Čim prej začnite z varčevanjem, ki ga razpršite

 

Torej kdaj je pravi čas za vstop? Smiselno varčevanje je vplačevanje rednih mesečnih zneskov v več različnih skladov oziroma paket skladov. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja, lovi povprečje gibanja tečajev. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne sebi v prid.

Katere vrste naložb bi lahko opredelili kot bolj varne in katere kot manj varne?

Popolne varnosti ni – vsaka naložba je povezana z nekim tveganjem. Čeprav tega morda na prvi pogled ne zaznamo, tveganje prinaša tudi hranjenje denarja na računu, in sicer v obliki inflacije. Vse več vlagateljev zato presežek denarja, ki ga ne potrebujejo za sprotno poslovanje, usmerja v druge naložbe, zlasti v vzajemne sklade, delnice in obveznice. Da bi tveganje karseda zmanjšali, a vseeno dosegli neko omembe vredno donosnost, je torej treba portfelj razpršiti in poleg vezanih vlog vključiti tudi različne druge alternative. Ene in druge terjajo poglobljeno temeljno analizo tako makroekonomskih razmer v različnih regijah kot analizo posameznega podjetja. Z drugimi besedami, za denar je treba delati in temu nameniti čas. Tega pa vlagatelji nimajo na pretek oziroma je smotrneje, da se ukvarjajo s svojim poslom, zahtevno izbiro primernih finančnih naložb pa prepustijo strokovnjakom.

So katere panoge še posebej izpostavljene tveganju in so torej še posebno volatilne?

Obstajajo bolj ofenzivne in bolj defenzivne panoge. Prve so bolj volatilne, mednje pa tradicionalno sodijo tehnologija, materiali in surovine ter industrijska podjetja, gledano regijsko pa so to posamezni trgi v razvoju, na primer Latinska Amerika, Kitajska in Rusija, kjer tudi več kot petodstotne spremembe delniških indeksov v enem dnevu niso nič nenavadnega. Ni pa običajno, da se v kratkem časovnem razdobju večkrat zgodi, da v enem dnevu za tri odstotne točke zaniha nemški borzni indeks DAX, kar se dogaja zadnje čase.

Globalno volatilnost povzročajo tudi določeni popolnoma tehnični razlogi. Prvič, kar dve tretjini trgovanja je opravljenega med računalniki, torej brez prisotnosti človeka in del tega trgovanja je osnovan na določenih algoritmih, ki se lahko ob določenih tržnih pogojih obnašajo nenavadno. Poleg tega se je v zadnjih letih močno povečalo število mest trgovanja oziroma trgov, zato se je na trgu zmanjšala likvidnost oziroma je ta razpršena med več trgi. Pomanjkanje likvidnosti je vzrok za večja nihanja.

Predvsem je pomemben dolgoročni vidik varčevanja. Za vlagatelja so obdobja padanja vrednosti tečajev, zlasti s psihološkega vidika, naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in samo okolje, mora biti vlagatelj trdno odločen, da z vplačili vztraja. Žal se je veliko vlagateljev panično odzvalo na dogajanje na kapitalskem trgu v obdobju zadnje finančne krize, ki nas je pretresla po letu 2008. Za vztrajnost je lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajen z višjim privarčevanim zneskom.

Varčevalno strategijo prilagodimo svojim potrebam, ciljem, pričakovanjem in zmožnostim življenjskega obdobja, v katerem smo. Predvsem pa začnimo, kar se da hitro ter da varčujemo razpršeno, zlasti pa vztrajno.

 

 

Porazdelitev premoženja je kot nakupovalni voziček

 

Porazdelitev sredstev med različne naložbene razrede pa ima pomen v tem, da le-ti v različnem obdobju med seboj delujejo različno. Drugače povedano, ko določen naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov.

Za ponazoritev pojma »asset alocation« oz. porazdelitve sredstev oz. premoženja, si lahko investicijski portfelj predstavljamo kot nakupovalni voziček. Ta nam lahko najbolje približa razumevanje, kako natančno deluje porazdelitev znotraj portfelja. Ko greste v trgovino vzamete nakupovalni voziček in vanj razmestite vse nabavljene izdelke, ki jih boste kupili in v prihodnje potrebovali. Te izdelke lahko potem razvrstimo v različne segmente od mesnih, zelenjavno-sadnih do mlečnih izdelkov. Tako se porazdeli tudi vaš investicijski portfelj, kjer lahko imate na desetine različnih naložb in v vsakem od njih so delnice, obveznice in gotovina. Jesti samo eno vrsto hrane ni zdravo. In tudi pri investiranju ni »zdravo« imeti vse investicije oz. varčevanje samo v enem naložbenem razredu, na primer vse v denarju ali vse v delnicah ali delniških skladih. Cilj vaše pravilne porazdelitve premoženja je ustvariti najbolj primerno mešanico naložb, ki vam bo prinesla največje dolgoročne koristi za sprejemljivo količino tveganja. Najenostavneje lahko posameznikov odnos do tveganja opišem kot naklonjenost oz. nenaklonjenost posameznika do nepričakovanih scenarijev.

Namen pravilne porazdelitve sredstev znotraj portfelja je, da se ustvarja pričakovan donos vloženega denarja ob obvladovanju tveganja. Ob tem naj podarim, da je tveganje trga oziroma tržno tveganje le eden od tveganj s katerim se soočajo vlagatelji in gre za sistematično tveganje, ki je vseskozi prisotno. To pomeni, da kljub pravilni porazdelitvi vašega portfelja, zaradi zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na tržne cene vrednostnih papirjev, tveganje trga vseskozi ostaja. Primer tega tveganja so spremembe v obrestnih merah, recesija, nove regulative, spremembe v cenah življenjskih potrebščin (t. i. inflacija) ter drugo. Ti makro dejavniki lahko v veliki meri vplivajo tako na podjetja in na tržne cene njihovih vrednostnih papirjev, kot tudi na kapitalski trg in s tem povzročijo visoka nihanja vrednosti vašega portfelja. S takšnim tveganjem smo se soočili med letoma 2008 in 2009, ko so se vednosti skoraj vseh naložbenih razredov drastično znižale. Res da tveganja ne morete eliminirati v celoti, kljub temu tudi varčevanje samo v denarju ni rešitev. Kar se sedaj dogaja je to, da inflacija presega nizke obrestne mere na varčevalnih računih in vam ustvarja negativni donos. Prav s tem tveganjem se srečujemo v zadnjem obdobju, ko za depozit na banki prejmete nižjo obrestno mero kot znaša letna inflacija. Diverzifikacija ali razpršenost vašega portfelja med različne naložbene razrede, vam zmanjšuje tveganja in hkrati daje možnost dosegati povprečni donos.

Če sledimo pojasnilu enega od največjih investicijskih svetovalcev 20. stoletja – Benjaminu Grahamu – pravi, da tisti, ki si ne more privoščiti tveganja, mora biti zadovoljen z relativno nižjim donosom svoje investicije ali investicijskih skladov. Drugi zelo pomembni dejavnik pa je časovni horizont investiranja ali varčevanja. Daljši kot je, več tveganja lahko vlagatelj prevzame in obratno. S tem, ko boste imeli svoj portfelj stalno razpršen, in s tem, da boste zavračali razmetavanje vašega denarja zaradi zadnjih »modnih muh« gospoda Trga, si boste zagotovili, da posledice vaših napak ne bodo katastrofalne.

Za ustrezno razpršitev našega premoženja potrebujemo samo pet ali celo manj skladov

 

Prva raven se izvrši znotraj samega vzajemnega sklada, ko vlagatelj vplača sredstva na račun sklada in se njegov vložek razporedi med različne naložbe znotraj sklada v razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki. Vsak posameznik lahko tako že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad kupi portfej, ki vsebuje več kot deset različnih naložb.

Drugo raven razpršitve pa dosežemo, če sredstva razpršimo na več različnih skladov. V ponudbi imamo številne sklade z različnimi naložbenimi strategijami, zato lahko poskrbimo, da je naša naložba ustrezno razpršena – tako geografsko kot tudi po panogah. Ne smemo pa pozabiti na razporeditev premoženja med različnimi naložbenimi razredi.

Delniški in obvezniški skladi
Dve najbolj osnovni kategoriji na katere delimo vzajemne sklade sta delniški in obvezniški vzajemni skladi. Delnice in obveznice sta dve od treh glavnih naložbenih razredov. Zato je pomembno, da je naložba na najbolj preprosti ravni v vsaj dveh vzajemnih skladih – en delniški in en obvezniški vzajemni sklad.

V obdobju padajočega, medvedjega trenda na trgih, se lahko vrednost naložb v delniške sklade znatno zmanjša, medtem ko lahko obvezniški skladi vrednost ohranijo ali pa jo celo povečajo.

Skladi denarnega trga
Tretji naložbeni razred predstavljajo skladi denarnega trga in so ravno tako lahko del portfelja, zlasti če obstaja potreba po likvidnosti oziroma hitrem dostopu do denarnih sredstev, ali pa ko ima posamezni vlagatelj zelo nizko toleranco do tveganja.

Četudi je mogoče vlagati samo v en sklad, ki je na splošno raznolik, je vseeno smiselno sestaviti portfelj, ki naj bo raznolik oziroma s kombinacijo različnih skladov, kajti na ta način ustvarimo lastno razpršitev, ki jo lahko prilagajamo tudi glede na trenutne osebne potrebe ter na dogajanja na kapitalskih trgih. Splošno gledano je razpršitev naložb eden najpomembnejših vidikov vlaganja, osnovni namen razporeditve prihrankov med večje število naložb pa je večanje varnosti in zmanjševanje tveganosti. Različne naložbe se namreč v različnih obdobjih obnašajo različno. V nekem obdobju lahko določeni skladi ustvarijo boljše donose kot drugi in obratno. Zaradi tega dejstva je v svojem portfelju smiselno imeti več različnih skladov, ker bomo s tem imeli več možnosti, da bo v portfelju vedno vsaj en sklad, ki bo prinašal nadpovprečne donose vloženih sredstev. Poleg tega pa bomo s pravilno razpršitvijo tudi lažje in z manj stresa dosegli zastavljene naložbene cilje.

Vlagatelji pogosto sprašujejo, koliko različnih vzajemnih skladov naj bi posameznik imel in razočarani so, ko slišijo odgovor, da je to odvisno od vsakega posameznika ter koliko je posamezna oseba sposobna in pripravljena prevzeti določeno tveganje. Ustrezna razpršitev se namreč razlikuje od vlagatelja do vlagatelja in je odvisna od odnosa do tveganja, ki ga ima posameznik in ciljev, ki jih želi z naložbo doseči. Ljudje imamo namreč različne finančne cilje. Tisti, ki varčujejo za dolgoročne cilje, kot na primer za pokojnino, si želijo sredstva čim bolje oplemenititi, spet drugi želijo preprosto samo ohraniti tisto kar imajo in zato jih bolj kot rast oziroma donos, zanima varnost njihovih sredstev. V praksi je običajno bolj verjetno, da ne glede na naš finančni cilj potrebujemo več kot samo en vzajemni sklad. Pri iskanju ustrezne razpršitve med različnimi skladi ne smemo pozabiti na odnos do tveganja oziroma na to, kolikšna je največja izguba vrednosti naših naložb, ki smo jo v nekem obdobju varčevanja pripravljeni sprejeti. Če pogledamo splošno, je bolj tvegano, da imamo samo enega ali dva vzajemna sklada, še posebej, če imamo naložbo v delniških skladih, ki so na dolgi rok sicer lahko nadpovprečno donosni, kratkoročno pa imajo lahko zelo velika nihanja. Višji donos ne sme biti edino vodilo, sprejeto tveganje pa mora biti primerno pričakovanemu donosu.

Če se vrnemo na vprašanje, koliko vzajemnih skladov je smiselno imeti v svojem portfelju, je verjetno, da se idealno število giblje nekje med tremi in petimi skladi. Če se kot večina vlagateljev in imate zmerno ali celo nizko toleranco do tveganje, je najbolje, da imate vsaj tri ali štiri vzajemne sklade v svojem portfelju. Pri izbiri in nasvetu prave kombinacije za vsakega posameznika pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, ki vam bo pri tem pomagal in tudi svetoval.

 

 

Mesečno poročilo za oktober 2019

 

Mesečno poročilo za oktober 2019

 

Naložbeni komentar – oktober 2019

Globalni delniški indeks MSCI se v oktobru ni bistveno spremenil. Najvišja rast indeksov je bila na trgih v razvoju. Obrestne mere na državni dolg pomembnejših gospodarstev so se nekoliko dvignile, toda še vedno ostajajo na nizkih nivojih.

Delniški indeks S&P 500–ih največjih podjetij po tržni kapitalizaciji je v oktobru dosegel svoj zgodovinski vrh, toda iz stališča evrskega vlagatelja je bil mesečni donos zmanjšan za padec vrednosti dolarja proti evru. Ameriška centralna banka je v skladu s pričakovanji trga znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk. To je bilo že tretje znižanje obrestne mere letos. Donosnost do dospetja na ameriško 10-letno državno obveznico se je v mesecu nekoliko zvišala. Gospodarska rast je po zadnjih podatkih znašala 2 odstotka na letni ravni, oziroma najnižje v zadnjih 2 letih. Potrošniško zaupanje, po podatkih Univerze v Michiganu, se je v oktobru zvišalo. Na drugi strani podjetja še vedno ne pričakujejo občutnejšega izboljšanja poslovanja v prihodnosti. To je posledica upada svetovne trgovine in še vedno nerešenih trgovinskih sporov med ZDA in Kitajsko. V evroobmočju je bila gospodarska rast nižja kot v ZDA. Le-ta je znašala 1,1 odstotka. Rast je bila še nižja v Nemčiji, največjem gospodarstvu na stari celini. Znižala se je tudi inflacija, ki je bila na letni ravni le 0,7 odstotna. Skupni indeks PMI je bil le dve desetinki točke nad 50 točkami, ki predstavljajo mejo med poslabšanjem in izboljšanjem. Obeti v predelovalnih dejavnostih še vedno nakazujejo na poslabšanje. Na tokratnem zasedanju ECB ni uvedla novih stimulativnih ukrepov. To je bilo zadnje zasedanje pod vodstvom guvernerja Draghija. Vodstvo ECB-ja bo prevzela Christine Lagarde, ki je predsedovala mednarodnemu denarnemu skladu. Donosnost do dospetja na nemško 10-letno državno obveznico se je zvišala in na koncu meseca znašala negativnih 0,4 odstotka. Prišlo je do novega zamika pri pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz EU. Združeno kraljestvo tako ni izstopili 31. oktobra brez dogovora. To je imelo tudi posledice na finančnih trgih. Vrednost britanskega funta v primerjavi z evrom se je zvišala za skoraj 3 odstotke.


Na trgih v razvoju je bila rast najvišja v Rusiji. Občutneje sta se podražili energetski družbi Gazprom in Surgutneftegaz. Naložbe na Kitajskem so pridobile skoraj 2 odstotka, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih.

Trgi v regiji so ostali dokaj nespremenjeni. Slovenski borzni indeks SBITOP pri tem ni izstopal. Skoraj za 10 odstotkov se je znižala cena delnice Telekoma Slovenije, kar je posledica izplačila dividende.

Prva faza trgovinskega sporazuma na vidiku

 

Obe strani ne skrivata dejstva, da bi med državama, kljub sprejetju prve faze sporazuma, še vedno obstajala velikanska vrzel, ki bi jo morali prebroditi do končne rešitve, vendar v isti sapi trdita, da zadnja srečanja potekajo v pozitivnejšem in bolj konstruktivnem vzdušju. S podpisoma prve faze sporazuma bi se Kitajska zavezala k večjim obsegom nakupov ameriških kmetijskih proizvodov, stabilizaciji deviznega tečaja in odprtju domačega finančnega trga ameriškim finančnim inštitucijam. V zameno naj bi Američani preklicali za 15. december napovedano uvedbo novih tarif na kitajske proizvode, med katerimi naj bi bili tudi pametni telefoni kitajskih proizvajalcev. Spomnimo se, da je ameriški predsednik Trump na črno listo uvrstil kopico kitajskih tehnoloških podjetij, ki so jim prepovedali vse posle z ameriškimi dobavitelji. Največkrat omenjeno kitajsko podjetje, ki je izpostavljeno ameriškim sankcijam, je največji svetovni proizvajalec telekomunikacijske opreme Huawei. Prejšnji mesec je ameriška administracija na ta isti seznam uvrstila največja kitajska podjetja, ki delujejo na področju razvijanja umetne inteligence, SenseTime Group, Megvii Technology in Hangzhou Hikvision Digital Technology Co. Glede na to, da poslovanje z omenjenimi podjetji predstavlja velik izpad prihodkov za ameriške dobavitelje in poslovne partnerje, se je ameriška administracija znašla pod velikim pritiskom domačih tehnoloških podjetij, ki zahtevajo ukinitev oziroma vsaj omilitev pogojev poslovanja s Kitajsko. Donald Tramp se je na ta val kritik odzval s predlogom o podelitvi posebnih »licenc«, določenim kitajskim tehnološkim podjetjem, ki bi jim omogočale trgovanje z Ameriko pri proizvodih, ki »ne ogrožajo ameriške nacionalne varnosti«. Po rasti delniških tečajev v zadnjem tednu, bi lahko sklepali da si je trg zadnja dogajanja razlagal pozitivno, odgovor na to, ali se bo ta optimizem nadaljeval tudi do konca leta in naprej, pa bomo dobili v naslednjih tednih, ko naj bi Kitajska in ZDA podpisale prvo fazo trgovinskega sporazuma.

 

 

Znanje za prihodnost – finančna pismenost

 

Finančno pismenost povezujemo z vsakdanjimi finančnimi zadevami, kot so poraba, trošenje, investiranje, dolgovi, varčevanje za pokojnino, varčevanje za šolanje, davki, krediti, hipoteke, vlaganje, razumevanje obrestnih mer in še bi lahko naštevali. V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Da lahko sprejemamo boljše odločitve, ki zadevajo upravljanje lastnega denarja, moramo razumeti osnovne finančne koncepte.

Slovensko zavarovalno združenje v sodelovanju z raziskovalno hišo Valicon lani marca izvedlo raziskavo finančne pismenosti med 1.019 Slovenci v starosti med 18 in 75 leti. Po podatkih raziskave indeks finančne pismenosti med Slovenci znaša 14,5 na lestvici od 0 do 21. V starostni skupini med 55 in 65 leti zgolj 6 % vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje visoko. Toda raziskava kaže, da so ravno starejši, v starostni skupini med 65 in 75 leti, najbolj finančno pismeni. Na drugi strani starostna skupina med 25 in 34 leti dosega nižji indeks finančne pismenosti, saj ta skupina najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje. Zelo zanimivi so tudi rezultati glede načinov varčevanja. Dobra tretjina (33 %) vprašanih denar hrani doma, ta delež je največji v starostni skupini 18 – 24 let, kjer kar 68 % vprašanih hrani denar doma.

Tudi sama, predvsem na osebnih posvetih s strankami občutim, da finančna pismenost Slovencev ni najboljša. Predvsem tiste stranke, ki niso poklicno povezane s financami, nimajo dovolj znanja o pravilnem ravnanju z denarjem oziroma nimajo dovolj znanja za samostojne odločitve o finančnih naložbah. Slovenci imamo pogosto pomanjkljivo izdelan finančni načrt ter ne znamo načrtovati dolgoročne finančne vzdržnosti.

Pri pomanjkanju znanja lahko na pomoč priskočimo finančni svetovalci, vendar je vseeno dobro, da bi osnovno znanje imel vsak posameznik. Posledice nezadostnega finančnega znanja so:

  • višji stroški, ki jih posamezniki plačujejo za različne finančne produkte,
  • napačna izbira finančnih produktov, ki postajajo vedno bolj zapleteni (glede na potrebe in cilje posameznika),
  • preveliko število istih produktov,
  • neobvladovanje porabe, posamezniki iz meseca v mesec s porabo presegajo svoje prihodke,
  • odsotnost varčevanja, kar je lahko posledica prenizkega dohodka ali/in nezavedanje o zmanjševanju vloge države pri zagotavljanju socialne varnosti posameznika.

Finančna pismenost je kombinacija ozaveščenosti znanj, veščin in vedenja, ki je potrebno za ustrezno finančno odločanje in doseganje lastne finančne blaginje. Je ključnega pomena za uspeh v življenju, za naše sodobno življenje.

Bo letošnji konec leta boljši kot lanski?

 

V nekoliko slabšem položaju so investitorji v trge v razvoju, ki so relativno nižje kot razviti trgi. Negativno izstopa Kitajska, kjer delniški trgi pod vplivom ameriških tarif na uvoz in tudi slabših domačih podatkov ne zmore vzbuditi zanimanja investitorjev. Kaj pa je v letošnjem letu bistveno drugače kot ob istem času lani? Cena denarja, ki je bistveno nižja. Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice je lani znašala okoli 3 odstotke, danes 1,7 odstotka. Nemška je lani znašala 0,3, danes –0,5 odstotka, grška lani okoli 4 odstotke, danes pa le še 1,4 odstotka. Bistveno cenejši denar je skorajda povsod po svetu.

Seveda je poceni denar povečal zadolženost tako držav kot tudi nefinančnega sektorja. Največje svetovne države, če upoštevamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Španijo, Švico in Švedsko, so zadolžene v višini okoli 70 odstotkov BDP. Ta številka je druga najvišja v zadnjih sto letih. Višja je bila samo med drugo svetovno vojno. Tudi zadolženost ameriških podjetij – štejemo samo nefinančna – je najvišja v zadnjih petdesetih letih. Tukaj je odstotek nekoliko nižji, vendar se vseeno približuje 50 odstotkom. Cena denarja pa je tista, ki določa vrednosti praktično vsem naložbam in premika trge. Nizka cena pomeni večjo smotrnost zadolževanja pa tudi lažji dostop do denarja. Če pa je tega preveč, se poveča tudi odstotek investicij, za katere se pozneje izkaže, da niso bile smiselne.

Živimo torej v času, ko je denar praktično zastonj, in zdi se, da bo tako ostalo še nekaj časa. Prav ta bistvena razlika v primerjavi z lanskim letom pa dela delniške naložbe še naprej zanimive. Te se trenutno zdijo edina možnost za vlaganje, če želimo povečati vrednost svojega premoženja. Seveda imamo na drugi strani nepredvidljivega ameriškega predsednika ter vedno slabše makroekonomske podatke. Podjetja pa se vseeno trudijo po svojih najboljših močeh. Za konec kot zanimivost lahko omenimo, da je Apple letos investiral v razvoj več kot 14 milijard evrov, to pa je toliko, kot so v razvoj investirala vsa javna in zasebna španska podjetja. V teh časih le razvoj pomaga pri večanju vrednosti premoženja za lastnike podjetij.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 15. oktober 2019.

Mesečno poročilo za september 2019

 

Mesečno poročilo za september 2019

 

Naložbeni komentar – september 2019

Globalni delniški trgi so jesen začeli pozitivno. Indeks MSCI je v mesecu septembru pridobil nekaj manj kot 3 %. Delnice v Evropi so se podražile bolj kot delnice v ZDA in naložbe na trgih v razvoju. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Na ameriških borznih parketih so se najbolj podražile delniške naložbe v finančna podjetja, ki so pridobile več kot 8 %, kar je razlog za optimizem investitorjev k izboljšanju rezultatov poslovanja. Občutneje so se podražile tudi naložbe v energetskem sektorju. To je bila posledica podražitve cen surove nafte po napadu na proizvodni kompleks v Savdski Arabiji. Savdska Arabija je največji svetovni izvoznik črnega zlata, zato je napad vplival na povišano volatilnost na trgu. Na septembrskem zasedanju je ameriška centralna banka, v skladu s pričakovanji, znižala obrestno mero. To je bilo drugo znižanje letos. Kljub temu, pa so se pričakovanja glede bodočih ukrepov s strani FED umirila, in obrestna mera na 10-letni ameriški državni dolg se je v mesecu septembru zvišala. Le-ta je bila konec meseca približno 0,2 odstotne točke višje.

Trgi v Evropi so se podražili za dober odstotek več kot v ZDA. Evropska centralna banka je prvič po letu 2016 znižala svojo ključno obrestno mero na negativnih 0,5 %. Poleg znižanja obrestne mere pa je ECB uvedla dvotirni sistem depozitov. Ta ukrep naj bi omilil vpliv negativne obrestne mere za evropske banke. Banke po novem ne bodo kaznovane za negativno obrestno mero za del presežne likvidnosti, ki jo hranijo pri centralni banki. Kljub ohlajanju gospodarske rasti na stari celini, trg dela ostaja robusten. Brezposelnost v evroobmočju je po zadnjih podatkih znašala 7,4 %, najnižje po maju 2008. Potrošniško zaupanje se je septembra izboljšalo. Obeti podjetij ostajajo šibki, kar je posledica padca izvozne dejavnosti in geopolitičnih negotovosti, med katerimi sta najpomembnejši trgovinska vojna in brexit.

 

 

Trgi držav v razvoju BRIK so se podražili, toda manj kot trgi v razvitem svetu. Naložbe na Kitajskem so pridobile manj kot odstotek, kar je tudi razlog nižje rasti na trgih v razvoju, kjer ima Kitajska največjo utež. Ostali trije trgi so pridobili več kot 3 %.

Trgi v regiji so se podražili za približno 3,5 %. Romunski BET je pridobil več kot 3 %, hrvaški CROBEX pa se je zvišal za več kot 4 %, medtem pa je slovenski SBITOP ostal dokaj nespremenjen.

 

 

 

Koliko smo pripravljeni tvegati za pričakovani donos?

 

Ko se odločate za investiranje ali za varčevanje v vzajemnih skladih, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos. Določite torej vaš subjektivni odnos do tveganja. Posameznik naj bi sprejemal le toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, in ne na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč tudi glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost, zato je pred začetkom investiranja ali varčevanja priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo; kaj želimo doseči z investicijo ali z varčevanjem, kolikšne izgube smo pripravljeni prenesti (5, 10 ali več odstotne), ne da bi bili ogroženi naši ključni cilji, in ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca. Ko špekulirate, namesto da bi investirali ali ko se čustveno odzivate na povišano nihajnost delniškega trga, zmanjšujete svoje premoženje in ga večate nekomu drugemu.

Tveganje torej pomeni možnost oziroma verjetnost, da bo dejanski donos vaše investicije odstopal od pričakovanega donosa te investicije. Odstopanje je lahko v pozitivni smeri (povečanje sredstev oziroma premoženja) ali v negativni smeri (zmanjšanje sredstev oziroma premoženja). Toleranca glede tveganja je odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti njegove naložbe. Z razumevanjem tveganja, povezanega z različnimi naložbenimi možnostmi, lahko vlagatelj izbere naložbe, ki najbolje ustrezajo njegovemu tveganju in osebnim okoliščinam. Ob tem se moramo zavedati, da investicije z nizkim tveganjem, kot so na primer bančni oziroma denarni depoziti ali denarni vzajemni skladi, omogočajo nižjo donosnost, kot višje ali visoko tvegane investicije, kot so delnice ali delniški skladi, ki nam lahko ponujajo večje možnosti za dolgoročno rast in višje donose naložb, ob seveda višji volatilnosti ali nihajnosti le-te.

Za primer lahko predstavim povprečnega vlagatelja, za katerega je povsem običajno obnašanje, da je zaradi volatilnosti ali nihajnosti delniškega trga prisotna nervoza, ne glede na to, kakšno tveganje je vlagatelj pripravljen sprejemati. Naravno je, da smo v situacijah povečane nihajnosti trga in ob tem tudi nihajnosti naše investicije, nemirni. Vendar pa je dobro vedeti, da lahko ohranite pozitivno perspektivo investiranja z upoštevanjem naslednjih šestih opomnikov.

Obdobja volatilnosti ali nihajnosti so normalna. Vsi trgi se gibljejo ciklično, torej rastejo in padajo. Kot že večkrat poudarjeno, na kratek rok ni samo poti navzgor. Do nje lahko pride le na dolgi rok, zato se vztrajnost poplača. Če pogledamo v zgodovino, se je od leta 1973 ameriški delniški indeks S&P500 znižal za več kot 10 odstotkov, vendar se nato povečal za osem krat.

Brez panike. Če dovolite, da vaša čustva narekujejo vašo strategijo vlaganja, je tveganje, ki ga ne smete sprejeti. Kratkoročne odločitve imajo lahko dolgoročne posledice za vaš portfelj. Potrpežljivost se poplača.

Poznajte svoj portfelj

Razumite svoje naložbe in kako različna sredstva predstavljajo različne cilje in končni izid. Upoštevajte časovni horizont glede tveganja in naložbe. Če se je spremenil, razmislite, in se pogovorite z osebnim finančnim svetovalcem o ponovnem uravnoteženju vašega portfelja. Diverzifikacija ali razpršenost portfelja lahko potencialno pomaga uravnotežiti tveganje med recesijo in hkrati ublažiti skrajna nihanja vrednosti portfelja.

Držite se svoje začrtane dolgoročne finančne poti. Spomnite se vašega finančnega načrta in vaših dolgoročnih ciljev in se jih držite. Disciplinirani naložbeni pristop je najboljša strategija za obvladovanje padcev na trgu in vam bo najverjetneje omogočila sodelovanje v donosu, ko se bodo trgi obrnili v rast.

Razmislite o priložnostih na delniškem trgu. Sodelujte s svojim finančnim svetovalcem, saj je lahko vsaka korekcija, volatilnost ali nihajnost na delniškem trgu, dobra nakupna priložnost.Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa lahko predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate. To je nekakšen paradoks investiranja.

Niste sami

Vaš finančni svetovalec vam lahko pomaga, ko ga potrebujete. Lahko vas vodi skozi volatilna obdobja delniškega trga in je lahko neodvisen glas, ki vam pomaga ostati osredotočen na vaše dolgoročne cilje. Obojestransko sodelovanje se lahko na dolgi rok dobro obrestuje.

Pa srečno!

 

Slabši časi za delnice NLB

 

Zdi se, da je letna dinamika bolj ali manj ustaljena. Prva polovica leta je pozitivna, saj vlagatelji portfelje polnijo z delnicami, ki poleti prinašajo lepe dividende. Obresti na bančne depozite so mizerne, kotirajoče družbe pa že nekaj let izplačujejo dividende, ki znašajo najmanj pet odstotkov na vloženi kapital, obe zavarovalnici okoli sedem odstotkov, največja banka pa je za lani izplačala celo več kot 12-odstotno bruto dividendo.

Ta seveda ni vzdržna, saj so apetiti po porabi odvečnega kapitala za druge namene očitno prevladali. Kot kaže, je NLB zelo blizu nakupu srbske Komercialne banke, ki bi najbrž za nekaj let osušil velikodušna dividendna izplačila. Na oster upor temu načrtu je uprava naletela pri svojih novih lastnikih, zlasti pri ameriških investicijskih skladih, ki so delnice kupili v prvi javni prodaji (IPO) pred letom dni in kasneje na Londonski borzi, kjer kotirajo potrdila o lastništvu delnic (GDR).

Tuji skladi močno nasprotujejo nakupu banke v Srbiji, za katero bi NLB utegnila plačati ne samo višjo relativno ceno glede na knjigovodsko vrednost, kot jo dosega delnica NLB, temveč tudi prevzemno ceno, ki se za nakup Komercialne banke pričakuje v Beogradu. V oči namreč bode podatek, da je srbska vlada od mednarodnih vlagateljev pred meseci odkupila slabih sedem odstotkov banke po ceni, ki presega knjigovodsko vrednost delnice za skoraj 15 odstotkov.

Bilo bi veliko presenečenje, če bi zdaj strateškemu partnerju srbska vlada svoj delež prodala pod to ceno in le v nekaj mesecih s tem poslov ustvarila izgubo za državni proračun. Če k temu dodamo, da delnica NLB na borzi stane le 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, je hitro jasno, kaj moti tuje investicijske sklade. To pa seveda še ni konec argumentov, ki so jih Američani natresli upravi NLB ob njihovem zadnjem obisku v New Yorku in drugje.

Če NLB res kupi srbsko banko, bo prva posledica, ki jo bodo občutili delničarji, precej nižja dividenda, kot so jo izplačali letos in z višino katere so tudi privabili kupce delnic v IPO. In to po vsej verjetnosti še vsaj nekaj dodatnih let. NLB ima namreč premalo kapitala, da bi lahko nakup financirala brez posega v dividendno politiko.

S tem bi uprava prekršila eno izmed temeljnih zavez, ki jih je dala mednarodnim vlagateljem, kupcem delnic pred manj kot letom dni. Posledice bi bile takojšnje, pojavilo bi se nezaupanje v delo uprave in nadzornega sveta, predvsem pa nižja dividendna donosnost, ki bi se razmeroma hitro prelila v močno znižanje cene delnic na Ljubljanski in Londonski borzi. Tudi možnost, da cena delnice pade pod tisto začetno iz prve javne prodaje, ni neznatna, še posebej ker druga polovica leta, kot smo omenili na začetku tega zapisa, vrednosti delnic na domačem kapitalskem trgu ni naklonjena.

 

Objavljeno v časniku Delo, 7. oktober 2019.