zapostavljene delnice, kot so recimo finance, vlagatelji pa so planili tudi po delnicah najbolj prizadetih družb (turizem, itd.), kjer smo videli zelo visoke rasti, res pa da z zelo nizkih nivojev. Konec maja je oživela tudi Evropa in začela zmanjševati zaostanek za ZDA. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi ECB in držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice. Med razvitimi trgi letos izstopa Japonska, ki je eden izmed najdonosnejših trgov, razloge pa lahko iščemo poleg manjše prizadetosti zaradi epidemije tudi v močnih posegih japonske centralne banke na delniških trgih.

Trgi v razvoju so maja beležili negativno rast. Nekaj je posledica obnovljene napovedi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, predvsem pa dejstva, da vrh pandemije tu še ni dosežen in da sta bili Latinska Amerika in Rusija v maju še posebej močno prizadeti. Za trge v razvoju lahko pričakujemo, da bo okrevanje prišlo z zamikom, so pa zelo občutljivi na krepitev političnih in gospodarskih napetosti med ZDA in Kitajsko.

Najdonosnejši trg je bil v maju regija Balkana, razloge lahko iščemo predvsem v dobrem poslovanju lokalnih podjetij v prvem kvartalu 2020 in dobri epidemiološki sliki.
Obvezniški trgi so bili v maju stabilni, podpora centralnih bank z odkupi obveznic se nadaljuje, videli pa smo lahko poplavo novih izdaj, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je po mesecih izgubljanja vrednosti maja pridobil v primerjavi z dolarjem, ta trend se je še posebej izrazil v zadnjem majskem tednu, verjetno tudi kot posledica protestov v ZDA, čeprav nizki donosi ameriških obveznic ne privlačijo več toliko kapitala v ameriške obveznice kot še pred nekaj meseci.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Pandemija se v Evropi in ZDA počasi umika iz naslovnic, nanje pa prihajajo nove teme. V ospredje prihajajo stare, nerazrešene, zadeve ter zadnjih nekaj dni vse bolj nasilni protesti v ZDA. Zaenkrat negativne novice večjega vpliva na optimizem v Evropi in ZDA nimajo, saj pospešeno umikanje ukrepov še naprej vliva optimizem med vlagatelje. V Evropi se zapleta okoli predloga za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki po pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah. Pričakujemo lahko počasno in zamudno sprejemanje odločitev. Nov sklad cilja očitno predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč močno vezana na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev, kar postaja osrednji cilj »pokoronske« gospodarske politike. Na drugi strani Atlantika ZDA ponovno krepijo negativno retoriko v povezavi z vsem kitajskim, najbolj se trenutno zapleta okoli kotacij kitajskih podjetij na ameriških borzah, kar med vlagatelje vnaša nov nemir, da bo trgovinska vojna v mesecih pred volitvami dodatno eskalirala. Zadnje dni novice polnijo nasilni in uničevalni protesti dela prebivalstva, ki je ostal »pozabljen« v ekonomskem razcvetu zadnjih 20 let. Vsi ti zapleti vlagatelje opominjajo, da vse nerešene težave iz časov pred pandemijo ostajajo na mizi, zaradi zdravstvene krize so bile le začasno odrinjene na stran, istočasno pa je pandemija odprla nekaj novih problemov, na katere zaenkrat ni odgovora. Kitajska, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA in Veliko Britanijo, nadaljuje z okrevanjem, in tudi številke iz gospodarstva izgledajo precej bolje kot pred mesecem dni. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA bil zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Rezultati podjetij v prvem kvartalu so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta vlagateljev zaenkrat ne odvračajo od naložb, saj se je pogled obrnil povsem v prihodnost, v leto 2021. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. Kitajska internetna podjetja so objavila močno izboljšane rezultate poslovanja, kar pa je v luči zaostrovanja pogojev kotacije kitajskih podjetij v ZDA bil blažev žegen, saj je bil odziv vlagateljev negativen. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj vsa beležijo rast precej višjo od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo odlično. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Tečaji nekaterih podjetij so ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je krepko v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statističnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dlje. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos. Odpiranje gospodarstev krepi optimizem in s tem prelivanje dodatnega denarja na delniške trge. Še posebej očitno je to zadnje dni v Evropi, ki je v odboju zaostajala za ZDA. Tako so tudi delnice bolj prizadetih panog (letalstvo, turizem, avtomobilisti itd.) zadnje dni pritegnile več vlagateljev saj pospešeno okrevajo, očitno je, da upanje umre zadnje in je igra pohlepa zopet v polnem teku.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter stopnjevanja nasilnih protestov v ZDA, ki vnašajo nemir na največji in najvarnejši svetovni delniški trg. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Na mizo se vračajo stare nerazrešene težave (trgovinska vojna, Brexit, Iran, itd.), nastajajo pa še novi »pokoronski« izzivi. Zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Za vas pripravljamo brezplačni finančni webinar z naslovom “Netflix, Apple, Google, Amazon in priložnosti za varčevanje.” V času karantene smo od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni – ugotovite, kako je njihova rast poslovanja lahko vaša priložnost za varčevanje.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite v TOREK, 2. 6. 2020, ob 11. uri.

Prijavite se na BREZPLAČNI webinar

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije, se v Evropi in ZDA se pospešeno umikajo in nadomeščajo z ukrepi za spodbujanje najbolj prizadetih delov gospodarstva. Epidemija svoj vrh sedaj dosega v Rusiji in Latinski Ameriki, a ti trgi nimajo večjega vpliva na optimizem v Evropi in ZDA. V Evropi je predlog za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki bo pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah naletel na pričakovano nasprotovanje nekaterih bolj »varčnih« evropskih držav. Zopet prihaja v ospredje največji problem Evrope, počasno in zamudno sprejemanje odločitev. Nov sklad cilja očitno predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč močno vezena na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev, kar postaja osrednji cilj »pokoronske« gospodarske politike. Na drugi strani Atlantika ZDA spet krepijo negativno retoriko v povezavi z vsem kitajskim, najbolj se trenutno zapleta okoli kotacij kitajskih podjetij na ameriških borzah, kar med vlagatelje vnaša nov nemir, da bo trgovinska vojna v mesecih pred volitvami dodatno eskalirala. Evropski problemi s skladom in novi zapleti v trgovinski vojni vlagatelje opominjajo, da vse nerešene težave iz časov pred pandemijo ostajajo na mizi, zaradi zdravstvene krize so bile le začasno odrinjene na stran. Same po sebi se te težave več kot očitno niso rešile. Na Kitajskem, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA ter Veliko Britanijo, se okrevanje nadaljuje. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi bil podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Podjetja so svoje poslovanje v prvem kvartalu večinoma objavila, med njimi tudi večina slovenskih. Rezultati so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Bolj negativen del objave rezultatov so bila znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. V zadnjem tednu so kitajska internetna podjetja objavila močno izboljšane rezultate poslovanja, kar pa je v luči zaostrovanja pogojev kotacije kitajskih podjetij v ZDA bil blažev žegen, saj je bil odziv vlagateljev negativen. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj vsa podjetja beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večidel zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statisčnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dlje. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos. Odpiranje gospodarstev krepi optimizem in s tem prelivanje dodatnega denarja na delniške trge. Še posebej očitno je to zadnje dni v Evropi, ki je v odboju zaostajala za ZDA.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma v denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Na mizo se vračajo stare nerazrešene težave (trgovinska vojna, Brexit, Iran, itd.), zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju teh družb.

 

Obvestilo o odprtju poslovalnic

 

 

Odprti smo od ponedeljka do petka, med 9.00 in 13.00 uro (https://www.generali-investments.si/obiscite-nas/).  Za termine izven navedenega delovnega časa se je treba obvezno predhodno dogovoriti.

 

Z namenom preprečitve širjenja epidemije novega koronavirusa v Sloveniji delovni čas naših poslovalnic sproti prilagajamo.

Še vedno pa svetujemo, da naše poslovalnice obiščete samo v nujnih primerih in se za vse opravljanje storitve poslužujete naših digitalnih kanalov.

 

Obisk poslovalnice je mogoč samo v ob striktnem upoštevanju navodil zaposlenih glede osebnega stika in varnostne razdalje. Vstop v poslovalnice je mogoč le posamično, obvezna je nošnja zaščitne maske in ohranjanje medsebojne razdalje 1,5 metra.

Vstop brez zaščitne maske ni dovoljen.

 

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na brezplačni telefonski številki 080 80 24 ali na nasvet@generali-investments.si.

 

Hvala za razumevanje.

Generali Investments d.o.o.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Ukrepi, sprejeti zaradi pandemije se v Evropi in ZDA pospešeno umikajo in nadomeščajo z ukrepi za spodbujanje najbolj prizadetih delov gospodarstva. V Evropi je na mizi predlog za nov sklad v višini 500 milijard evrov, ki po pomagal podjetjem v s COVID-19 najbolj prizadetih državah. Pri tem evropski politiki ciljajo predvsem na Italijo in Španijo, čeprav bo pomoč očitno vezana na okolju prijaznejše prestrukturiranje gospodarstev. Tudi v ZDA še naprej krepijo monetarne in fiskalne ukrepe. Guverner FED-a Powell je napovedal, da ima FED še precej orožja s katerim se lahko zoperstavi krizi, na kar se je trg odzval z močno rastjo tečajev delnic. Tudi situacija na Kitajskem, za katero pravimo, da je z ukrepi dva meseca pred celinsko Evropo in še dodaten mesec pred ZDA ter Veliko Britanijo, se zelo lepo popravlja. Industrija in del storitvenega sektorja pospešeno okreva, na drugi strani opazimo precejšnjo previdnost pri storitvah, kjer je prisotno večje število ljudi (turizem, gostinstvo, letalska industrija itd). A pod črto bi podoben tempo okrevanja v Evropi in ZDA bil zelo pozitiven znak, čeprav bodo južnejše države letos zaradi zmanjšanega obsega storitvenih dejavnosti (predvsem turizma) vseeno zelo prizadete.

– Večina podjetij je že razkrila svoje poslovanje v prvem kvartalu in rezultati so bili v seštevku relativno solidni in večinoma nad pričakovanji, čeprav je delež preseganja pričakovanj najnižji po finančni krizi 2008-09. Bolj negativen del objave rezultatov so bila znižana pričakovanja za drugi kvartal in umik napovedi za preostanek leta. Znotraj panog gre odlično zdravstvu, prehrani in ostalim potrošnim dobrinam, oskrbi in IT. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja kako preživeti in prosi za državno pomoč. Vidimo močno krepitev on-line nakupov in s tem pozitivna presenečenja praktično pri vseh on-line trgovcih. Zmagovalec krize ostaja panoga zdravstva, saj beleži rast precej višjo od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej črpajo na trge. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 ampak včasih še precej dalj. A čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje realnosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi, vidimo, da napoved cepiva lahko trg premakne za 10 % v pozitivno smer, enako se lahko zgodi v nasprotno, če se bodo te napovedi izkazale za preuranjene ali celo nepravilne. Zato je razpršitev portfelja korak v pravo smer. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju teh družb.

 

 

Kam s svojimi prihranki v tem času

 

 

SLOVENCI SMO VARČNI, VENDAR PREMALO RAZPRŠIMO NALOŽBE

Povprečno slovensko gospodinjstvo razpolaga kar s 70 tisoč evri prihrankov, kar nas uvršča med prvih 15. najbolj varčnih držav OECD in s tem tudi med najbolj varčne države na svetu. V primerjavi z drugimi evropskimi državami pa imamo precej več, kar polovico prihrankov v denarju in v bančnih depozitih (ta delež je v evroobmočju 30-odstoten), precej naložb imamo v lastnih nepremičninah. Zaostajamo pa pri vlaganjih v življenjska in pokojninska zavarovanja (le 14 odstotkov prihrankov) in pri varčevanju v vzajemne sklade, kjer bi se lahko naš denar bolje obrestoval.

ZA VEČJE DONOSE VARČUJMO POSTOPNO IN DOLGOROČNO

Varčevanje v bankah že dlje časa prinaša zelo nizke obresti. Nasprotno pa vlagatelji v delnice kljub stalnim in v zadnjih mesecih velikim nihanjem zaradi korona krize dolgoročno beležijo lepe dobičke. »Če 30 let varčujemo 80 evrov mesečno v nogavici, privarčujemo 28.800 evrov, na kapitalskih trgih (predpostavimo delniški sklad s 6 % pričakovanim donosom) pa kar 80.361 evrov. Pri tem ne smemo pozabiti na inflacijo, ki pomembno vpliva na stanje našega premoženja in se bo srednjeročno povišala,« med drugim izvemo v primeru, ki ga je v pregledu finančnega dogajanja v času korona krize, na webinarju predstavil Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja družbe za upravljanje Generali Investments.

Oglejte si trenutno dogajanje na kapitalskih trgih in nasvete, kako varčevati.

 

KDAJ KUPUJEMO IN KDAJ PRODAJAMO NALOŽBE?

Najbolj donosno bi bilo, da bi prodajali naložbe v času največje evforije na trgu, kupovali pa takrat, ko je na trgu depresija in indeksi padejo najnižje. Žal pa formule, kdaj nastopi ta trenutek, ne moremo poznati.

  • Bolje je izkoristiti možnost postopnega in razpršenega varčevanja na kapitalskih trgih, ki jo nudijo vzajemni skladi, in povprašati za nasvet izkušene upravitelje.

Naše varčevanje na ta način zastavimo dolgoročno. Tako ublažimo posledice nihanja vrednosti naložb na kapitalskih trgih, kot se je zgodilo marca letos, se izognemo paniki in ne prodajamo naložb v strahu pred izgubo.

  • Upravitelji premoženja svetujejo, da svoj portfelj naložb vedno razpršite na način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila.

Zadnja kriza je zelo prizadela letalsko industrijo, turizem, gostinstvo … nekatere panoge so prizadete manj, visoke donose v zadnjem četrtletju pa imajo podjetja s področja zdravstva in informacijske tehnologije.

REDNO PREVERJAJMO SVOJE FINANČNE CILJE IN POTREBE

Zastavimo si cilj, koliko denarja želimo privarčevati in v kakšnem času. Vedeti moramo, kakšna so naša pričakovanja glede donosnosti in opredeliti svoj naložbeni cilj. Pomembno je, kdaj bomo potrebovali denar, torej kakšen čas smo si določili za varčevanje in kakšen je naš odnos do tveganja. Na podlagi tega se odločamo, v kakšne naložbe vlagati, da naših prihrankov ne izpostavljamo prevelikemu tveganju, predvsem takemu, ki si ga ne moremo privoščiti.

  • Svoje naložbe skrbno spremljajmo, saj je od njih odvisen vsak pomembnejši korak v našem življenju.

Vsaj enkrat na leto preverimo, ali še ustrezajo našim potrebam in načrtujmo svojo varčevalno strategijo. Razmislimo, koliko lahko dajemo mesečno (ali v priložnostnih enkratnih zneskih) na stran za varčevanje. Bi mesečni znesek lahko povišali, ko imamo višje dohodke?

KO VARČUJEMO V VZAJEMNIH SKLADIH, UPOŠTEVAJMO DVA VIDIKA

Prvi je, kje smo na krivulji življenjskega cikla. Temu prilagodimo obdobje varčevanja. Varčujemo v predvsem v aktivni dobi, po upokojitvi bomo zagotovo imeli manjše dohodke in bomo potrebovali svoje prihranke. Kakšen tip vlagatelja smo, pa je drugi pomemben dejavnik, od katerega je odvisna naša naložbena strategija.

Na dolgoročno uspešnost našega varčevanja bo namreč vplival tudi naš odnos do tveganja, saj se moramo zavedati, kakšna tveganja lahko prenesemo (kakšno finančno zalogo imamo), da nas nihanja preveč finančno ne prizadenejo. Ni vse za vsakogar. Nekaterim se zdi varnost pomembnejša od višine donosa. Drugi se odločajo drzneje, pripravljeni so tudi na nekoliko večje padce vrednosti svojih naložb, če ocenjujejo, da bodo tako dolgoročneje zaslužili več. Prav zato je priporočljivo naložbe prilagoditi svojemu odnosu do tveganja in redno preverjati njihovo ustreznost glede na svoje finančne cilje.

»Če imamo v svojem naložbenem portfelju bolj tvegane naložbe, naj bo naš cilj, da se ob padcih ne odzovemo panično, temveč racionalno. V takih trenutkih je treba sprejeti prave odločitve. Največkrat je najbolje, da se držimo zastavljenega varčevalnega načrta. Prav zato so pomembna postopna mesečna vlaganja v daljšem časovnem obdobju, da si razporedimo prihranke in jih postopno investiramo na trg,» še poudarja Luka Flere, nosilec priznanja naj upravitelj premoženja 2018 po izboru revije Moje Finance.

Želite povečati svoje prihranke, a nimate dovolj znanja in izkušenj? Vsekakor se obrnite na izkušene svetovalce in upravljavce, ki vam pri tem lahko pomagajo. Upravljavci Generali Investments so že nekaj let med najuspešnejšimi v Sloveniji, tako lahko veste, da svoje premoženje zaupate najboljšim.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Pandemija gre po izjavah politikov počasi h koncu. Ukrepi se pospešeno odpravljajo, tudi naši otroci se bodo naslednji teden deloma vrnili v vrtce in šole. Na prve strani medijev prihajajo tudi novice, ki niso povezane s pandemijo. A pandemija in predvsem začasna ustavitev življenja ter gospodarstva je pustila globoke posledice v svetovni ekonomiji. Napovedi pričakovanj se popravljajo iz tedna v teden in ocena je, da smo v najhujši recesiji po veliki depresiji iz 30-ih let preteklega stoletja. V Evropi bo upad BDP v 2020 verjetno nekaj nad 10 %, v ZDA sicer nižji, okoli 6 %, a vseeno so to številke, ki vzbujajo skrb. Nekatere panoge, in s tem podjetja, se ne bodo hitro pobrale in vrnile na stara pota, za nekatere bo prihodnost bistveno drugačna od preteklosti. Ta negotovost, povezana z vprašanjem, kaj bo jeseni, ko se po svetu in pri nas iztečejo neposredne podpore podjetjem ter zaposlenim zaradi zmanjšanega obsega dela, vzbuja skrb. Države zato še naprej sprejemajo dodatne ukrepe za blažitev padca, kar drži visoko zaupanje vlagateljev v delniške trge, na drugi strani se v nekaterih dejavnostih krepi optimizem, saj spremenjeni trendi krepijo ali pa celo močno povečujejo obseg poslovanja.

– Ta zadnja trditev je lepo opazna tudi v rezultatih podjetij za prvi kvartal ter napovedih za drugi. Večina največjih podjetij je že razkrila svoje poslovanje ter zelo previdna pričakovanja za preostanek leta in trend je več kot jasen. Banke pričakujejo, da se bodo ukvarjale s slabimi krediti, turistična, avtomobilska, letalska in še kopica drugih podjetij razmišlja, kako preživeti ter prosi za državno pomoč. Na drugi strani so prehrambena podjetja doživela obrat nekaterih trendov in s tem rast poslovanja. Vidimo krepitev on-line nakupov ter s tem pozitivna presenečenja praktično pri vse on-line trgovcih, tudi na IT podjetja je kriza vplivala pozitivno. Zmagovalec krize so zaenkrat podjetja iz sektorja zdravstva, saj vsa beležijo precej višjo rast od pričakovanj in tudi prihodnost izgleda optimistična. Kar naenkrat visoke cene zdravil, ki so zaposlovala ameriško predvolilno kampanjo, niso več težava.

– Kapitalski trgi se držijo izredno dobro. Večji del zasluge gre pripisati izdatni likvidnosti pomoči, ki so jo centralne banke sprostile v preteklih tednih in jo še naprej ponujajo trgom. Zato so tečaji nekaterih podjetij ne samo presegli tiste iz začetka leta ampak celo dosegli nove rekordne nivoje. Ameriški tehnološki indeks NASDAQ je kot prvi večji svetovni indeks zopet v pozitivnem teritoriju za letošnje leto. Po vseh statičnih merilih so delnice zopet drage, še posebej, če vzamemo v obzir pričakovani upad dobičkov, a vlagatelji so pogled usmerili v prihodnost, ne samo v 2021 temveč še precej dlje. Čeprav se delnice zdijo drage, ne smemo pozabiti, da so obveznice še bolj, saj ne prinašajo nikakršnega donosa, so le relativno varno parkirišče za presežne količine denarja. Likvidnost centralnih bank je spremenila dojemanje sedanjosti in vsa ta likvidnost želi najti naložbo, ki bo vseeno prinašala vsaj minimalen donos.

Nasvet za vlagatelje:

Čeprav se delnice zopet zdijo precej drage, trenutno ni čas za ekstreme. Ni pametno celotnega portfelja imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno količino denarja. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije šibek in prihodnost zelo nejasna. Zato je uravnotežen pristop k investiranju zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo bolje prestale to krizo. Naložbe v nafto, delnice letalskih ali družb, ki ponujajo potovanja s križarkami, pa naj ostanejo le kot potencialna začimba portfelju, še najbolje pa jih je prepustiti tistim, ki se tudi dejansko spoznajo na te družbe in imajo dovolj informacij o trenutnem in bodočem poslovanju le-teh.

 

 

Mesečno poročilo za april 2020

 

Mesečno poročilo za mesec april 2020

 

Naložbeni komentar – april 2020

Globalni delniški trgi so v aprilu nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu je bilo konec aprila že skoraj pozabljeno. Tečaji so se od najnižje točke, merjeno v evrih, do konca aprila povišali kar za 27 %. Tako se je skozi april nadaljevalo okrevanje delniških trgov, saj so se tečaji v aprilu v povprečju okrepili za 10,9 %. Globalni delniški trgi so bili tako od začetka leta pa do konca aprila okoli 10 % v minusu.

Po zelo slabih makroekonomskih podatkih, ki jih beležimo v zadnjih tednih, pa se je pokazala luč na koncu tunela. Večina držav je svojo ekonomijo v obdobju virusa popolnoma ustavila. To kažejo praktično vsi podatki, ki jih posamezne države objavljajo. Posledično je povsod začela naraščati brezposelnost. Obenem pa se je epidemija začela umirjati. Dnevni prirast novo okuženih je v večini držav vedno manjši. Še vedno pa se zadeve niso začele umirjati v ZDA in v Veliki Britaniji. V nekaterih državah, kot so Brazilija, Argentina, Rusija itd., pa število okuženih še vedno narašča. Obenem se izvaja vedno več raziskav o samem virusu. Tako podatki kažejo, da je okuženih precej več kot kažejo uradne številke. Raziskave kažejo, da od 20 pa kar do 70 krat več. Večina teh okuženih virusa sploh ne zazna, so asimptomatski, oziroma imajo zelo blage znake prehlada. Kar posledično pomeni, da je smrtnost precej nižja od do sedaj objavljenih številk. Vseeno je virus zelo nalezljiv, kar pomeni, da za t.i. prekuženost potrebujemo precej večjo številko od do sedaj okuženih. Vseeno se zdi, da se epidemija, tudi na podlagi ukrepov, umirja in da bodo nova spoznanja o samem virusu prinesla bolj kontrolirano prihodnost. Kar pomeni, da bo zdravljenje in preprečevanje uspešnejše ter da zaenkrat ne gre pričakovati še močnejšega drugega vala. Obenem se razvijajo tudi zdravila in cepivo. Slednje bi bilo lahko na voljo, po najbolj optimističnem scenariju, okoli novega leta. Do takrat pa bo potrebno ekonomijo povrniti v dokaj normalno stanje, saj je trenutno stanje nevzdržno. Višja brezposelnost prinaša več negotovosti, depresij, finančnih težav posameznikov. Ta dejstva pa povečujejo zdravstvene težave tudi drugih prebivalcev. Kako krmariti med čermi, pa je težko vprašanje in vsaka država se ga loteva kot sama misli, da je najbolje za vse. Gre pa trenutno večina držav v umik ukrepov in rahljanje karantene, kar pomeni, da se stvari normalizirajo. Glavno vprašanje pri vsem je, kako uspešne bodo posamezne države in kako so se na nove razmere prilagodila podjetja in posamezniki. Dejstvo je, da je že pred nastopom krize potekala transformacija gospodarstva. Nekatere panoge in podjetja so bila že vrsto let v upadu in nastajali so novi poslovni modeli, ki so s krizo dejansko še pridobili na hitrosti implementacije. To se kaže tudi na delniških trgih, kjer cene delnic posameznih podjetij že kotirajo na nivojih izpred krize, posamezna podjetja pa se še naprej soočajo z izredno težkimi razmerami. Imamo pa tudi podjejta, ki jim je pred krizo šlo odlično in so sedaj doživela strukturno spremembo, ki bo trajala kar nekaj časa.

Gledano po posameznih regijah, so pri rasti prednjačili delniški trgi v ZDA. Ti so se v aprilu okrepili za 13,3 %, kar je dobrih 7 odstotnih točk več, kot so se okrepili delniški trgi v Evropi. Če pogledamo sektorske spremembe pa vidimo, da so določeni sektorji skoraj že na nivojih izpred pandemije. Omenimo lahko zdravstveni in tehnološki sektor. Delniške trge žene tudi nizka cena denarja. Zdi se, da bo ta ostala nizka tudi v bližnji prihodnosti. Omenimo lahko, da se zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice še vedno nahaja v območju okoli 0,6-0,7 %. Nemška pa vztraja v negativnem območju okoli 0,5 %. Cena nafte je še naprej izredno nizka in je konec aprila znašala okoli 19 dolarjev za sodček.

Slovenski borzni indeks SBITOP se ja prav tako v aprilu odbil in porasel za 9,4 %. Regijski trgi pa so se v povprečju okrepili za 7,2 %.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Želite izvedeti več, ali imate dodatna vprašanja? Vabimo vas, da se nam tudi v maju ob petkih, ob 11. uri, pridružite na FB dogodku v živo. Sledite nam na Generali Investments profilu.

 

 

Pregled dogajanja:

– rast števila okuženih z virusom Covid-19 v večini sveta upada. Med večjimi državami je dnevni prirast novo okuženih še vedno visok v Veliki Britaniji, Kanadi, Indoneziji in tudi v ZDA. Še vedno pa dnevna rast števila okuženih narašča tudi v Rusiji, Argentini, Mehiki, Braziliji, Egiptu, Čilu, Kolumbiji in še nekaterih drugih državah. Vidimo, da ni imun noben del sveta. Posledično je podobna tudi slika o številu umrlih, skupno število umrlih se trenutno giblje okoli 250.000 tisoč, vendar se dnevni prirast umrlih znižuje že od sredine aprila. Trenutno na svetu dnevno za posledicami virusa podleže okoli 4000 ljudi. Posledično se epidemiološki sliki prilagajajo tudi posamezne države. Zavedati se je potrebno, da je večina držav ekonomijo dobesedno ustavila. Sedaj se ti ukrepi umikajo, vendar določene omejitve še vedno veljajo. Previdnost in negotovost je med ljudmi še vedno prisotna, kar vpliva tudi na hitrost ponovnega zaganjana ekonomije in hitrost kroženja denarja. Zdi se, da bo v večini sveta, kljub koncu epidemije, še vedno prisotnih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo gospodarsko rast. Posledično bo tudi okrevanje počasno. Pojavlja pa se tudi strah in negotovost pred t.i. drugim valom okužb, kajti prekuženost v večini držav ni dovolj velika, da bi preprečili širjenje virusa brez določenih ukrepov, ki po eni strani preprečujejo širjenje, na drugi pa znižujejo gospodarsko rast in povečujejo brezposelnost.

– na drugi strani države sprejemajo ukrepe, ki blažijo posledice ustavitve gospodarstva. Centralne banke so omogočile izredno nizko ceno denarja. Brezposelni živijo od državne pomoči. Krediti podjetij se reprogramirajo. Podjetja, ki so bila najhuje prizadeta – turizem, letalske družbe, restavracije – prav tako rešujejo svoje bilance. Nekateri dobivajo državno pomoč, drugi nove lastnike, tretji odprodajajo premoženje. Zdi se, da bodo določeni segmenti gospodarstva čutili dolgoročne posledice, nekateri celo strukturne premike s spremenjenimi navadami ljudi in poslovnih subjektov. So pa v vsaki krizi tudi zmagovalci. Dejstvo je, da je v svetu pred krizo potekala transformacija ekonomije. Spreminjal se je način dela, poslovne poti, komunikacija zaposlenih, preference potrošnikov. Ta kriza pa je to preoblikovanje še pospešila. To trenutno vidimo tudi v cenah delnic, kjer vlagatelji v določenih segmentih še naprej vidijo rast prihodkov in dobička v prihodnjih letih ter v določenih, kjer bo ta rast občutno manjša kot v preteklosti. Še naprej pozitivno preseneča IT sektor. Prav tako se dobro držijo podjetja iz sektorja zdravstva. Najdemo pa tudi podjetja iz preostalih panogah, ki so bila dobro pripravljana oziroma so se na nove razmere hitro prilagodila.

– kapitalski trgi se še naprej glede na situacijo držijo zelo dobro. Izjemna likvidnostna pomoč ter nizka donosnost obvezniških trgov delajo delnice relativno privlačne. Napovedi centralnih bank pa kažejo na to, da bo cena denarja kar nekaj česa ostala izjemno nizka. Ob ponovnem zagonu gospodarstva je začela pridobivati tudi cena nafte. A nafta in njene delnice imajo relativno majhen pomen za razvita zahodna gospodarstva, zato po začetnem šoku nimajo več prevelikega vpliva na gibanje trgov. V ameriškem indeksu S&P 500 najdemo kar nekaj podjetij, katerih cene delnic so na vrhovih izpred krize ali pa so te že presegli. Tukaj lahko omenimo Amazon pa tudi Google, Microsoft, Apple in Facebook, ki od rekordnih nivojev niso zelo oddaljeni. Je pa dejstvo, da smo v krizi od omenjenih podjetij postali še bolj odvisni oziroma brez njih v trenutni situaciji niti ne bi mogli poslovati in »se družiti«. Ljudje nakupujejo po spletu (Amazonu), za iskanje/pošto uporabljajo Google na Applovem telefonu in si stvari zapisujejo v Wordu in Excelu ter vmes poklepetajo s sodelavci ali prijatelji preko Facebooka.

Nasvet za vlagatelje:

Vlagatelji se na tej točki sprašujejo »kaj sedaj?« Trenutno ni čas za velike premike, saj so tečaji relativno visoko, podprti z likvidnostjo centralnih bank, čeprav je neznank v svetovnem gospodarstvu ogromno. Ohranjamo pozitiven pogled na panoge zdravstva, IT, osnovne potrošnje in oskrbe, kjer vidimo največji potencial za rast v tej fazi razvoja koronavirus krize. Čas za bolj tvegane naložbe bo prišel, ko bo več jasnosti okoli tempa odpiranja gospodarstev in tudi o samem virusu. Uravnotežen portfelj je v teh časih naš največji zaveznik.