Mesečno poročilo za april 2022

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Naložbeni komentar – april 2022

Po tem, ko smo v marčevskem poročilu pisali o okrevanju na borzah, smo bili v aprilu priča novemu zdrsu indeksov. Najbolj spremljani ameriški delniški indeksi so dosegli najnižje nivoje v letošnjem letu. Kombinacija dejavnikov, kot so najvišja inflacija v zahodnih gospodarstvih po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaostrovanje denarne politike centralnih bank, nove motnje v oskrbovalnih verigah zaradi zapiranj na Kitajskem ter eskalacija napetosti med Rusijo in zahodom, je upočasnila gospodarsko rast ter iz delniških trgov začasno odgnala bika. Globalni indeks MSCI All Countries je v aprilu izgubil 3,49 %.

Največji poraženec je bil tokrat ameriški delniški trg, ki se ni mogel otresti slabih novic. Indeks S&P je zdrsnil za 4,50 %. Ameriške borze so postopoma izgubljale skozi celoten mesec. Takoj na začetku aprila je gibanje indeksov navzdol obrnila invertna krivulja zahtevanih donosov ameriških državnih obveznic, ki je povečala strah pred recesijo v ZDA. Pesimizem med vlagatelji so z vse ostrejšimi toni stopnjevali tudi v ameriški centralni banki, ki bo po trenutnih pričakovanjih trga ključno obrestno mero že letos dvignila do 2,5 % oziroma 3 %. To bi verjetno ublažilo inflacijske pritiske, a po drugi strani tudi ogrozilo že tako načeto gospodarsko rast. Proti koncu meseca so svoje k padcem dodala še nekatera izmed največjih ameriških podjetij, ki niso dosegla visokih pričakovanj vlagateljev. Vse skupaj je za tehnološki indeks Nasdaq, ki je v evrih izgubil 9 %, v dolarjih pa kar dobrih 13 %, pomenilo celo največji padec na mesečni ravni po oktobru 2008. Na drugi strani je še naprej močno pridobival na vrednosti ameriški dolar, ki se krepi na podlagi ostrejšega postopanja ameriške centralne banke ter dolarskega statusa varnega pristana v nemirnih časih na trgu. Medtem, ko je bilo potrebno še v letu 2021 za en evro odšteti več kot 1,22 dolarja, se vrednost evra trenutno giblje okrog 1,05 dolarja. Na skoraj 3 % je zrasla tudi zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice.

Sestava evropskega delniškega trga je precej drugačna od ameriškega. Delnice tehnološkega sektorja, ki so najbolj volatilne ter občutljive na spremembe makro okolja imajo manjšo utež, pomembnejšo vlogo pa imajo t.i. vrednostne delnice, ki sicer v časih ekspanzije rasejo počasneje, a so tudi bolj stabilne in odporne. V mesecu aprilu so bili tako padci v zahodni Evropi bolj zmerni. MSCI Europe je mesec zaključil z 1,08 % negativnega donosa. Obeti za evropsko gospodarstvo in posredno tudi delniški trg so močno odvisni od trajanja in končnega razpleta konflikta z Rusijo. So se pa v zadnjem obdobju pokazali premiki znotraj EU, ki se v primerjavi s preteklimi krizami zdi bolj enotna, zlasti pri zavzemanju za energetsko in prehransko neodvisnost ter fiskalno podporo za dosego svojih ekonomskih ciljev.

V zvezi s trgi v razvoju se po svetu krepijo težave zaradi kitajske politike ničelnega covida-19. Vse več podjetij poroča o zamudah pri dobavi, močno se dražijo stroški prevoza – cena za prevoz kontejnerja iz Kitajske v ZDA je v enem letu zrasla iz 6 na slabih 16 tisoč ameriških dolarjev. Zgovoren je podatek, da je trenutno eden od petih ladijskih kontejnerjev obtičal v pristaniščih širom sveta, stroški transporta pa predstavljajo več kot 7 % svetovnega BDP. Če se situacija ne bo kmalu umirila, bo to dodatno krepilo inflacijske pritiske. Sicer pa so se delniški trgi gospodarstev v razvoju aprila držali precej dobro, saj so bila vrednotenja tam že od prej zelo nizka, svoje je dodala še kitajska vlada, ki obljublja zajetno podporo domačemu gospodarstvu. Blestijo pa v letošnjem letu trgi izpostavljeni izvozu surovin. Brazilski delniški trg je v 2022 pridobil že več kot 20 %. Indeks MSCI BRIC je mesec končal bolj ali manj brez sprememb.

Slovenski indeks SBITOP je v aprilu izgubil slabe 3 % vrednosti. Največ je k padcu botrovala Krka, ki je izgubila slabih 6 %. Indeks širšega področja Balkana je na mesečni ravni izgubil slab odstotek vrednosti.

 

 

Generali Investments prejemnik kar 5 prestižnih priznanj

 

 

Revija Moje finance vsako leto razglasi najboljše vzajemne in pokojninske sklade ter najboljšega upravljavca premoženja v Sloveniji.

Na prireditvi so tudi letos podelili zvezdice skladom za tri-, pet- in desetletno obdobje, ki predstavljajo najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov. Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:
Generali Prvi izbor, delniški globalni, naj sklad v kategoriji delniški globalni za desetletno obdobje.
Generali Bond, obvezniški – EUR, naj sklad za tri- in desetletno obdobje v kategoriji evropski korporativni in agregatni obvezniški.
Generali MM, denarni, naj sklad za desetletno obdobje v kategoriji denarni – evro.
Generali Surovine in energija, delniški, naj sklad za triletno obdobje v kategoriji delniški energija in materiali.

 

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments je ob tej priložnosti poudaril: »Vlaganje je maraton, tek na dolge proge. Naš najstarejši sklad je na začetku letošnjega leta praznoval 30 let, toliko je stara tudi industrija investicijskih skladov v Sloveniji. V vsem tem času je naše poslanstvo zagotoviti kakovostno, urejeno, dolgoročno donosno in raznovrstno storitev upravljanja premoženja za naše vlagatelje. V trenutnih razmerah rastočih obrestnih mer in inflacije je aktivno upravljanje premoženja še večji izziv. Ponosni smo, da prejete nagrade vedno znova potrjujejo, da smo na pravi poti in da je naše delo odraz zagnanosti vseh zaposlenih, ki smo že vrsto let dobro uigran tim.«

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Naložbeni komentar – marec 2022

Globalni delniški indeksi so po bolečem vstopu v leto 2022 v drugi polovici marca okrevali. Indeks MSCI All Countries je mesec sklenil z 3,07 % donosa, a kljub marčevskemu okrevanju, je bilo prvo četrtletje letošnjega leta za večino spremljanih delniških trgov najslabše v zadnjih dveh letih. Ameriška centralna banka Fed je prvič po letu 2018 dvignila ključno obrestno mero ter tako začela cikel zaostrovanja monetarne politike. Za zategovanje denarne politike so se po pričakovanjih odločili tudi pri ECB in nekaterih centralnih bankah gospodarstev v razvoju. Kljub znakom pregretega gospodarstva, sta vojna v Ukrajini in ponudbeni šok premešala karte, ter uradnike centralnih bank postavila pred težko nalogo krmarjenja denarne politike v okolju sočasno visoke inflacije in napovedane upočasnjene gospodarske rasti.

Gibanje delniških trgov pomembno zaznamuje psihologijo vlagateljev. V situacijah, ki pretresejo javnost, se trgi pogosto odzovejo neracionalno. Tako smo bili ob začetku epidemije koronavirusa priča padcem tečajev v IT sektorju, čeprav je zaprtje gospodarstev prineslo močan veter v jadra za poslovanje večine tehnoloških podjetij. Podobno je bilo tudi ob začetku invazije Rusije na Ukrajino, saj je v prvih dneh vojne večina trgov izgubila tla pod nogami, a tudi ob tokratni krizi bo vpliv na posamezne segmente zelo različen. Vlagatelji na ameriškem trgu, ki je v primerjavi z Evropo precej manj navezan na Rusijo, so tako v preteklih treh tednih ocenili, da je bila reakcija ob napadu Rusije na Ukrajino pretirana, sledil je odboj tečajev delnic na Wall Streetu. Za optimizem so še naprej skrbele tudi številke s trga dela v ZDA, saj je brezposelnost padla na zgolj 3,6 %. Indeks MSCI USA je v marcu zabeležil 4,53 % rasti.

Tudi v Evropi trg dela ostaja robusten. Da zaenkrat gospodarska aktivnost kljub vse višji inflaciji še ne peša, kažejo podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Prav nasprotno je zaradi vsesplošno višjih cen znatno upadel indeks zaupanja potrošnikov, ki prikazuje stopnjo optimizma potrošnikov glede stanja gospodarstva. Z vrha EU opozarjajo, da bo pred vojno napovedana 4 % gospodarska rast v 2022 zelo težko dosegljiva. Indeks zahodno evropskega trga MSCI Europe je v marcu zaostal za rastjo v ZDA ter mesec sklenil z 0,42 % donosa.

Še precej slabše so se odrezali trgi v razvoju. Indeks MXBRIC je marca izgubil slabih 5 %. Celotno prvo četrtletje je bilo nenaklonjeno kitajskemu trgu, kjer se spopadajo z izbruhi koronavirusa in upočasnjeno gospodarsko rastjo. Proti koncu meseca je uradni Peking naredil pomemben korak k razrešitvi vprašanja glede kitajskih podjetij na ameriški borzi, kar je nekoliko omililo padce. Trenutno kaže, da bo kitajska vlada dovolila objave podatkov s katerimi bi podjetja, ki kotirajo na borzah v ZDA, zadovoljila ameriške računovodske standarde. Pri tem naj bi bila izvzeta podjetja v državni lasti in nekatera tehnološka podjetja, ki razpolagajo z občutljivimi podatki.

Odlično se je pobrala domača borza, saj je indeks SBITOP v marcu pridobil kar 7,53 %. Vlagatelji so izkoristili razprodajo delnic Krke, ki je od lokalnega dna v začetku marca do konca meseca marca pridobila skoraj 20 %.  Napovedi zajetnih dividend v letošnjem letu so spodbudile rast cen delnic Petrola, Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje.

 

 

Po tem, ko je ob začetku vojne v Ukrajini konec februarja in v začetku marca zahtevana donosnost obveznic začasno padla, smo bili v drugi in tretji dekadi preteklega meseca zopet priča strmi rasti zahtevanih donosov državnih obveznic v razvitih gospodarstvih. K padcu cen na obvezniškem trgu (cena obveznice in zahtevana donosnost se gibata obratno sorazmerno) v veliki meri botruje inflacija, ki vztrajno presega vse napovedi, in centralne banke sili v zaostrovanje monetarne politike. Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo za trg obveznic v ZDA celo najslabše po letu 1980. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila od leta 2019 vse do letošnjega januarja v negativnem območju, je konec marca znašala okrog 0,5 %.

 

 

Do konca aprila s 50 % NIŽJIMI VSTOPNIMI STROŠKI!

 

 

Do konca aprila vam nudimo 50 % nižje vstopne stroške

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 15. 3. 2022 po 0.01 uri pa do 1. 5. 2022 do vključno 0.01 ure zjutraj, bo družba za upravljanje v navedenem obdobju zaračunala 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Posvetujte se s strokovnjaki

Izberite svojega finančnega svetovalca in se dogovorite za brezplačni osebni posvet. SPOZNAJTE SVETOVALCE in izberite BREZPLAČNI termin v naši poslovalnici ali prek spleta

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zasedanje Evropske centralne banke ter sveži podatki o februarski inflaciji v ZDA sta dejavnika, ki bi bila ob normalnih okoliščinah v središču pozornosti vlagateljev v preteklem tednu, a vojna v Ukrajini še naprej kroji dogajanje na kapitalskih trgih. Delniški indeksi ostajajo pod pritiskom, še naprej je nepredvidljivo dogajanje na surovinskem trgu.

Inflacija v ZDA je februarja na letni ravni znašala že 7,9 %, prav v teh dneh poteka zasedanje ameriške centralne banke Fed. Vse kaj drugega kot prvi 0,25-odstotni dvig ključne obrestne mere v ciklu zaostrovanja bi bilo za trg precejšnje presenečenje. Manj verjeten, a še zmeraj mogoč, je tudi dvig za 0,50 odstotka, ki bi gotovo dodatno zamajal delniški trg. Pod drobnogledom bodo predvsem stališča Fed v zvezi s trenutnim ekonomskim dogajanjem, inflacijo ter napovedjo o višanju obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih. V preteklem tednu so se padci na ameriškem delniškem trgu stopnjevali, najslabše so jo odnesle delnice sektorja osnovnih potrošnih dobrin, saj se vse več pomembnih imen iz panoge odloča za ustavljanje poslovanja v Rusiji, ki sicer ne predstavlja enega ključnih, a vseeno precej velik trg za podjetja, kot so Coca-Cola, Pepsi, McDonald’s in Nestle. Vsi od naštetih so prodajo v Rusiji že ustavili oziroma močno omejili. Padle so tudi cene delnic tehnološkega sektorja, indeks največjih ameriških IT podjetij, Nasdaq, je zdrsnil v območje medvedjega trga, kar pomeni, da so marsikatere še do nedavnega visoko vrednotene naložbe sedaj bolj privlačne za dolgoročne vlagatelje.

Po prvih namigih o napredovanju v pogajanjih med rusko in ukrajinsko stranjo, so si nekoliko opomogle evropske delnice. Nad pričakovanji so bili tudi nekateri ekonomski podatki iz Velike Britanije in Nemčije, a razsežnosti vpliva energetske in surovinske krize na evropsko gospodarstvo bodo vidne šele v prihodnjih merjenjih. Obeti za v bodoče so zato odvisni predvsem od razvoja geopolitičnih napetosti. Evropska centralna banka je v odgovor na spremenjeno makroekonomsko sliko presenetljivo napovedala predhoden umik programa odkupovanja obveznic, s čimer so pri ECB zavzeli ostrejše stališče od pričakovanj. Ključne obrestne mere v evro območju za zdaj ostajajo nespremenjene, a v luči vsesplošne draginje so pri ECB naznanili, da bodo v prihodnje storili vse za ohranitev cenovne stabilnosti.

Divja rast cen večine energentov in surovin se je v minulem tednu nekoliko umirila. Vrednosti terminskih pogodb nafte, zemeljskega plina, pšenice, bakra, aluminija in nekaterih drugih surovin so doživele znaten popravek v primerjavi z rekordnimi vrednostmi doseženimi v začetku minulega tedna. Ob tako nenadni rasti takšni padci niso nič neobičajnega in glede na še zmeraj zelo negotovo geopolitično situacijo, ne pomenijo nujno obrata v trendu. Za razliko od večine ostalih surovin, katerih izvoznici sta Rusija in Ukrajina, je strmo rast nadaljevala cena niklja. Njena vrednost se je zgolj v enem dnevu podvojila. Nikelj je pomemben element v baterijskih celicah električnih avtomobilov, elektroniki in medicinskih pripomočkih.

Medtem ko na zahodu ob visokem deležu imunega prebivalstva ter osredotočenosti javnosti in vlagateljev na vojno v Ukrajini covid-19 nima več pomembnega vpliva na gospodarstvo in trge, je situacija povsem drugačna na Kitajskem, kjer se spopadajo z najhujšim valom okužb po začetnem izbruhu pred dobrima dvema letoma. Oblasti v vse več mestih znova uvajajo strožje omejitvene ukrepe, 17 milijonski Shenzhen je v »lockdownu«. Veliko vprašanj poraja tudi odnos oblasti v Pekingu z Rusijo, ta naj bi po obtožbah Washingtona od Kitajske zahtevala vojaško opremo in denarno podporo za vojno v Ukrajini. V komunistični partiji navedbe zavračajo, a strah pred nagibanjem Kitajske k Putinu, ki bi verjetno pomenilo sankcije zahoda, se odraža na sentimentu vlagateljev. Kitajski delniški trg, ki je bil zaradi regulacij največjih tehnoloških podjetij in groženj o umiku kitajskih podjetij iz ameriške borze že prej pod pritiskom, trenutno trguje po zgodovinsko nizkih vrednotenjih.

Na valutnem trgu je v zadnjem obdobju pridobival ameriški dolar, ki predstavlja varen pristan v času negotovosti na trgih. Prav tako se dolar krepi na podlagi pričakovanj o ostrejši denarni politiki ameriške centralne banke in močnem trgu dela v ZDA. Evro je tako padel na vrednost okrog 1,10 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Položaj se spreminja iz dneva v dan, zato je investiranje v takem okolju na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije, a Fed zadnje dni nakazuje, da bo dvig počasnejši. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo ob vse višji inflaciji storila ECB. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija pa nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Defenziven pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naložbe pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer postale neprivlačne. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva, pa v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

Mesečno poročilo za februar 2022

 

Mesečno poročilo za februar 2022

 

Naložbeni komentar – februar 2022

Strah, je bila (pre)pogosto slišana beseda v zadnjem obdobju, ki se je v februarju še kako odražala tudi na finančnih trgih. A, če smo se vlagatelji še pred nekaj tedni osredotočali predvsem na vprašanje, v kakšnem obsegu bodo na trge vplivale ostrejše denarne politike centralnih bank, je tekom meseca v ospredje prihajal strah pred posledicami še do nedavnega težko predstavljive vojne v Evropi. Četrtek, 24. februar, je bil datum, ki bo ostal zapisan kot začetek ruske invazije na Ukrajino. Še isti dan smo na finančnih trgih v nekaj urah doživeli vse od potopa rizičnih delniških naložb in bega kapitala v varnejše oblike naložb, kot so državne obveznice in plemenite kovine, do preobrata in ponovnega priliva sredstev v obratni smeri. Marsikateri segmenti delniškega trga so tako prvi dan oboroženega spopada v Ukrajini končali celo v pozitivnem območju. To je bil dan, ki je napovedal tok dogajanja na trgih v obdobju, ki je sledilo in je še pred nami – strah, negotovost in nihajnost bodo vsaj v bližnji prihodnosti še naprej zaznamovali dogajanje na borzah. Glede na kaos, ki je zavladal po prvih dneh spopada, so bile na globalni ravni izgube še relativno obvladljive. Indeks MSCI All Countries je februar zaključil s 2,58 % negativnega donosa, a razlike med posameznimi trgi, predvsem na geografskem nivoju, so bile velike.

V ZDA so bili v začetku tega meseca v središču pozornosti podatki o januarski inflaciji, ki je na letni ravni dosegla 7,5 %. Številka je pomenila znak za alarm pri ameriški centralni banki Fed, ki je dodatno zaostrila svoje napovedi v zvezi z zategovanjem denarne politike v letošnjem letu. Vlagatelji so se odzvali z zmanjšanjem izpostavljenosti bolj tveganim segmentom trga, kot je informacijska tehnologija. Trenutno je v trg vračunanih šest dvigov obrestne mere za 25 bazičnih točk oziroma 0,25 % letos, a odvijanje vojne bi lahko pomembno vplivalo tudi na prihodnje postopanje centralnih bank. Preden so sredi meseca obnašanje na trgih začeli diktirati geopolitični konflikti, so bile med vlagatelji pozorno spremljane objave rezultatov poslovanja podjetij iz zadnjega četrtletja leta 2021. Ob koncu sezone objav v ZDA so podjetja iz indeksa S&P 500 v povprečju na letni ravni zabeležila več kot 30 % rast dobička, kar je občutno več od pričakovanj (analitiki so napovedovali okrog 20 % rast). Vzpodbudni so bili podatki indeksa proizvodnih managerjev PMI ter prodaje na drobno, kar kaže na to, da ameriško gospodarstvo ostaja v dobri formi, a na koncu je na Wall Streetu prevladal vpliv napetih geopolitičnih odnosov, saj je ameriški trg merjeno z indeksom MSCI USA mesec zaključil z 2,95 % izgube.

Še precej bolj kot v ZDA,  bomo posledice vojne občutili v Evropi. K dvigu inflacije bodo prispevale višje cene žit in gnojil. Rusija in Ukrajina skupaj pridelata za tretjino svetovne porabe pšenice, četrtino ječmena in skoraj tri četrtine sončničnega olja. Rusija je prav tako pomembna izvoznica niklja, aluminija in paladija, a najbolj nas seveda v Evropi lahko skrbi odvisnost od ruskih energentov. Zaenkrat se ukrepov na področju energetike vsi vpleteni še izogibajo, a glede na to, da je to gotovo najmočnejše Putinovo orožje na področju gospodarskih sankcij, lahko ob stopnjevanju vojaških bojev pričakujemo tudi grožnje o zmanjšanju dobave energentov, kar se že močno odraža v cenah nafte in evropskega zemeljskega plina. Evropske oblasti se močno zavzemajo za nadomestitev uvoza fosilnega goriva z domačimi obnovljivimi viri, a tranzicija bo počasna. Evropski delniški indeksi so mesec sklenili v rdečem.

Na trgih v razvoju je bilo v ospredju dogajanje v Rusiji. Moskovska borza zaenkrat ostaja zaprta, a izgube delnic podjetij, ki trgujejo na tujih borzah so velike. Ruska vlada bo padec domačega delniškega trga skušala omiliti z 10 milijard težkim svežnjem, ki ga bo na trg injiciral državni premoženjski sklad. Tudi ostali rastoči trgi so v februarju večinoma izgubljali. Če se bo vojna zavlekla, lahko pričakujemo dodatno stopnjevanje inflacije, ki na rastoča gospodarstva zaradi relativno večjega deleža potrošnje prebivalstva za hrano in energijo, vpliva močneje kot na razvita.

Rdeča barva je vladala tudi na regionalnih trgih. Slovenija je kot izrazito izvozno naravnano gospodarstvo zelo odvisna od dogajanja na globalnem nivoju, podobno pa velja tudi za naš delniški trg. Indeks SBITOP je v februarju izgubil več kot 10 % vrednosti.

 

 

Zelo očitno se dva dejavnika, ki sta diktirala gibanje delniških trgov v mesecu februarju odražata tudi na gibanju cene najbolj spremljane ameriške 10-letne državne obveznice. V začetku meseca se je v luči pričakovanja ostrejše denarne politike zahtevana donosnost po dolgem času povzpela nad 2 %, a slika se je obrnila ob začetku vojne v Ukrajini. Ameriške državne obveznice predstavljajo varno obliko naložbe, na katero se vlagatelji obrnejo v nemirnih obdobjih, posledično cene obveznic zrasejo, kar pomeni nižjo zahtevano donosnost. Ta je za ameriško 10-letno obveznico konec meseca znašala 1,84 %. Podobno je bilo tudi gibanje evropskih državnih obveznic.

 

Prejmite dodatnih 30 evrov ob sklenitvi varčevanja

 

 

To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte prospekt Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje. Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja Generali Krovni sklad s 16 podskladi. Prospekt z vključenimi pravili upravljanja in dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.generali-investments.si, kjer vlagatelj najde tudi druge podatke in informacije o skladih.

* Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d.o.o. še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, oziroma ki so vlagatelji podskladov Generali Krovnega sklada postali izključno s pripojitvijo podskladov Ilirika Krovnega sklada oziroma iz naslova dedovanja, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, njihovo prvo vplačilo v katerikoli podsklad pa bo prispelo na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2022 po 0:01 uri in do 1. 1. 2023 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje. Vlagatelj je upravičen samo do enega dodatnega vplačila v višini 30 EUR iz naslova te prodajne akcije. Navedena akcija se izključuje z drugimi prodajnimi akcijami v času veljavnosti te akcije, vlagatelj lahko prejme dodatno vplačilo v podsklade Generali Krovnega sklada le enkrat. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni možno, prav tako ni možna menjava ali izplačilo dodatnega vplačila v gotovini.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Po bolečem začetku leta, je bilo pretekli teden na Wall streetu čutiti nekaj več optimizma, a trgi ostajajo veliko bolj muhasti, kot smo bili vajeni v obdobju pokoronskega okrevanja. Smer gibanja glavnih ameriških indeksov so določale predvsem objave četrtletnih rezultatov za zadnje četrtletje 2021. Poslovanje je bilo z nekaj izjemami vzpodbudno. Med podjetji iz skupine FAANG, so rezultate predstavili pri Amazonu in Googlu, ki sta zopet izpolnila visoka pričakovanja vlagateljev, prav nasprotno pa je zelo razočarala Meta (bivši Facebook). Poslovanje iz zadnjega četrtletja lani, kot tudi napovedi za letos, zaostajajo za napovedmi analitikov. Ob vse ostrejši konkurenci na področju družbenih omrežij, je prvič v zgodovini podjetja upadlo število dnevno aktivnih uporabnikov, vlagatelji pa zaenkrat ostajajo zadržani do futurističnih načrtov v zvezi z navidezno resničnostjo oziroma t.i. Metaversom. Tržna kapitalizacija delnic Meta Platforms je po objavi rezultatov padla za 230 milijard dolarjev, kar je bila največja dnevna izguba vrednosti kateregakoli ameriškega podjetja do sedaj. Pozitivno so presenetili januarski podatki iz trga dela v ZDA. Kljub razmahu okužb z različico Omikron, je bilo število novo ustvarjenih delovnih mest nad pričakovanji. Trg dela ostaja zelo močan, a po drugi strani to ameriški centralni banki dopušča več prostora za zaostrovanje denarne politike. To se je odražalo na trgu obveznic, zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je splezala že do 1,93 odstotka. Ta teden bodo pod drobnogledom sveži podatki o inflaciji v ZDA, ki naj bi v januarju presegla 7 odstotkov.

Nekoliko nižja, vendar še zmeraj rekordna, je bila s 5,1 odstotka januarska inflacija v evro območju. Kljub temu je evropska centralna banka na rednem zasedanju minuli teden ključno obrestno mero pustila nespremenjeno. Predsednica ECB je tokrat le priznala, da bo rast cen trdovratnejša od prvotnih pričakovanj. Predčasno zaostrovanje evropske denarne politike se zdi precej bolj realno, kot še pred kratkim. Čeprav k dvigu cen v evro območju v veliki meri botrujejo izpadi v oskrbovalnih verigah ter energetska kriza in ne presežno povpraševanje, pa višji stroški življenjskih potrebščin stopnjujejo pritiske na višanje plač, kar vrti inflacijsko spiralo. Bolj jastrebji toni ECB so se odražali tudi na finančnih trgih, saj so glavni evropski delniški indeksi rahlo izgubljali, zahtevane donosnosti državnih obveznic pa rasle. Za bolj agresiven pristop k povišani inflaciji so se odločili v VB, kjer je Bank of England prvič po letu 2004 ključno obrestno mero dvignila na dveh zaporednih zasedanjih.

V senci začetka zimskih olimpijskih iger ter praznovanja največjega državnega praznika – lunarnega novega leta, iz Kitajske prihajajo novi zaskrbljujoči podatki za državni nepremičninski sektor. Prodaja 100 največjih gradbenih podjetij, je januarja, v primerjavi z letom prej, padla za dobrih 39 odstotkov, kar bo dodatno poglobilo krizo visoko zadolženih in nelikvidnih podjetij v panogi. V Turčiji se nadaljuje neuspešen ekonomski eksperiment, inflacija na letni ravni je januarja znašala že 49 odstotkov. Predsednik Erdogan je v odgovor uvedel različne ukrepe, med drugim 50 odstotni dvig minimalne plače (prejema jo kar 40 odstotkov delavno aktivne populacije) ter različne oblike socialne pomoči. Še naprej pa vztraja pri (za inflacijsko okolje kontradiktorni) vse ohlapnejši denarni politiki. Ob šibki domači valuti in vzpodbudnih obetih glede epidemije, nekaj upanja za izboljšanje situacije predstavlja prihajajoča turistična sezona. Rusi še naprej pospešeno krepijo svoje vojaške sile na meji z Ukrajino. Po ocenah iz ZDA, je v pripravljenosti že 70 odstotkov ruske bojne moči potrebne za morebitno obširno invazijo. Poznavalci so mnenja, da se predsednik Putin še ni dokončno odločil o nadaljnjih korakih. V kolikor se spor ne bo rešil po diplomatski poti, se kot možne oblike napada izpostavljajo poskus priključitve ukrajinske regije Donbas, kibernetski napadi ter popolna invazija na Ukrajino, ki pa zahod poziva k bolj umirjeni retoriki in poročanju, saj (po mnenju Kijeva pretiran) strah pred vojno v regiji povzroča odliv tujega kapitala iz države.

OPEC+ se je na zasedanju prejšnji teden pričakovano odločil za nadaljevanje postopnega povečevanja črpanja nafte za 400.000 sodčkov dnevno v marcu. Največje odjemalke na čelu z ZDA stopnjujejo pritiske k dodatnemu povečanju proizvodnje, a nekatere članice kartela stežka zagotavljajo že trenutno dogovorjene kvote. Cene nafte na trgu tako ob zelo zimskih razmerah v ZDA in napetostih na vzhodu Evrope nadaljujejo pot proti ceni 100 dolarjev na sodček ter podžigajo rast cen večine osnovnih življenjskih potrebščin. Se po pojavlja možnost dogovora med ZDA in Iranom, kar bi prineslo na trg iransko nafto in nekoliko omililo rast cen nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že vsaj štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Tudi ECB vse glasneje namiguje na likvidnostno zaviranje, saj se inflacija krepi. Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrnejo nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponuja visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva še ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid-19 politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

 

 

Mesečno poročilo za januar 2022

 

Mesečno poročilo za januar 2022

 

Naložbeni komentar – januar 2022

Na globalnih finančnih trgih že vse od začetka leta 2020, ko je svet zajela epidemija, nismo bili priča tako kaotičnemu dogajanju kot v preteklih tednih. Mesec januar, ki ga je zaznamovala volatilnost in velike spremembe vrednosti v posameznih dnevih trgovanja, so najbolj spremljani globalni delniški indeksi večinoma končali z negativnimi donosi. V pričakovanju sprememb makroekonomskih razmer na trgu, je bilo moč opaziti precej rotacije med posameznimi sektorji in naložbenimi stili. Na udaru so bile visoko vrednotene delnice zlasti iz tehnološkega sektorja, občuten padec je zabeležil tudi nepremičninski trg. Zdrs je bil manj izrazit v panogi široke potrošnje in financ, spet pa je pridobival energetski sektor. Tečaji so na globalni ravni merjeno z indeksom MSCI All Countries mesec zaokrožili z 3,55 % negativnega donosa merjenega v evrih.

Oči sveta so bile uprte v ameriško centralno banko Fed, ki išče optimalne rešitve, kako ukrotiti povišano inflacijo in pri tem čim manj ogroziti popandemično gospodarsko rast v ZDA. Sedaj je že bolj ali manj jasno, da se letos vsaj začasno poslavljamo od obdobja ekstremno nizkih obrestnih mer in poceni denarja, ki sta pomembno vplivala na dogajanje na trgih v zadnjih letih. Kot odgovor na nove razmere, je prilagoditev portfeljev in prevrednotenje različnih naložb. V polnem teku je tudi sezona objav rezultatov. Zaenkrat kaže, da so največja ameriška podjetja kljub spremenjenim razmeram na trgu še vedno v dobri formi. Indeks MSCI Usa je januar končal s 4,12 % izgube merjeno v evrih. Pri tem so bile razlike med posameznimi segmenti trga precejšnje. Russel 2000 – indeks podjetij z majhno ter srednje veliko tržno kapitalizacijo, je izgubil okrog 10 %. Z 9 % padcem je mesec zaključil tehnološki Nasdaq, medtem ko je širši S&P500, ki sledi gibanju največjih 500 ameriških podjetji, zadnji dan trgovanja mesečno izgubo omejil na 5 %.

Nekoliko manj boleč je bil mesec januar za evropski trg, kjer so vrednotenja v primerjavi z ZDA večinoma nižja, precej večjo težo v indeksih pa imajo tako imenovane »value« delnice. MSCI Europe je mesec sklenil 3,24 % v rdečem. Gospodarsko okrevanje držav članic EU še naprej zaostaja za ZDA, a BDP večine držav počasi le dosega nivoje pred epidemijo. Hitrejšo rast med drugim zavirajo visoke cene energije, surova nafta se namreč ob nezmožnosti izpolnjevanja zavez o dodatnem črpanju s strani kartela OPEC+ že bliža ceni 90 dolarjev na sodček. Ob stopnjevanju političnih trenj med Rusijo in Ukrajino ostajajo visoke tudi cene zemeljskega plina. Kljub glasnemu nasprotovanju nekaterih držav, je Evropska komisija v dopolnjenem predlogu zemeljski plin in jedrsko energijo opredelila kot prehodno zelene naložbe, kar bo pomembno pripomoglo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti.

Bolje od razvitih, so se odrezali trgi v razvoju. Indeks MSCI BRIC je mesec sklenil brez znatnih sprememb vrednosti. Pridobivali so trgi izpostavljeni cenam surovin – zlasti Latinska Amerika in Bližnji vzhod. Kitajski delniški trg, ki te dni miruje zaradi največjega državnega praznika, lunarnega novega leta, ostaja zanimiva opcija za vlagatelje, ki so za del svojega portfelja pripravljeni sprejeti nekaj več tveganja. Vrednotenja tam ostajajo nizka, razmerje med ceno in dobičkom (»P/E ratio«) indeksa MSCI China, ki je bilo še leto nazaj pri vrednosti 18, se trenutno giba okrog 12-kratnika, a ob krizi nepremičninskega sektorja, šibki domači potrošnji in vmešavanju politike v gospodarstvo, moramo vlagatelji ostati previdni.

Za razliko od razvitih trgov so januar s pozitivnim izkupičkom zaključili regionalni trgi. Tako indeks delnic področja Balkana, kot slovenski SBITOP sta mesec končala rahlo v pozitivnem območju. Na ljubljanski borzi so uspešno začele kotirati delnice družbe Equinox, ki vlagateljem kot prva ponuja možnost investiranja na slovenski nepremičninski trg prek vrednostnih papirjev. Rekordne poslovne rezultate za preteklo leto je predstavila Krka, še naprej pridobiva cena delnice Petrola.

 

 

Obvezniški trgi so v januarju ob napovedanem zaostrovanju denarne politike izgubljali. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice je konec meseca znašala 1,78 %. Inflacija v evrskem območju dosega rekordne vrednosti, posledično je po dolgem času v pozitivnem območju zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice. Kljub temu, da pričakujemo postopno zaostrovanje denarne politike tudi v Evropi, pa ECB v svojih napovedih ostaja bolj zadržana od ameriške centralne banke, kar se je odražalo na valutnem trgu, kjer je evro napram dolarju v januarju izgubljal na vrednosti.

 

 

Kako reagirati ob padcu delniškega trga?

 

Zato je zelo pomembno, da razumemo, kako trgi delujejo in da se trendi na dolgi rok vedno obrnejo navzgor oziroma v pozitivno smer. Ta obrat je posledica dejstva, da se svet neizogibno razvija, da smo ljudje kreativna bitja, ki vedno znova ustvarjamo nove stvari. Ob razvoju trgi dolgoročno rastejo in ustvarjajo donose, kljub kratkoročnim nihanjem.

 

Zakaj ne čakati boljše priložnosti? Investirajte zdaj, ker je padec delniških trgov začasen in pričakovan pojav.

Vsak dolgoročni vlagatelj se slej ko prej sooči s situacijo, ko delniški trgi padejo. To je ključen trenutek, ki zahteva pravo reakcijo vlagatelja in obvladovanje svojih čustev. Vlagatelj, ki bo ob vstopu v naložbo sprejel sebi ustrezno strategijo, ki bo vključevala pričakovano volatilnost na kapitalskih trgih, bo lažje obvladal svoja čustva in ob padcu vrednosti ne bo sprejel napačnih odločitev, kot je na primer, da bi naložbo prodal po nizkem tečaju in s tem zaklenil izgubo. S tem, ko se na situacijo ne odzovemo čustveno, prihrankom omogočimo priložnost, da se »poberejo« in zopet začnejo rasti. Ko je vrednost delnic nizka, je najslabše, kar lahko vlagatelj stori to, da svoje prihranke proda po nižji ceni. V takem obdobju zato priporočamo umirjeno reakcijo ali celo dodaten vložek, ki bo na dolgi rok eksponentno povečal prihranke.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kako nihanje delniških trgov vpliva na vaše prihranke