Generali Prvi izbor in Generali Bond z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

 

V družbi Generali Investments ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2019 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

Generali Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški
Generali Bond, 5 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški
Generali Vitalnost, 4 zvezdic v kategoriji delniški – globalni

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

Avtorske pravice © 2019 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

»Koronavirus« korekcija

 

Kar ni uspelo vse večji politični nestabilnosti v Evropi in tudi v ZDA ter bližnjevzhodnim napetostim, bo očitno koronavirusu. Virus se širi po svetu, kakšen bo njegov vpliv na svetovno ekonomijo, je v tem trenutku še težko reči, a socialne in ekonomske posledice bodo precejšnje. Podjetja napovedujejo manjšo ekonomsko aktivnost in s tem se napovedujejo nižje rasti svetovnega gospodarstva, predvsem pa Kitajske.

To se dogaja v trenutku, ko se Evropa pobira iz obdobja zastoja v rasti. Italija in Francija sta v zadnjem četrtletju leta 2019 imeli upad gospodarske aktivnosti, Nemčija je komaj v pozitivnih številkah. V decembru in začetku januarja, pred izbruhom virusa, je večina analitikov napovedovala postopno okrevanje v Evropi in nekoliko počasnejšo rast v ZDA, a oboje precej odvisno od Kitajske. Po izbruhu virusa so se pričakovanja za Kitajsko močno spremenila. Analitiki so močno znižali pričakovanja za rast na Kitajskem, ki naj bi v prvem četrtletju tako namesto 6 odstotkov znašala vsega 4. Drži, da je še zgodaj, da ne vemo, koliko časa bo upočasnjena gospodarska aktivnost trajala in kako se bo virus širil, a več kot očitno optimistične napovedi za prvo četrtletje sodijo v koš za smeti, analitiki pa se morajo vrniti za svoje računalnike in posodobiti modelske napovedi. Preteklost, kot je analogija z virusom sars leta 2003, ponuja izhodišče za razmišljanje. Takrat je bil vpliv na kitajski BDP viden približno dve do tri četrtletja, v prvem četrtletju izbruha virusa pa je bil upad rasti BDP nekje 20-25 odstotkov (z dobrih 12 na približno 10 odstotkov). Na podlagi teh napovedi so tudi tokrat analitiki znižali gospodarsko rast za prvo četrtletje leta 2020 na prej omenjenih 4 odstotke. A pri tem linearnem napovedovanju naletimo na nekaj pomembnih ovir.

Kitajsko gospodarstvo je danes precej bolj odvisno od storitev kot leta 2003. Govorimo o več kot 100-odstotni rasti deleža storitev v BDP v primerjavi z letom 2003. Sam virus in z njim povezani vplivi pa imajo precej večji vpliv na storitveni sektor kot samo proizvodnjo. Po drugi strani je pomembnost kitajske ekonomije v teh letih močno zrasla. Leta 2003 je predstavljala vsega 4 odstotke svetovnega gospodarstva, leta 2019 pa je ta delež zrasel na približno 18 odstotkov. Zato sars ni imel močnega vpliva na svetovno ekonomijo, medtem ko ga novi koronavirus lahko ima in ga očitno bo imel. Neznank je precej, odgovore pa bomo dobili v naslednjih 30 dneh. Če pohod virusa ne bo ustavljen, si lahko obetamo tudi recesijo.

Ta zadnji scenarij pa ob močni pretekli rasti tečajev skrbi vlagatelje že nekaj časa. Očitno koronavirus lahko nažene strah v kosti vlagateljev. Zato zadnji teden spremljamo precejšen popravek tečajev tudi na ameriških borzah. Še vedno je najverjetnejši scenarij popravek ameriških indeksov med 5-10 odstotkov, a število in verjetnost posameznih scenarijev se hitro spreminjata. Ob tem pa ne smemo pozabiti obljube centralnih bank, da bodo storile vse, da preprečijo novo recesijo. Zato lahko ne glede na razplet koronavirusne epidemije pričakujemo vsaj nadaljevanje ohlapne denarne politike, še bolj verjetno pa je še več poceni denarja. Minuli konec tedna smo že videli intervencijo kitajskih oblasti, ki so v finančni sistem vbrizgale svežih 174 milijard dolarjev. V primeru močnejše korekcije v ZDA in Evropi lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi na razvitih trgih.

 

 

Izziv v letu 2020: Začel/-a bom varčevati

 

Neuspešno upravljanje s svojimi financami v življenje prinaša stres, izgubimo občutek varnosti ter imamo vseskozi občutek pomanjkanja. Zato je smiselno začeti odgovorno ravnati s svojim denarjem ter pričeti z varčevanjem. Pri varčevanju denarja se lahko z dobrim načrtom zaobljube zares držimo.

Večina za varčevanje potrebuje motivacijo. In slednje je največ povezano z vstopom v novo leto. Marsikdo si v začetku leta zada veliko novih ciljev in zaobljub. Strokovnjaki pravijo, da nova dejavnost pride v navado v 21 dneh, šest mesecev pa je potrebnih, da postane del naše osebnosti. Tisti, ki zdržijo vsaj eno leto, da praviloma spremenijo svoje navade tudi na dolgi rok. Finančni cilji tu niso nobena izjema. Za uspešno izpolnjeno obljubo potrebujete dovolj močno motivacijo, zastavljen cilj in pravilen način varčevanja. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača.

Denar v nogavici v domačem predalu ali ob rekordno nizkih obrestnih merah na bančnem računu danes ne pridobiva vrednosti, zato je pravi čas, da ga z rednimi vplačili plemenitimo, ne le dajemo “na stran”. Skrajni čas bi bil, da mali vlagatelji razširijo horizont naprej od bančnega depozita. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača. Tako pravi stari rek. In to velja tudi pri varčevanju. Že z 30 evri na mesec lahko začnemo izpolnjevati osebni cilj preko mesečnega varčevanja v vzajemnih skladih. Seveda moramo najprej vedeti, kakšni so naši prihodki, kakšni so nujni odhodki in kje imamo rezervo, da lahko nekaj denarja privarčujemo. Če vas prevečkrat zamika, da zapravite tudi denar, ki bi ga sicer namenili za varčevanje, potem je priporočljivo, da se odločite za katerega od načrtov varčevanja, ki mu morate slediti. Dober primer motivacije je odpreti direktno obremenitev SEPA ali trajnik, da banki s tem naročite, naj vam vsak mesec na določen dan z vašega bančnega računa odtegne določen znesek in ga nameni varčevanju preko paketov vzajemnih skladov. S tem se izognete morebitnemu odlašanju z varčevanjem ali prelaganjem na naslednji dan, teden, mesec ali celo leto.

Več prednosti je zakaj se odločiti za mesečno varčevanje v vzajemnih skladih:
• Ena izmed prednosti je v učinku povprečne cene. To pomeni, da vlagatelj, ki vsak mesec nakaže enak znesek v izbrani sklad, bo včasih dobil več, včasih manj enot. Ko bodo tečaji ob vplačilu višji, bo dobil manj enot, ko bodo tečaji padli, pa več enot. Dolgoročno bo tako lahko ustvaril boljši donos, kot če skuša uloviti najugodnejši trenutek za vplačilo.
• Enostavnost Pristopi lahko kdorkoli in kadarkoli.
• Razpršenost naložb Velikokrat smo že poudarili, da ni dobro nositi »vseh jajc v eni košari«. Če nam košara pade iz rok, koliko jajc ostane celih? To pomeni, da je varneje izbrati sklad ali paket skladov s široko naložbeno zgodbo, saj s tem ni odvisen od rezultata ene same zgodbe (regije ali sektorja), ampak so možnosti razpleta različne. Večina vlagateljev tudi nima časa ali možnosti, da bi neprestano spremljali, kaj se dogaja s podjetji, vključenimi kot naložbe v portfelj izbranega sklada.
• Stroškovno ugodno
• Nobene časovne omejitve varčevanja
• Prilagodljivost Lahko spreminjate znesek
• Stalna dosegljivost sredstev Sredstva niso vezana in vlagatelj lahko kadarkoli poda zahtevo za izplačilo privarčevanega zneska.

Če se novoletnih zaobljub za finančno uspešno leto do zdaj niste držali, ni še vse izgubljeno!

 

 

BREZ VSTOPNIH STROŠKOV od 1. februarja do 31. marca 2020

 

Uprava Generali Investments, družbe za upravljanje, d. o. o., na podlagi prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja sprejema naslednji sklep:
Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse potrebne podatke, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 2. 2020 po 0.01 uri pa do 1. 4. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV ali PV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

 

Zakaj varčevati? Tudi, da si pokrijete pokojninsko vrzel.

 

Tudi demografske projekcije kažejo na to, da se bo trend zaostajanja pokojnin za plačami še naprej nadaljeval. Že sedanja povprečna pokojnina v Sloveniji dosega manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Ob ohranitvi zdajšnjega sistema, torej, če Slovenija ne prilagodi pokojninskega sistema demografskim spremembam, se bodo mesečni prihodki posameznika ob upokojitvi zmanjšali za polovico. Realno znižanje pokojnin se seveda ne bo zgodilo takoj. A tiste, ki se bodo upokojili čez 15 ali 20 let, torej generacija, ki se zdaj približuje 50. letu starosti, bo proti upokojitvi stopala s strahom zaradi drastičnega upada mesečnih prejemkov. Ob vsemu zapisanemu bi torej država morala jasno opozoriti, da je treba za ustrezne prihodke po upokojitvi že sedaj dodatno varčevati.

In tukaj vprašanje, koliko moramo varčevati in privarčevati, da bomo lahko v pokoju prijetno živeli. Končna višina je seveda odvisna od zmožnosti in tudi od starosti posameznika. Večina finančnikov svetuje med 10 in 15 odstotkov prihodkov. In če posameznik želi imeti po upokojitvi mesečne prihodke v višini vsaj 80 odstotkov zadnje plače, mora prihraniti v povprečju okoli 100.000 evrov prihrankov (najmanj pa 75.000 evrov), da bi se njegovi mesečni prejemki (državna pokojnina in dodatna renta) povzpeli na 80 odstotkov povprečne plače. Izračunajte si torej, koliko bo znašala vaša pokojnina prvega stebra in koliko morate za želeno pokojnino privarčevati sami.

Če do sedaj še niste razmišljali o svoji pokojnini in o njenem načrtovanju, potem je lahko sedaj pravi trenutek, da določite svoje upokojitvene cilje in nato ugotovite, kako že varčujete in koliko še morate varčevati ali investirati, da bi do tja prišli. Veliko je nasvetov glede naložb za stabilno pokojnino, ki se vrtijo okoli formul in strategij. Kljub temu pa je včasih koristno narediti korak nazaj in videti širšo sliko. Podala bom nekaj osnovnih nasvetov, s katerimi si boste lahko nekoliko olajšali varčevanje za pokojnino.

Kot prvo, razumite svoje možnosti, ko gre za pokojninske sheme in dodatno individualno varčevanje ter investiranje. Za pokojnino lahko varčujete po različnih shemah in računih, nekatere ponuja vaš delodajalec, k drugim pa lahko pristopite prek bank, družb za upravljanje ali zavarovalnic. Prvi steber tako predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vanj se lahko vključimo obvezno (kot zaposleni) ali prostovoljno (pod določenimi pogoji). Glede na gospodarske in demografske okoliščine ter trende upokojevanja v Evropi se pokojnina iz prvega stebra znižuje in omogoča le še najnujnejši prihodek za preživetje. Če torej želimo tudi po upokojitvi dostojno živeti, je potrebno varčevanje za dodatno pokojnino v drugem in tretjem stebru. Drugi steber je namenjen varčevanju za dodatno pokojnino. Temelj drugega stebra je prostovoljno dodatno zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij. Tretji steber pa predstavljajo vse ostale oblike varčevanja za dodatno pokojnino, na primer vlaganja v sklade in druge finančne instrumente, varčevanje v bankah ter ostalo. Tukaj so vam lahko v pomoč prav vzajemni skladi, saj če gledamo na splošno imajo mlajši vlagatelji še desetletja časa, da bi si opomogli od kakršnega koli padca na delniškem trgu. To pomeni, da se lahko osredotočijo na naložbe z večjim tveganjem in tako potencialno višjo donosnostjo – na primer delniški vzajemni skladi. Če pa ste že blizu upokojitve in tako imate manj časa, da si opomorete od prihodnjih večjih nihanj na delniškem trgu si posledično starejši vlagatelj običajno preusmeri svoj portfelj v višji delež naložb z nižjim tveganjem in potencialno nižjim donosom, kot so to na primer mešani vzajemni skladi ali obvezniški skladi.

Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega na koncu. Tudi logika obrestno obrestnega računa je zelo enostavna, sploh pa pride prav pri varčevanju za pokojnino (dolgoročnost). Če začnemo varčevati prej, mesečno vplačujemo manjšo premijo, do konca delovne dobe pa privarčujemo več.

Mesečno poročilo za december 2019

MesecnoPorociloDecember2019

 

Naložbeni komentar – december 2019

Globalni delniški trgi so investitorje nagradili tudi v decembru. Delniški indeks MSCI je pridobil približno 1,5 odstotka, merjeno v evrih. Tokrat je bila rast najnižja v ZDA, najbolj pa so se podražile naložbe v državah v razvoju.

Pregled po trgih (v evrih) za december 2019

Trgi v ZDA so se podražili za manj kot odstotek, merjeno v evrih. V mesecu je evro pridobil na vrednosti proti ameriškemu dolarju, kar je znižalo donos za evrskega vlagatelja. Najbolj spremljana delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta decembra dosegla nove vrhove. Najbolj so se podražila podjetja v energetskem sektorju, kar je posledica višjih cen surove nafte. ZDA so letos še povečale proizvodnjo črnega zlata in tako zdaj proizvedejo okoli 13 milijonov sodčkov na dan. Na decembrskem zasedanju FED, v skladu s pričakovanji, ni spreminjala obrestne mere. Pozitivno je na trge vplivala tudi novica o trgovinskem dogovoru s Kitajsko, ki naj bi bil podpisan že v januarju 2020. ZDA tako niso decembra uvedle novih dajatev na kitajski izvoz. Obeti podjetij so se izboljšali, predvsem v storitvenih panogah. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje decembra izboljšalo. Trg dela ostaja močan in brezposelnost je na najnižjem nivoju v zgodovini. V Evropi so se delnice podražile za dva odstotka, merjeno z indeksom MSCI. Najbolj so se podražila finančna podjetja in podjetja iz sektorja preskrbe. Pocenile so se naložbe v sektorju komunikacijskih storitev. Vodstvo ECB je prevzela Christine Lagarde, Francozinja, ki je predtem poveljevala Mednarodnemu denarnemu skladu. Na njenem prvem zasedanju ni spreminjala ključne obrestne mere. Skupni indeks PMI se je decembra izboljšal in nakazuje pozitivne obete. V proizvodnem sektorju se slika še ni bistveno izboljšala. Po podatkih evropske komisije se je prav tako znižalo potrošniško zaupanje, ki je bilo decembra najnižje v letu. Napovedi rast za zadnje četrtletje 2019 so nizka.

Rast delnic na trgih v razvoju je bila več kot pet odstotna, merjeno z indeksom MSCI BRIC, izraženim v evrih. Najvišja rast je bila v Braziliji, kjer so se delnice podražile za skoraj 10 odstotkov. Na to je najbolj vplivala pocenitev ameriškega dolarja. Na največjem trgu v razvoju, na Kitajskem, smo zabeležili rast nekaj več kot šest odstotkov. Pozitiven razplet pogajanj z ZDA je prinesel optimizem tudi na borzni parket. Naložbe v Rusiji so se podražile za nekaj več kot pet odstotkov. Glavni ruski izvozni produkt ostajajo energenti in njihova podražitev je pozitivno vplivala na delnice. Za sodček surove nafte je bilo decembra treba odšteti skoraj sedem odstotkov več, kot mesec predtem, merjeno v evrih. Naložbe v Rusiji so bile v letu 2019 najuspešnejše med državami BRIK.

V Sloveniji so se najbolj podražile delnice Nove ljubljanske banke, in sicer za več kot 10 odstotkov. Petrol in Krka sta pridobila nekaj manj kot pet odstotkov. Poraženec pa so bile naložbe v Telekom Slovenije, ki so padle za nekaj manj kot pet odstotkov.

Trošiti ali varčevati, to je sedaj vprašanje?

 

Vprašanje, ali je varčevati pametno, je na mestu, prav tako, če varčevanje potrebujemo? Srečujem veliko ljudi, ki pravijo, da sploh ne potrebujejo varčevanja in varčevanje res ni za vsakogar, saj nekateri preprosto živijo hitro. A to ni najbolj pametno razmišljanje, niti početje, saj ne vemo kaj nam bo prihodnost prinesla. Odgovorno pa je razmišljati o prihodnosti in se zaščititi oziroma poskrbeti za stabilnost in finančno varnost (v primeru okvare strojev, avtomobila ali kaj podobnega, je dobro imeti rezerve, da poplačamo nepredvidene stroške, da poskrbimo za dodatno pokojnino, ohranjamo življenjski standard, poskrbimo za šolanje otrok, se zaščitimo pred izgubo kratkotrajnih prihodkov v primeru izgube službe, itd.).

Nekateri varčujejo, ker se zavedajo, da je za doseganje prihodnjih ciljev (malih ali večjih) to potrebno. Nekateri sami priznavajo, da ne znajo varčevati in da bi se želeli o tem bolje seznaniti, nekateri pa žal nimajo možnosti varčevanja, saj imajo komaj zadosti za preživetje. Varčevanje mora biti prilagojeno vsakemu varčevalcu posebej. Ko se odločimo varčevati, naj varčevanje postane navada – najlažje to storimo z mesečnim varčevanjem, ki je vezano s SEPO direktno bremenitvijo transakcijskega računa. Tako postane varčevanje navada, o kateri vam ni potrebno vsak mesec razmišljati in vam je ne more ogroziti vsak priročen izgovor, zakaj bi dani znesek rajši porabili za kaj drugega.

Ljudje smo bitja navad in zelo hitro se lahko navadimo na določen način življenja. Seveda pa je način življenja povezan s stroški in če se na primer navadite, da porabite vse prihodke, si boste težko ustvarili varnostno rezervo ali sredstva za dolgoročno varčevanje. Slednja pa sta izjemno pomembna, a ne zgolj zato, da boste imeli ob nepričakovanih ali pričakovanih prihodnjih dogodkih zagotovljenih dovolj sredstev, ampak sta pomembna iz psihološkega vidika varnosti, da boste lahko mirno spali, ter da si ne boste uničevali živcev in zdravja kje dobiti denar, ko ga boste naslednjič potrebovali. Na koncu meseca ni toliko pomembno kolikšni so vaši prihodki, bolj je pomembno koliko vam je uspelo privarčevati. Velika večina vlagateljev odkrije precejšen manevrski prostor in možnost za občutne prihranke.

Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da že prej ni poskrbel za svojo prihodnost. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na zlato pravilo, ki ga velja upoštevati pri vodenju osebnega ali družinskega proračuna, da najprej plačamo sebi – sebe. To pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo, za začetek 10 odstotkov naših prihodkov.

 

Srečno 2020!

 

 

Katera je trenutno najprimernejša izbira varčevanja?

 

Ali tudi vi tako dobro poznate svoje naložbe? Vedno več se nas sprašuje, kam z denarjem, ki nam zaradi nizkih bančnih obrestnih mer leži na bančnih računih ter čaka na »boljši jutri«. Alternativo bančnim depozitom nam lahko ponudijo vzajemni skladi, pri katerih pa svetujem, da se pri izbiri odločate glede na zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, uspešnost in strokovnost upraviteljske ekipe, profesionalnost in etičnost finančnih svetovalcev ter glede na stroškovno učinkovitost. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate.

Naj povem kot zanimivost, da so vzajemni skladi izvirna ameriška stvaritev, ki jo je davnega leta 1924 izumil nekdanji trgovec s posodami in ponvami, Edward G. Leffler, ki je bil švedskega porekla. 21. marca 1924 je Leffler ustanovil prvi vzajemni sklad, Massachusetts Investors Trust in kot takšne jih poznamo še danes. Vzajemni skladi so relativno poceni, zelo primerni, na splošno razpršeni, profesionalno vodeni in strogo nadzorovani z zakonodajo. Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Ker pa je tudi pri nas kar velika izbira različnih vzajemnih skladov, mora modri vlagatelj sklade izbirati z veliko pozornostjo.

Povprečni vlagatelj, če sam izbira možnosti, investira v sklad, ki je v preteklosti najhitreje rasel, ker predpostavlja, da bo tako tudi v prihodnje. Po mnenju psihologov je ljudem prirojeno verjeti, da lahko kratkoročni rezultati pomenijo dolgoročen trend. Če torej sklad dela nadpovprečno, intuitivno sklepamo, da bo tako tudi v prihodnje. Na žalost pa je sreča na finančnih trgih pomembnejša od znanja. Če boste torej sklade izbirali na osnovi preteklih donosov, vaše možnosti za uspeh niso nične, so pa temu zelo blizu. In ker so pretekli donosi slab napovedovalec bodočih dogajanj, obstajajo tudi drugi faktorji, ki vam pri izbiri lahko pomagajo in ki sem jih omenila že na začetku vsebine. Predvsem pa je največja prednost vzajemnega sklada prav njegova razpršenost naložb – s tem ko na ekonomičen način razprši vaše investicije in vam privarčuje čas, ki bi ga porabili z izbiranjem delnic po lastni presoji.

Ob vsemu pa se pri tej alternativi varčevanja morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnost, kot je to v primeru klasičnih produktov varčevanja, kjer vam banka garantira določeno fiksno donosnost, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. Pri odločitvi torej ovrednotite tudi tveganje. Vsak sklad ima določen sintetični kazalnik tveganj in donosa, ki kaže razmerje med tveganjem in potencialnim donosom vaše naložbe v sklad. Prav tako ima vsak sklad na spletni strani objavljen dokument – ključni podatki za vlagatelje, kjer si lahko vsak, ki se odloča glede izbire sklada, pogleda preteklo uspešnost sklada.

Pred odločitvijo o izbiri je lahko prav tako smiselno preveriti rejting sklada. Neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike, skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja.

Ko izberete za vas najbolj primeren vzajemni sklad se s časoma tudi vprašate, kdaj pa je čas za prodajo. Donosnost sklada je odvisna od prihodnjih razmer na kapitalskem trgu. Prav tako se lahko zgodi, da boste v določenem obdobju nekaj časa v nerealizirani izgubi. Vendar kot že večkrat poudarjeno so vzajemni skladi zaradi tveganja primerni za dolgoročnejši horizont, vsaj 5 let ali več. In če povzamem investicijskega stratega Charlesa Ellisa, ki je nekoč dejal: »Ne bi se smeli poročiti, če niste pripravljeni ostati poročeni.« Z investiranjem v sklade ni nič drugače. Če v sladu niste pripravljeni zdržati vsaj treh suhih let, tja nikakor ne smete vlagati. In vlagatelju v sklade je prav potrpežljivost najmočnejši zaveznik.

Samo za primer. Neka študija je pokazala, da so vlagatelji v vzajemne sklade med leti 1998 in 2001 izgubljali 4,7 odstotkov letno preprosto zato, ker so kupovali tisto, kar je bilo visoko, in prodajali, kar je bilo nizko.

Tveganja in negotovost je težko pravilno izmeriti in napovedovati prihodnjo korekcijo bi bilo kot bi brcali v meglo, saj nam je že eden največjih vlagateljev Benjamin Graham pojasnil, da prihodnost cen delnic ni nikoli mogoče napovedati. In če že ne moremo napovedati obnašanje borze, lahko skušamo napovedati in nadzirati svoje obnašanje. Tako lahko zaključim, da investirajte in varčujte modro in preudarno in investicija naj bo takšna, da vam po skrbni analizi obeta varnost glavnice in za vas primeren donos.

Mesečno poročilo za november 2019

 

Mesečno poročilo za november 2019

 

Naložbeni komentar – november 2019

V novembru so se globalni delniški trgi podražili za približno 3,5 odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Rast tečajev v ZDA je bila višja od rasti v Evropi. Trgi v razvoju so zaostajali.

Trgi v ZDA so se podražili za nekaj manj kot 5 odstotkov, merjeno v evrih. V mesecu je evro izgubil na vrednosti proti ameriškemu dolarju nekaj več kot odstotek. Padec evra je tudi razlog za višji donos naložb v ZDA s strani evrskega vlagatelja. Najbolj so se podražile naložbe v tehnološkem sektorju in panogi zdravstva. Na drugi strani pa so investitorji zapuščali panogo preskrbe. Najbolj znana ameriška borzna indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta dosegla nove vrhove. Predsednik Trump je objavil, da so pogajanja o trgovinskem dogovoru s Kitajsko napredovala, a kljub temu še vedno nimamo uradnega dogovora. Podatek o gospodarski rasti za tretje četrtletje je bil po zadnji reviziji 2,1 odstotka na letni ravni, kar je bilo boljše od prvotne objave. Tudi skupni indeks PMI je v novembru bil višji kot oktobra. Prav tako se je izboljšalo tudi zaupanje potrošnika. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je v mesecu gibala okoli 1,8 odstotka. Tudi v Evropi so se najbolj podražila tehnološka podjetja . Indeksi PMI za proizvodno panogo so se nekoliko izboljšali, a še vedno ostajajo pod ključno mejo 50 točk, ki je meja med izboljšanjem in poslabšanjem. Inflacija je bila v novembru 1 odstotek na letni ravni, kar je za 0,2 odstotne točke več kot mesec pred tem. Zaupanje potrošnika se v mesecu ni bistveno izboljšalo, Obrestna mera na 10-letno nemško obveznico še vedno ostaja negativna.

Trgi v razvoju so se podražili manj kot trgi v razvitem svetu. Na to je vplivala tudi rast dolarja proti ostalim valutam. Delnice na kitajskem so se podražile nekoliko manj kot 3 odstotke in s tem največ prispevale k skupni rasti indeksa MSCI BRIK. Na drugi strani so največji padec utrpele naložbe v Braziliji. Vladi Bolsonara še vedno ni uspelo uvesti pokojninske reforme. Naložbe v indiji in Rusiji so v mesecu nekaj malega pridobile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v novembru pridobil skoraj 5 odstotkov. K rasti indeksa so največ prispevale delnice novomeške Krke, ki so poskočile za več kot 10 odstotkov. Visoko rast sta tečaja delnic sta zabeležili tudi Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav. Delnice koprske Luke so bile tokrat borzni poraženec. Le te so se pocenile za okoli 2 in pol odstotka. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile naložbe v Romuniji in Srbiji. Hrvaški CROBEX je ostal dokaj nespremenjen, medtem ko je bolgarski SOFIX izgubil skoraj 2 odstotka.