Denarna sredstva na računu vašega podjetja: tri svari, ki jih morate vedeti – tudi o zakladnih menicah

 

 

Denarnih sredstev na bančnih računih podjetij v Sloveniji je vse več in dosegajo že 8 milijard evrov.

Je tudi vaše podjetje med njimi?

Svetujemo vam, da si preberete spodnji zapis in razmislite o 3 stvareh, ki so pomembne za ohranjanje vrednosti denarnih sredstev.

Kaj moram vedeti o obrestnih merah

V varčevanju smo Slovenci zelo dobri, ravno tako smo delavni in na bančnem računu – tudi podjetij – zbiramo velike količine denarnih sredstev.  Od tu naprej pa delamo pogosto napako.

Pri upravljanju likvidnih sredstev še vedno vse počnemo tako kot so to počeli  naši starši in stari starši, torej »po starem«, ko je bila edina možnost imeti denarna sredstva v sefu, ali na bančnem računu.

In to kljub temu, da lahko v medijih vsak dan preberemo, da so bančne obrestne mere nizke, za enoletne vezave za podjetja se gibljejo od 0,01 do 1,6 odstotka. To pomeni: če vežemo sto tisoč evrov za eno leto, dobimo čez eno leto od 10 evrov do 1.600 evrov obresti, čeprav do denarja po vezavi leto dni ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to manj, kot so stroški računa, in veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo.

Kaj morate vedeti o inflaciji, preberite v tem članku.

Kaj je inflacija?

Inflacija je pojav vsesplošne rasti cen. Posledično se znižuje vrednost denarja. Z drugimi besedami, za evro danes lahko kupimo manj, kot smo kupili pred letom dni. Inflacija na naše prihranke vpliva tako, da jim zmanjšuje kupno moč. Temu rečemo, da je realna vrednost nižja. Vsak dan del vrednosti denarja na računu realno izpuhti. Koliko, je odvisno od stopnje inflacije.

V zadnjem letu (od marca do marca) je bila inflacija 9,3-odstotna. To pomeni, da je sto tisoč evrov, ki smo jih lani marca položili v sef podjetja, ali pustili na bančnem računu, danes realno vrednih 91.500 evrov. Razlika v vrednosti 8.500 evrov je dejansko izpuhtela.

Vsekakor si vsako podjetje želi ohranjati realno vrednost svojih sredstev. To pa lahko naredi tudi brez da bi izgubilo likvidnost.

Obrestna mera oziroma donosi morajo v čim večji meri dosegati ali presegati inflacijo. Za to pa obstajajo enako likvidne alternative bančnim depozitom. Katere? Preberite v nadaljevanju prispevka.

Alternative bančnim depozitom: denarni vzajemni skladi

V zadnjih 30 letih se je tudi slovenski kapitalski trg razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom. Kot eno najbolj pogostih alternativ bančnim depozitom glede tveganja se v zadnjem času omenjajo državne zakladne menice z ročnostjo od 3 do 12 mesecev, saj so po tveganju primerljive depozitom, glede trenutnega donosa pa jih presegajo.

Kaj morate vedeti o tej naložbeni možnosti?

  1. Donosi v tem trenutku presegajo obresti bančne vezave

Medtem ko se obresti pri 12-mesečni bančni vezavi še vedno merijo v desetinkah odstotka, znašajo donosi državnih menic zadnje avkcije 2,8 odstotka pri trimesečnih, tri odstotke pri šestmesečnih in 3,25 odstotka pri enoletnih menicah.

  1. Državne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne

Pomembni udeleženci denarnega trga so profesionalni izkušeni institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, pokojninske družbe, skladi …), saj je pred nakupom zakladnih menic treba odpreti trgovalni račun, kar prinaša stroške odpiranja in vodenja trgovalnega računa ter morebitne stroške transakcije. Vsaka naložba nosi določeno stopnjo tveganja in določeno stopnjo likvidnosti, govorimo o tako imenovani likvidnostni premiji. Zakladne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne. Z nakupom zakladne menice se prihranki vlagatelja vežejo za tri, šest ali 12 mesecev. Se pa z njimi trguje, a je za to treba plačati provizijo. Kar nekaj izdaj zakladnih menic je slabo likvidnih ali celo nelikvidnih, kar pomeni, da jih mora vlagatelj držati do dospetja in mu sredstva niso na voljo, če jih potrebuje.

  1. Za nakup je treba odpreti račun pri primarnem vpisniku zakladnih menic

Za trgovanje z instrumenti denarnega trga je potrebna določena stopnja predznanja o izvedbi transakcije prek borznega posrednika, po končanju transakcije pa v vsakem primeru sledijo še vsi postopki, povezani z oddajo davčne napovedi na koncu leta.

 

Vabimo vas na finančni webinar 29. marca 2023 ob 14. uri, kjer vam bo Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja naj upravitelj desetletja, na voljo za vsa vprašanja o instrumentih denarnega trga kot alternativi bančnim depozitom.

 

Obstajajo enostavne rešitve, kako dosegati likvidnost in donosnost instrumentov denarnega trga ob danem tveganju. Denar se lahko preprosto, lažje in hitreje investira prek denarnih skladov, kot je Generali MM, ki zbrana sredstva vlagajo v kratkoročne evrske naložbe (državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depoziti). Tako podjetje investira v več  instrumentov denarnega trga hkrati, tako slovenskih kot tujih. Njegovo premoženje je upravljano aktivno, vlagateljeva sredstva pa so brez vezave.

Denarni sklad »Generali MM« upravlja Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, leta 2016 in leta 2018 ter upravljavec desetletja (od leta 2010 do leta 2019).

 

Prijavite se na webinar ali se oglasite pri nas na brezplačnem finančnem posvetu, kjer vam bomo odgovorili na podrobna vprašanja:

  • Kaj je denarni sklad,
  • Kako je reguliran,
  • Kakšne so prednosti vlaganja v Generali MM za podjetja.

 

 

 

Kako v času inflacije zaščitimo svoje prihranke?

 

 

Kaj je inflacija?

Inflacija pomeni splošno naraščajočo raven cen blaga in storitev. Sčasoma denar izgubi vrednost – pride do razvrednotenja denarja in padca kupne moči. Tako lahko kupite vse manj za isto vsoto denarja. Stopnja inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Oblikuje se nakupovalni voziček z različnimi izdelki in storitvami, kot so živila, oblačila ali stroški elektrike in najema. Sprememba cene v primerjavi s prejšnjim letom ali mesecem pa se imenuje inflacija.

Kaj je pripomore k nastanku inflacije?

Vzrokov je več, vendar sta pri trenutni inflaciji odločilna dva dejavnika, pomanjkanje ponudbe in povečano povpraševanje. Povečanje povpraševanja po redkih dobrinah ali surovinah povzroči pritisk na cene. Energetska kriza in globalna ozka grla pri dobavi zmanjšujejo dobavo pomembnih surovin, kot sta na primer nafta ali žito. Hkrati se cena dvigne, ker je po tem blagu še posebej veliko povpraševanje. Splošna raven cen se tako zvišuje.

Kako inflacija zmanjšuje vašo kupno moč?

Naraščanje ravni cen ima posledice tako za posameznike kot za podjetja. Oboji manj vlagajo oziroma zmanjšujejo lastne izdatke – razlog za to je padec kupne moči.
Recimo, da imate bankovec za 100 evrov in z njim lahko kupite živila v vrednosti 100 evrov. Pri 10-odstotni inflaciji ima po enem letu kupna moč istega 100-evrskega bankovca le še približno 90 evrov – kar pomeni, da ne morete kupiti enake količine istih živil kot pred enim letom, temveč manj. Posledično to pomeni, da ko je inflacija visoka, vaši prihranki izgubijo vrednost.

Gibanje cen v Evropi

Stopnja inflacije v območju evra je oktobra 2022 znašala 10,6 odstotka. Leto poprej pa 3,4 odstotka. Podražili so se zlasti energenti, in sicer za skoraj 40 odstotkov ter predvsem hrana, ki se je podražila za skoraj 12 odstotkov. Gibanje cen še posebej zanima Evropsko centralno banko (ECB), katere najpomembnejša naloga je zagotavljanje monetarne stabilnosti – stabilne cene in nizka inflacija v območju evra. V najboljšem primeru bi morala biti inflacija srednjeročno dvoodstotna. ECB ima za dosego tega cilja različna orodja, tudi politiko obrestnih mer. Osnovna obrestna mera omogoča ECB nadzor denarne ponudbe v Evropi, dvig osnovne obrestne mere pa lahko uporabi za znižanje inflacije.

Tako se lahko zaščitite pred inflacijo

Ukrepi ECB so pomemben korak pri zniževanju trenutne inflacije. Vedno pa morate pričakovati določeno stopnjo inflacije, ki bo sčasoma razvrednotila vaš denar. Tudi stalna dvoodstotna inflacija vpliva na vašo prihodnjo kupno moč.

Zato imam za vas nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali pri zaščititi pred inflacijo:

1. Če je le mogoče, začnite voditi knjigo svojih gospodinjskih mesečnih izdatkov in poskušajte zmanjšati potrošnjo izdelkov, katerih cena je najbolj narasla oziroma jih zamenjajte za cenejše izdelke.

2. Ne puščajte svojih prihrankov na računu. Čez čas bo inflacija odžirala vaš denar in s tem vašo prihodnjo kupno moč. Tudi če so obrestne mere za račune čez noč ali vezane depozite že zvišali, so te krepko pod inflacijo. Prihrankov torej ne spravljajte na tekoči račun, temveč jih razumno naložite.

3. Vlagajte dolgoročno. Če svoj denar vložite v visoko donosne naložbe, lahko dolgoročno preprečite inflacijo. Namesto da ga pustite na svojem tekočem računu, ga lahko vložite na primer v delniške ali obvezniške sklade in pustite, da vaš denar dolgoročno dela za vas.

 

In še za konec naš namig: če svoje prihranke začnete vlagati dovolj zgodaj, boste imeli dolgoročno korist od učinka obrestno obrestnega računa in boste imeli v prihodnosti še več svojih prihrankov. To lahko naredite tudi z majhnimi zneski. Če ne veste, katera naložba vam najbolj ustreza, vam bo z veseljem pomagal kateri izmed naših finančnih svetovalcev. Ne glede na to, ali ste bolj pripravljeni tvegati ali raje igrate na varno – za vsako vrsto varčevanja se najde primerna oblika naložbe.

 

 

 

Odporno svetovno gospodarstvo

 

Glavni vzrok za krepitev optimizma je seveda poceni plin. Oziroma povedano pravilneje, plin je precej cenejši od pričakovanj. Deloma nam gre na roke milejša zima ter tudi ugodni pogoji predvsem za vetrne elektrarne, a tudi poraba energije, vsaj v Evropi se je krepko znižala in s tem potrebujemo manj uvoženih energentov. Cene plina so v Evropi krepko pod nivoji iz začetka 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Cene ostajajo sicer višje od povprečja zadnjih 10 let, a če so trenutne cene za dobavo v prihodnjem mesecu nekaj pod 60, v prihodnjem letu pa nekaj nad 60 eur za megavatno uro, oboje pa je bilo jeseni 2022 blizu 300 evrov/MWH, potem vemo kakšno olajšanje to prinese. Ali bo tako stanje trajalo ali ne, je precej odvisno od nepredvidljivega vremena ter dobav iz politično nestabilnih držav, tako da velja vsaj del dobave zakupiti, a vse skupaj kaže, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Evropa ni zmrznila in propadla. Nasprotno, ekonomsko aktivno je presenetljivo odporna in industrijski indeksi so se iz območja krčenja zopet premaknili v cono rasti. To sicer ne pomeni, da recesije v Evropi ne bo, a po vsej verjetnosti bo zelo plitka in kratkotrajna. Daleč od črnih scenarijev izpred pol leta. Podobno je tudi v ZDA, tudi tam so cene plina v zadnjih 2 mesecih strmoglavile za 70 % in se celo spustile pod 10-letno povprečje. Gospodarstva torej delujejo dalje in tudi cene energentov so bistveno manjša ovira kot se je predstavljalo jeseni 2022. Borze so se kot že omenjeno na to odzvale pozitivno in to je eden glavnih razlogov in virov optimizma v začetku 2023.

Podobno kot gospodarski podatki se tudi sezona objav rezultatov poslovanja za zadnje četrtletje lani ter napovedi za 2023, ki jih ameriška in evropska podjetja objavljajo te dni, zdijo relativno optimistična. Rasti sicer skoraj ni, a vlagatelji so se precej bolj bali velikega krčenja poslovanja in dobičkov. Ker se zadnji držijo celo bolje od poslovanja in marže ostajajo na visokih nivojih, so nekatere delnice povrnile del velikih izgub iz 2022. Tukaj govorimo predvsem o tehnoloških delnicah, ki so zopet v ospredju in zastavonoša rasti. Slabše gre na drugi strani panogam energije, zdravstva in osnovnih potrošnih dobrin. Te defenzivne panoge so v obdobju rasti izgubile svojo defenzivno naravnano privlačnost, obenem pa so tudi nekoliko razočarale vlagatelje s slabšimi rezultati in predvsem napovedmi. V celotni zgodbi ostaja najbolj nepredvidljiv faktor Kitajska, ki je z nenadno odpravo covidnih omejitev konec lanskega leta povsem spremenila pričakovanja in iz zaviralke svetovne gospodarske rasti postala motor vsaj za nekatere dele ekonomije, kot so npr. avtomobili ali luksuzni izdelki, ki pa so pomemben izvozni artikel predvsem Evrope. Tudi kitajski turisti, ki so bili pred korono pomemben vir zaslužka evropskih turističnih destinacij, naj bi se pospešeno vračali in s tem dodatno oživili evropsko gospodarsko aktivnost. Vse to bo verjetno počasneje zaviralo inflacijo, kot bi jo globlja kriza in tako verjetno na inflacijo gledajo tudi FED in ECB. Obe napovedujeta dodatne dvige obrestnih mer, a vseeno tudi inflacija vsaj začasno kaže znake umirjanja. Seveda trgi ne morejo celotno leto nadaljevati s takim tempom rasti, saj se vlagatelji vse bolj sprašujejo, ali ni torta pojedena preden je bila sploh do konca spečena. Vse skupaj je bolj opomnik ali opozorilo, da je potrebno imeti razpršen investicijski ali varčevalni portfelj in da je prepričanost, da je možen le en scenarij lahko zelo neprijetna za posameznikove finance. V luči tega velja tudi še enkrat razmisliti, ali Slovenci res potrebujemo vseh teh 26 milijard prihrankov v bančnih vlogah, ali pa bi lahko manjši del namenili tudi bolj donosnim (in s tem bolj tveganim) delniškim in obvezniškim naložbam. Saj četudi se bo inflacija še naprej umirjala, depozitni donosi še nekaj časa ne bodo pokrili inflacije.

 

 

Generali Prvi izbor in Generali Vitalnost z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

»Negotovo« je beseda, ki najbolje označuje leto 2022. Vojna na pragu Evropske unije, inflacija v višini, ki spominja na 80 leta preteklega stoletja, vzpon diktatur in najhitrejši dvig obrestnih mer v ZDA v zgodovini so teme, ki so krojile dogajanje na kapitalskih trgih v lanskem letu. Pričakovano gospodarsko okrevanje po koncu pandemije je bilo zaradi krčenja zaupanja potrošnikov in vlagateljev nižje od pričakovanja. Svetovni kapitalski trgi so bili v letu 2022 v znamenju centralnih bank, ki so po skoraj desetletju spremenile politiko in močno podražile ceno denarja. To je prineslo močno volatilnost na delniške in obvezniške trge. Slednji so doživeli največji padec v zadnjih 50 letih.

Kljub veliki negotovosti smo v družbi Generali Investments leto zaključili z rezultati, ki izkazujejo ohranjanje strokovnosti in odličnosti aktivnega upravljanja premoženja naših vlagateljev, saj je donosnost 12 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada v obdobju od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2022 presegla donosnost primerjalnega indeksa.

Navedeno potrjuje tudi mednarodna Morningstar ocena.

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2022 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Naveličani, da na depozite ne dobite nič?

 

 

Najbolj vroča tema na finančnih trgih in v domačih pogovorih je bila v zadnjem letu inflacija. Ta se je po desetletjih mirovanja tako rekoč čez noč izstrelila do ravni, ko je začela krepko načenjati domačo denarnico.

Če smo se v lanskem letu oplemeniteni od velikega covidnega proračunskega trošenja nekako še uspešno prebijaloiskozi džunglo dvigovanja cen, se je v letošnjem letu situacija malo bolj zaostrila, saj so v zimskih mesecih prišle visoke položnice za ogrevanje. Dobra novica pa je, da je zima bistveno bolj mila in je bolečina v denarnicah nižja oziroma je strošek za proračunsko blagajno nižji.

Zadolževanje se je podražilo

Seveda pa Evropska centralna banka ob inflaciji, ki je veliko višja od dveh odstotkov, ne more več mirno spati in mora uporabiti vse vzvode, da jo ohladi. Tako so v drugi polovici leta 2022 dvignili ključno obrestno mero za 2,5 odstotne točke, hkrati pa napovedali, da bodo dvige nadaljevali tudi v letošnjem letu. Vprašanje sicer ostaja, ali jo bodo dvignili za eno odstotno točko ali pa bodo morali biti še bolj agresivni.

S tem so dodobra podražili zadolževanje vseh izdajateljev, pri čemer si tudi najbolj varne države izposojajo denar po bistveno višjih obrestnih merah kot v preteklosti. Če pogledamo samo v našo okolico, vidimo, da Nemčija izdaja svoje šestmesečne zakladne menice po 2,7 odstotka, Avstrija po 2,8 odstotka in tudi Slovenija po 2,65 odstotka. Omenjene države so še lani »plačevale« krepko negativno obrestno mero.

Nekaj tega smo občutili tudi na svojih depozitih v bankah, ki so negativno obrestno mero opisale pod pojmom opravnin. Sam sem bil priča številnim negodovanjem strank nad tem, a sem jim razložil, da je to politika centralne banke, ki si želi, da več trošimo in s tem stimuliramo gospodarstvo, hkrati pa moramo negativne obrestne mere upoštevati tudi pri profesionalnem upravljanju denarnega sklada Generali MM.

Slovenske banke so v obdobju negativnih obrestnih mer relativno pozno začele svoje stroške prenašati na gospodinjstva. Tako so ležarine za depozite nad 100.000 evrov dodobra uvedle šele leta 2020.

Varčevalne obresti se ne dvigajo

Zdaj, ko so obrestne mere zrasle, pa je mogoče opaziti, da banke niso nič kaj željne dvigovanja depozitnih obrestnih mer. Težko je reči, ali je to posledica celjenja ran iz preteklega obdobja ali pa dejstva, da je bančni sektor v Sloveniji bistveno bolj skoncentriran kot v preteklosti.

Dejstvo je, da se v trenutnem obdobju, ko imajo instrumenti denarnega trga višje obresti kot depozit, varčevalcem odpirajo zelo dobre alternative, da lahko za svoj denar, ki ga želijo imeti v likvidni obliki, dobijo  obresti in si tako vsaj malo omilijo bolečino povišane inflacije.

Za manjše vlagatelje je to mogoče z vplačilom denarja v različne denarne sklade. Evropska unija je namreč v zadnjem desetletju močno okrepila zakonodajo, ki ščiti vlagatelja, saj lahko denarni skladi vlagajo samo v prvovrstne izdajatelje. Hkrati pa povprečna zapadlost sklada ne sme biti višja od pol leta. Vlaganje v denarni sklad, kot je Generali MM, je primerljivo varčevanju v bančnem depozitu do šestih mesecev, hkrati pa vlagatelju omogoča večjo likvidnost, saj lahko pride do svojega denarja v treh delovnih dneh. Tako se odpira izjemna priložnost, da lahko že mali vlagatelj vstopi na trg najvarnejših naložb, ki že nudijo zelo atraktivno donosnost.

 

 

Srečno novo leto 2023!

 

 

 

 

Posodobitev podatkov vlagateljev

 

Pri tem prihaja do podaljševanja čakalnih vrst tako na telefonskih linijah kot v poslovalnicah.

Vse  vlagatelje in stranke prosimo za razumevanje. Vabimo vas, da nam pišete na nasvet@generali-investments.si. Potrudili se bomo, da vas bomo v najkrajšem možnem času kontaktirali. Za najpogostejša vprašanja obiščite našo spletno stran na tej povezavi.

Zahvaljujemo se vsem vlagateljem, ki so se v tej meri odzvali našemu pozivu in vas hkrati naprošamo za razumevanje zaradi podaljšanja časa urejanja zadev.

 

Generali Investments d.o.o.

 

 

Slabo leto za Petrol

 

Kot posledica zmanjšanja dobave plina iz Rusije, je v začetku junija cena zemeljskega plina na evropskih borzah poskočila iz ravni 80 eur za megavatno uro (MWh) do konca julija na 150 eur in še mesec dni pozneje celo do 300 eur za MWh. Trenutno je cena plina za dobavo čez eno leto še vedno okoli 180 eur, kar je tudi nekje povprečje tretjega kvartala. Geoplin oziroma Petrol seveda ne razkrivata koliko manjkajočega plina so morali kupiti po nekajkrat višjih cenah od pogodbeno prodajnih. Geoplin je imel na zadnji dan leta 2021 nekaj manj kot 160 milijonov eur kapitala, kar ni veliko glede na obseg potencialnih izgub, ki lahko nastanejo ob taki nihajnosti (in trajanja) cen zemeljskega plina. Še posebej v primeru če podjetje res ni imelo zaprtih trgovalnih pozicij kot namigujejo nekateri, kapitala lahko tudi zmanjka. Mediji so tako hitro pograbilo besedo »nacionalizacija«, kar pa seveda ni najbolj točna beseda oziroma opis dogodkov, ki bodo v tem primeru verjetno sledili. Geoplin kot družba v večinski 74 odstotni lasti Petrola, bo verjetno res potreboval svež kapital oziroma »dokapitalizacijo«, ki pa jo večinski lastnik kakor so komunicirali za javnost ni pripravljen zagotoviti. To seveda pomeni, da bo finančno breme odpadlo na manjšinskega – 25 odstotnega lastnika, državo, katera si pač ne sme privoščiti propad največjega dobavitelja zemeljskega plina v državi in s tem prekiniti oskrbo s plinom prebivalstva in gospodarstva. Podobno kot se je pred dobrimi 10 leti zgodilo z domačimi bankami. Tako bo država preko dokapitalizacije skoraj zagotovo postala večinska lastnica Geoplina, če pa bo tudi 100 odstotna oziroma edina lastnica pa bo odvisno od tega koliko kapitala je v Geoplinu na dan preseka ostalo. Torej če bo izguba večja od 160 milijonov evrov, šele potem lahko na nek način govorimo o nacionalizaciji.

Vsekakor pa Petrolu kot delniški družbi ki kotira na borzi ne paše, da bi konec leta imel Geoplin v konsolidirani bilanci Skupine. Petrolu bi se močno poslabšala bilančna slika in kazalci vezani na neto dolg in EBITDA. To bi lahko povzročilo kar nekaj nerazumevanja pri njihovih posojilodajalcih s katerimi imajo določene zaveze glede financiranja. Petrolov neto dolg namreč že zdaj znaša okoli 500 milijonov evrov, letošnja izguba Geoplina pa bi na vseh ravneh profitabilnosti močno podrla bilančne kazalnike. Kljub temu bo Petrol v izkazu uspeha za 2022 moral odpisati kapital, ki ga ima v Geoplinu, kar bo skupaj s slabšim poslovanjem v segmentu prodaje naftnih derivatov zaradi regulacije maloprodajnih cen goriva in elektrike močno poslabšal rezultat. Pričakujemo lahko celo nemajhno izgubo, medtem ko smo še lansko leto videli rekordne številke. Skoraj zagotovo tako delničarji v letu 2023 ne morejo pričakovati dividende, vsaj ne take kot so jo bili navajeni v minulih letih. Posledično je cena delnice v minulih mesecih upadla iz 550 evrov na trenutnih 370 evrov.

Mesečno poročilo za september 2022

 

Mesečno poročilo za september 2022

 

Naložbeni komentar – september 2022

Septembrski učinek oziroma v angleščini »The september effect« je besedna zveza, ki ponazarja zgodovinsko najslabši mesec v letu za delniške naložbe. Teorij o tem, zakaj je prav septembrski povprečni donos od leta 1928 do danes kot edini negativen, je precej. Najpogosteje se kot razlog za anomalijo izpostavlja unovčevanje dobičkov z namenom pokrivanja stroškov šolanja otrok ter zavarovanje dela dobičkov pred zadnjim delom leta. Globoko v rdečem so prvi jesenski mesec najbolj spremljani delniški indeksi sklenili tudi letos, saj je bila poletna rast tečajev v drugi polovici meseca v celoti izničena. Globalni indeks MSCI All countries je izgubil 7,31 %.

Po obetavnem začetku meseca se je negativni preobrat začel v torek trinajstega septembra, ko so glavni ameriški delniški indeksi v svojem najslabšem dnevu po juniju leta 2020 izgubili približno 4,5 %. Negativno razpoloženje je nato na ameriških borzah prevladovalo celoten september, indeks MSCI US je mesec zaključil 6,93 % nižje. Vzrok za tako drastičen zdrs so bili podatki o avgustovski inflaciji, ki je v ZDA kljub precej nižjim tržnim cenam nafte na letni ravni znašala 8,3 %. V nasprotju s pričakovanji trga je to pomenilo, da se ne glede na občutno višje obrestne mere v ZDA jedrna inflacija (izključujoč cene hrane in goriv) še zmeraj viša. Predstavniki ameriške centralne banke so zato dodatno zaostrovali svoje napovedi o zviševanju obrestnih mer. Sicer pa glede na trenutne okoliščine ameriško gospodarstvo ostaja v relativno dobri kondiciji, saj je brezposelnost še vedno zelo nizka, povprečne plače pa rastejo.

Na pragu jeseni in zime se je energetska negotovost v Evropi septembra še stopnjevala. Ruski Gazprom je že na začetku meseca popolnoma prekinil dobavo zemeljskega plina prek plinovoda Severni tok, v odgovor na rekordne cene energentov je Evropska komisija predlagala paket ukrepov, ki je vseboval  načrt za 10 % znižanje porabe električne energije, enotno zgornjo mejo cen elektrike na ravni EU ter obdavčitev izrednih prihodkov proizvajalcev iz fosilnih virov. Cene energentov so nato tekom meseca padle, kar pa ni bilo dovolj za umiritev inflacije. Ta je konec meseca v evro območju prvič v zgodovini presegla 10 %. Evropska centralna banka je na septembrskem zasedanju ključno obrestno mero zvišala za 0,75 % in v skladu z ostalimi centralnimi bankami napovedala, da bo prioriteta v naslednjih mesecih umiriti inflacijo, pri čemer bo recesija zelo verjetno neizogibna. Recesija je bila tekom meseca vse bolj vračunana v tečaje na evropskih borzah. Indeks MSCI Europe je izgubil 6,38 %.

Močan ameriški dolar predstavlja vse večjo težavo za trge v razvoju, ki se soočajo z vse višjimi stroški servisiranja državnega dolga izdanega v dolarjih. Na Kitajskem gospodarska rast močno zaostaja za napovedmi, zato kitajska oblast v nasprotju z zahodnimi gospodarstvi vodi stimulativno denarno in fiskalno politiko, s katero želi vzpodbuditi gospodarsko aktivnost. V zadnjih merjenjih ekonomske aktivnosti so se pokazali pozitivni premiki, vseeno pa zaupanje vlagateljev na trgih v razvoju ostaja nizko. Indeks MSCI BRIC je mesec končal 8,86 % nižje.

Domači borzni indeks je večino letošnjega leta dobro kljuboval negativnim trendom na svetovnih borzah, a september je prinesel trd pristanek. SBI TOP je izgubljal bolj ali manj cel mesec, končni izkupiček je bil najbolj izrazit pri padcu cene delnice Petrola, ki se vse pogosteje omenja kot potencialni kandidat za nacionalizacijo po Geoplinu. Tržna kapitalizacija Petrola je v enem mesecu padla za 20 %. Izgubljali so tudi ostali indeksi v regiji, vrednost Stoxx Balkan se je pocenil za 12,19 %.

 

 

Če smo na delniških trgih visoke nihajnosti že dolgo vajeni, je bilo bolj neobičajno nedavno dogajanje na trgu obveznic. Po dolgih letih nenavadno visokih vrednotenj, ki so jih z ekstremno stimulativno denarno politiko povzročile centralne banke, je agresivno višanje obrestnih mer povzročilo strmoglavljenje cen obveznic oziroma strmo rast zahtevanih donosnosti. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je konec meseca znašala dobrih 3,80 %, podobne nemške pa 2,10 %. Močno raste tudi strošek odplačevanja slovenskega dolga, saj so vlagatelji v 10-letno državno obveznico konec septembra zahtevali že 3,3 % donosa  – še pred enim letom pa 0,20 %. Burno je bilo na valutnih trgih. Ameriški dolar je tekom meseca močno pridobival, v zadnjih dneh pa so ostale večje valute nadoknadile precejšen del mesečnih izgub. Svetla točka je pocenitev nafte na svetovnem trgu, a ta cenitev gre predvsem na račun vračunavanja manjše porabe zaradi pričakovane recesije.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Borze spet po načelu »slabo je dobro in dobro je slabo«
V zadnjih mesecih smo se že dodobra navadili, da se vlagatelji v trenutnem gospodarskem okolju, pogosto razveselijo slabših ekonomskih podatkov, ki krepijo upanje na konec zaostrovanja denarne politike centralnih bank. Prav ta dinamika je zaznamovala dogajanje na borzah skozi pretekli teden.

Pretekli ponedeljek in torek smo bili priča silovitem odboju tečajev, ki je temeljil predvsem na domnevi, da podatki kazalnika ISM o padcu proizvodne dejavnosti v septembru kažejo na to, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, centralne banke naj bi zato kmalu vsaj nekoliko omehčale svoj pristop. Konec tedna teze niso potrdili podatki s trga dela, ki ostaja presenetljivo robusten. Po tem, ko je brezposelnost avgusta malenkost narasla, je septembra spet padla na najnižjo raven v zadnjih letih. Konkurenca za razpoložljive delavce ostaja zelo ostra, saj je na vsakega aktivnega iskalca zaposlitve 1,7 prostih delovnih mest. To delojemalcem daje pogajalsko moč pri višanju plač, kar za sabo potegne višjo inflacijo ter nazadnje višje obrestne mere. Olje na ogenj so dolile znova občutno višje cene nafte, ki so še en izmed ključnih dejavnikov, ki povzročajo povišano inflacijo. Omejitev črpanja v višini 2 milijona sodčkov, ki jo je sprejel OPEC+, je rezultirala v skoraj 15 % skoku cen nafte. Obenem je indeks S&P 500 do zaprtja borze v petek zvečer izničil velik del rasti iz začetka tedna.

Mnenja znotraj ECB na septembrskem zasedanju so bila enotna
Evropska centralna banka je objavila zapisnik septembrskega zasedanja. Še eno zvišanje ključne obrestne mere za 0,75 % je bilo sprejeto bolj ali manj soglasno, torej se ob 10 % inflaciji v evrskem območju tudi golobji predstavniki ECB (tisti, ki običajno zagovarjajo ohlapno denarno politiko) v veliki meri pridružujejo taboru monetarnih jastrebov (tisti, ki zagovarjajo bolj restriktivno denarno politiko). Med centralnimi bankirji se torej stopnjuje skrb, da bo brzdanje inflacije v EU kljub recesiji zelo trd oreh.

Kitajska komunistična partija pred najpomembnejšim dogodkom v obdobju mandata
Na Kitajskem je vse v znamenju prihajajočega partijskega kongresa, kjer naj bi predsednik Xi Jinping dobil svoj tretji petletni mandat in še utrdil položaj najmočnejšega kitajskega voditelja po Mao Cetungu. Na kongresu, ki vsakih pet let poteka v Pekingu se bo to nedeljo zbralo 2300 delegatov stranke, ki bodo določili nov 200 članski centralni odbor. Centralni odbor nato izbere osrednje vodstvo stranke, ki obsega 25 člansko izvršno telo in stalni odbor. Ta je najvišji kitajski vodstveni organ, sestavlja ga le 7 ljudi (vključno z predsednikom Xi-jem). Xi Jinping ob položaju predsednika države zaseda še dva ključna položaja – predsednik centralne vojaške komisije ter generalni sekretar komunistične partije. Na partijskem kongresu bo zelo verjetno obdržal oba naziva, položaj predsednika pa bo uradno potrjen šele na letnem zasedanju kitajske vlade, ki navadno poteka marca. Kitajska doživlja burno obdobje. Gospodarska rast močno zaostaja za napovedmi, vztrajanje pri politiki ničelne tolerance covida in nepremičninska kriza pa sta izzvala vse več kritik na račun oblasti, a zdi se da partija zaenkrat pri zatiranju nasprotnikov še nima pretiranih težav. Xijev naslednji mandat pa bržkone prinaša predvsem ključne geopolitične odločitve, ki bodo definirale razmerja med svetovnimi velesilami v bodoče.

Cene nafte po znižanju proizvodnih kvot kartela OPEC+ strmo navzgor
Novica, da bo organizacija držav izvoznic nafte OPEC z novembrom kvote načrpane nafte znižala za 2 milijona sodčkov dnevno je cene surove nafte WTI znova pognala krepko nad 90 dolarjev, na tedenski ravni je to pomenilo skoraj 15 % podražitev. Špekulacij o tem, kaj je bil razlog za tako odločitev je več. Iz Bele hiše so leteli očitki, da gre za potezo v podporo Rusiji (ta je od leta 2016 član razširjenega kartela OPEC+, ki letno skupaj proizvede za okrog 40% surove nafte na svetu). Kaj lahko bi šlo zgolj za odziv na nižje povpraševanje po nafti zaradi ohlajanja globalne ekonomske aktivnosti. Nekateri poznavalci pa opozarjajo, da države proizvajalke trenutno sploh niso sposobne načrpati dogovorjenih količin nafte, torej je OPEC kvote zgolj nekoliko prilagodil trenutnim maksimalnim proizvodnim zmogljivostim.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Obveznice v tem okolju postajajo privlačnejša naložba in Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje prihaja. Lovljenje dna je nesmiselno početje, a trenutno je vseeno potrebno preudarno povečevanje tveganja skozi globalne delniške naložbe, saj sta negotovost in s tem nihajnost na trgih velika.