Panogo v veliki meri zastopajo ameriška podjetja, saj se je med deset največjih podjetij uspelo vriniti le Samsungu. Ta prednjačijo  tudi po višini vrnjenih dobičkov vlagateljem – tako v obliki dividend kot v obliki odkupa lastnih delnic. Zato so se od poka internetnega balona leta 2000 temeljito spremenila tudi vrednotenja v panogi, ki je razen redkih izjem postala vrednotena relativno poceni in s tem ponuja zanimive investicijske priložnosti.
Kar nekaj največjih podjetij iz te panoge izplačuje nadpovprečne dividende, vendar, kar je še pomembneje, te dividende rastejo hitreje od povprečja drugih podjetij na borzah, pole tega pa je za sektor informacijske tehnologije značilno tudi zelo veliko prostih denarnih sredstev. Če pogledamo samo deset največjih podjetij v panogi (Apple, Microsoft, Google, IBM, Samsung, Intel…) ugotovimo, da nimajo nobenega dolga, imajo pa 250 milijard evrov na bančnih računih. Za primerjavo: s tem denarjem lahko odplačajo vse dolgove Grčije, Cipra, Slovenije in še koga zraven.

Podjetje z najdaljšo zgodovino izplačevanja rastoče dividende v panogi je IBM, ki je že zadnjih 30 let dividendni šampion. V zadnjem desetletju sta se mu pridružila še Microsoft in Intel, zadnjih nekaj let pa v to kategorijo vstopata tudi Apple ter Cisco Systems. Poleg teh multinacionalk se najde v panogi tudi nekaj manjših zanimivih podjetij. Dividendna donosnost se giblje od okoli 1,75 odstotka pri IBM do 2 odstotkov pri Applu pa vse do skoraj 4 odstotke pri Intelu. A še pomembnejši podatek kot trenutna dividendna donosnost je dolgoročna rast dividend. Tako ta rast pri IBM, Intelu in Microsoftu dosega okoli 15 odstotkov v zadnjih petih letih, s tem pa se ne more pohvaliti ravno veliko podjetij. Za nameček je Apple ravno pred nekaj dnevi najavil dvig dividende v letu 2013 za 15 odstotkov.

Dodatna komponenta nagrajevanja delničarjev je odkup lastnih delnic, ki v praksi pomeni, da se dobiček podjetja deli na vedno manjšo količino delnic, s tem pa donosi za obstoječe vlagatelje rastejo. Tako je recimo Intel v zadnjih osmih letih zmanjšal količino obstoječih delnic za 16 odstotkov, Microsoft za skoraj 22 odstotkov, IBM pa za skoraj 30 odstotkov. Apple pa je pred dnevi objavil, da bo za nakupe lastnih delnic namenil slabih 40 milijard evrov, s čimer se počasi premika v smer zrelejšega podjetja, ki bo večji del dobička vrnilo svojim lastnikom.

Za konec lahko dodamo, da vsa omenjena podjetja druži še ena skupna lastnost, ki jo iščemo pri podjetjih, v katera želimo investirati: so nesporni šampioni v svojih segmentih poslovanja ter nesporno vodilna globalna podjetja, ki vodijo v inovacijah in prilagajanju trgom. Zato si lahko nadpovprečne donose obetamo tudi v prihodnosti.  

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, KD Skladi

V skladu KD Dividendni se nahajajo najboljša globalna podjetja z dolgo zgodovino naraščajočih izplačil.

V sredo in četrtek, 24. in 25. aprila 2013, med 10. in 19. uro, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal že 19. Finančni sejem Kapital 2013, sejem za kreiranje in doseganje finančnih ciljev. Letošnji Finančni sejem ponuja tudi individualna svetovanja, zato se, če vas določeno področje posebej zanima, lahko prijavite na svetovalne urice, brezplačno osebno svetovanje s svetovalci.

Med sponzorji sejma je tudi družba KD Skladi. Vabimo vas na predavanje naših strokovnjakov:

Sreda, 24. 4. 2013

DVORANA II

14.00- 15.00 Predavanje: Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti

Sašo šmigić in David Zorman, upravitelja, KD Skladi, d.o.o.

Upravitelja se bosta posvetila trenutnemu okolju na kapitalskih trgih v luči zgodovinskega konteksta in primerjala vzorec okrevanja po krizi s trenutnim razpletom. Predstavila bosta privlačnost delniških trgov glede na ostale naložbe in druge dolgoročne strukturne trende, ki jih lahko uporabimo v naložbeni strategiji. Staranje prebivalstva, višanje kakovosti življenja in predvsem potrošnja na razvijajočih se trgih so trendi, odporni na krizo.

Prijava

INFO TOČKA

10.00 – 15.00 Svetovalne urice KD Skladi: brezplačno osebno svetovanje z našimi svetovalci

Že varčujete in vas zanima razlaga aktualnih razmer na finančnih trgih, kaj se dogaja z vašimi skladi? Vas zanima, kam vložiti nove prihranke, kako varčevati za pokojnino? 

Finančni svetovalci družbe KD Skladi vam bodo na voljo za brezplačen finančni nasvet, osebni pregled portfelja in predstavitev različnih možnosti varčevanja v skladih.

Vstopnina: 8 EUR, 4 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

VSA PREDAVANJA SO BREZ KOTIZACIJE, OBVEZNA JE PRIJAVA!

Na voljo bo tudi nekaj brezplačnih vstopnic za naše vlagatelje. Pišite na nasvet@kd-skladi.si  in sporočite svoj naslov. Pohitite in si zagotovite brezplačen vstop!

Več o programu in prijave
 

1. Lanska izguba bančnega sistema Slovenije znaša rekordnih 600 milijonov evrov. Ali je država sposobna sama sanirati banke?
Po ocenah bonitetne S&P bo Slovenija v letu 2013 za prenos slabih terjatev bank na slabo banko potrebovala tri do štiri milijarde evrov, kar bi po ocenah agencije glede na slabe obete gospodarske rasti delež javnega dolga v BDP dvignilo z 48 odstotkov v 2012 na 59 odstotkov v 2013. Navedeno je bil eden izmed poglavitnih razlogov za znižanje bonitetne ocene Slovenije 12. februarja letos. Tovrstnega zneska Slovenija ne more financirati sama, saj bo vire treba pridobiti v tujini, vprašanje je le, ali bo šlo za zadolževanje države za ta namen ali za vstop tujih investitorjev v slovenske banke. Sposobnost države, da sama sanira banke, pa je poleg omejenih dostopov do sredstev, potrebnih za financiranje, treba gledati tudi z vidika sposobnosti upravljanja s slabimi terjatvami in sprejemanjem odločitev, pri čemer se politika zgodovinsko ni izkazala kot najboljši možen kandidat. 

2. Predstavlja trojka rešitev za naš bančni sistem?
Trojka bi prinesla predvsem hitrejše in bolj odločno sprejemanje potrebnih ukrepov, kar bi verjetno pospešilo sanacijo, sama rešitev pa je odvisna še od drugih dejavnikov.

3. Kakšne bi bile negativne in kakšne pozitivne posledice prihoda trojke tako na bančni sistem, širše gospodarstvo in na življenje ljudi?
Posledice teoretičnega prihoda trojke bi se verjetno odrazile na vseh področjih, v prvi vrsti verjetno v obliki hitrejšega in bolj odločnega sprejemanja potrebnih reform, ki bi bile tudi bolj korenite. Dolgoročno bi to verjetno imelo pozitivne učinke na gospodarsko rast in strukturo slovenskega gospodarstva.

4. Znana so državna podjetja, katere naj bi država prodala. Ali se strinjate s prodajo podjetij, ki posedujejo pomembno infrastrukturo kot so Telekom, Luka Koper, Slovenske železnice?
Z vidika, da je država slab gospodar, je prodaja državnih deležev v podjetjih vsekakor smiselna. Pri vprašanju pomembnih infrastrukturnih podjetij oziroma podjetij, ki imajo status naravnega monopola oziroma zagotavljajo tako imenovane javne dobrine (železnice), pa je treba upoštevati tudi druge vidike zagotavljanje javnih dobrin. V teh primerih je morda smiselno razmisliti o oblikah tujih financiranj potrebnih infrastrukturnih projektov z dokapitalizacijami oziroma podobnimi oblikami. Vsekakor pa Telekom glede na konkurenco na trgu verjetno lahko izvzamemo s seznama infrastrukturno pomembnih podjetij.

5. Kako komentirate načrtovano privatizacijo vodnega omrežja, katero podpira Bruselj?
Privatizacije samega vodnega omrežja na tem mestu ne bi komentirali, gre pa vsekakor za koncept vprašanja zagotavljanja javnih dobrin.

Odgovarja: Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za januar 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – januar 2013

Januar je minil v znamenju nadaljevanja pozitivnega razpoloženja na globalnih trgih, saj so podatki iz največjih svetovnih gospodarstev kazali, da se svetovna ekonomija krepi navkljub občasnim pretresom, ki vedno znova prestrašijo vlagatelje.

Globalni delniški trgi so v preteklem mesecu pridobili 1,5 % vrednosti. Po uspešnem dogovoru o nadaljevanju davčnih olajšav za večji del ameriškega prebivalstva in podatkih s Kitajske, kjer so se puščice ekonomske rasti znova obrnile navzgor, so globalni delniški trgi odreagirali pozitivno. Tečaji v ZDA so zrasli za slabih 1,9 %, trgi v Evropi celo za slaba 2,7 %, najslabše pa so jo odnesli razvijajoči se trgi, kjer je bila rast »zgolj« 1,2 %, predvsem kot posledica težav Brazilije. Najboljši trg pa je bil zopet Balkan skupaj s Slovenijo, saj je ta regija v januarju prinesla izdatnih 6,5 %.

V ZDA je bilo dogajanje na trgu predvsem v začetku meseca pogojeno s uspešnim dogovorom glede nadaljevanja davčnih olajšav ameriškemu prebivalstvu. Sredi meseca pa je dogajanje postalo povsem odvisno od sezone objav rezultatov, saj so ameriška podjetja začela z objavami za zadnji kvartal 2012 in s tem letnih rezultatov 2012. Kar je še pomembneje, pa so napovedala svoja pričakovanja za leto 2013. Vlagatelji so tako dobili vpogled v krvno sliko največjih svetovnih podjetij in s tem vpogled v stanje svetovnega gospodarstva. Sezona objav sicer še ni končana, je pa že opazen vzorec relativno dobrih objav in zelo previdnih napovedi za 2013, ki so nekoliko razočarale vlagatelje, saj si le-ti očitno želijo drznejših načrtov. Največ pozitivnih novic je prišlo iz obeh sektorjev potrošnje (ožje in širše), predvsem po zaslugi potrošnika v ZDA in na trgih v razvoju. Kot največje razočaranje lahko označimo predvsem sektor informacijske tehnologije, saj so napovedi za 2013 previdnejše, kot je bil rezultat leta 2012. Dodatno pa je bilo tudi konec leta vidno ohlajanje kupcev ter nekoliko manjše zanimanje za najnovejše izdelke, predvsem na področju pametnih telefonov in interneta.

Evropa je v odsotnosti negativnih novic nadaljevala z močnim okrevanjem delniških trgov. Evropski politiki kažejo moč in željo spopada z močno recesijo oziroma veliko brezposelnostjo v južnem delu Evrope (Grčija, španija, Portugalska, deloma tudi Italija), zaradi česar se zaupanje vlagateljev vrača. Prav tako prve objave poslovanja podjetij za leto 2012 in napovedi za 2013 kažejo, da tudi največja evropska podjetja gradijo svoj optimizem na potrošniku, predvsem na tistem s trgov v razvoju.

Japonska vlada oziroma centralna banka je v januarju spremenila svojo monetarno politiko in napovedala, da si je sedaj zastavila kot cilj 2-odstotno inflacijo. V praksi to pomeni tiskanje jenov, zato je bil rezultat rast tečajev na borzah in močan padec jena v primerjavi z ostalimi svetovnimi valutami.

Trgi v razvoju so januarja beležili solidno rast, žal pa so po rasti zaostali za ostalimi trgi. Najboljši trg je bila tokrat Rusija s skoraj 6-odstotno rastjo, tudi Kitajska ni dosti zaostajala z rastjo v višini slabih 4 %. Najslabši trg znotraj držav BRIK je bila Brazilija, kjer imajo največja podjetja iz indeksov težave z lokalno politiko, saj želi brazilska vlada z zamrznitvijo cen znižati inflacijo. Državne intervencije pa nikoli dobro ne vplivajo na rezultate poslovanja, kar je prestrašilo vlagatelje. Negativno je končala tudi Turčija, ki je bila zvezda leta 2012, januarja pa je pridelala 1,5 % minusa.

Rast na globalnih trgih je tudi v januarju privabila dodatne vlagatelje v regijo Jugovzhodne Evrope oziroma Balkana, ki so nadaljevali z nakupi delnic iz regije, kar je ob relativno majhni likvidnosti prineslo nadpovprečno rast. Ob nadaljnji rasti oziroma optimizmu na globalnih trgih lahko pričakujemo povečanje zanimanja za regijo, kar bo prineslo nadaljnjo nadpovprečno rast na tem območju, očitno pa tudi slovenske težave s politično stabilnostjo pretirano ne odvračajo tujih vlagateljev.

Obvezniški trgi so po dolgem obdobju rasti znova doživeli korekcijo, in sicer je referenčni indeks upadel za 0,7 %. Tako se je zahtevana donosnost 10-letne referenčne nemške obveznice zvišala kar za dobrih 35 bazičnih točk na 1,68 % konec meseca.