Vabilo na brezplačno predavanje za vlagatelje »Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti«

Program: 
1. Pozdravni nagovor – Luka Podlogar, član uprave
2. Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti, pregled po posameznih trgih in skladih – Luka Flere, direktor naložbenega sektorja, Aleš Lokar in Sašo šmigić, pomočnika direktorja naložbenega sektorja
3. Kako postopno varčevati za pokojnino, šolanje otrok, izpolnitev želja. Predstavitev novega produkta varčevalni paketi – Marko Mikuletič, finančni svetovalec
4. Kako poskrbeti za socialno in finančno varnost svojih najbližjih. Predstavitev ponudbe Življenjski kasko – Asistenca življenja (Adriatic Slovenica)
5. Pogovor o predstavljenih temah


Termini:
Torek, 28. maj 2013, ob 17.00, Hotel Mons, Pot za Brdom 55, Ljubljana 
Četrtek, 30. maj 2013, ob 17.00, Maribor Hotel Piramida, Ul. heroja šlandra 10, Maribor

Ker je število mest omejeno, vas prosimo, da se predhodno prijavite:

PRIJAVA NA PREDAVANJE

Želite analizo portfelja in predstavitev različnih možnosti varčevanja v skladih ali o možnostih zavarovanj? Svetovalci družbe KD Skladi in zavarovalni zastopniki Adriatica Slovenice vam bodo na info točki na voljo za brezplačen finančni nasvet.

Veselimo se srečanja z vami.

Mesečno poročilo KD Skladi, d.o.o. – April 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za april 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – april 2013

Aprila so svetovni delniški trgi ostali blizu ravni s konca marca, ponovno pa je bila prisotna precejšnja divergenca v donosih različnih trgov. Globalni delniški trgi so na mesečni ravni nekoliko izgubili, ob čemer pa so se okrepili kapitalski trgi v Evropi. Le-ti so v aprilu pridobili 0,94 odstotka vrednosti, medtem ko so delniški trgi v ZDA izgubili 1,03 odstotka svoje vrednosti, merjeno v evrih. Ponovno smo bili priča razliki med donosi trgov v razvoju in razvitih trgov, saj so trgi držav BRIC so izgubili 1,6 odstotka svoje vrednosti.

Po tem ko je iz ZDA od začetka leta prihajal stabilen tok pozitivnih makroekonomskih podatkov, pa so le-ti v aprilu nakazali na poslabšanje. Predvsem so kapitalske trge razočarali podatki o industrijski proizvodnji, potrošnji in trgu dela, kar je z mize umaknilo razprave o zaključku programa kvantitativnega sproščanja.

Upočasnitev gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju je v ZDA sicer pričakovana kot posledica znižanja davčnih spodbud in manjših izdatkov države. Je pa določeno razočaranje prinesel podatek, da so Združene države Amerike v prvem četrtletju rasle »zgolj« 2,5 odstotka, medtem ko je finančna javnost pričakovala 3-odstotno rast.  Slabše podatke o industrijski proizvodnji pa smo v aprilu zaznali po celem svetu, predvsem je razočarala Kitajska, kjer gospodarstvo še vedno raste, vendar manj, kot so pričakovali analitiki. V Evropi je slabšanje gospodarske aktivnosti poleg perifernih držav opazno tudi v Franciji in Nemčiji, kljub temu pa so umiritev razmer v Italiji, kjer so dobili novega mandatarja, ter rezultati podjetij povzročili dvig delniških indeksov. 

Skrbi glede globalne gospodarske aktivnosti so se odrazile tudi v dejstvu, da sta sektor materialov in sektor energije mesec zaključila z največjim padcem vrednosti, 3,97 odstotka oziroma 2,31 odstotka, merjeno v evrih. Rezultati podjetij v prvem četrtletju so bili v povprečju skladni s pričakovanji in so vsaj delno potrdili napovedi o postopnem dvigu globalne gospodarske aktivnosti, niso pa prinesli večjih pozitivnih presenečenj.

Trgi v razvoju so v aprilu nadaljevali negativen trend. Najslabše se je odrezala Rusija, kjer je delniški indeks upadel za okoli 6 odstotkov na podlagi političnega tveganja ter znižanja cen nafte in naravnega plina. Na Kitajskem je delniški indeks upadel za 1,5 odstotka, analitike pa je najbolj razočaral podatek, da je v prvem četrtletju BDP porasel za 7,7 odstotka, kar je več od uradne napovedi vlade, vendar manj od pričakovane
8-odstotne rasti.  

V aprilu je bila v središču pozornosti mednarodne finančne javnosti tudi Slovenija. Po drastičnem povečanju stroškov zadolževanja konec marca so se vrstila ugibanja o tem, ali potrebujemo pomoč Evrope in ali bomo zanjo zaprosili. Po sestankih premierke v Bruslju in obljubi, da bo sanacijski program pripravljen do 8. maja, ter predstavitvenih sestankih ministra Čuferja s tujimi investitorji so se razmere na obvezniškem trgu nekoliko umirile. Konec meseca pa je zaznamovala predvsem presenetljiva objava bonitetne agencije Moody’s, ki je Sloveniji znižala bonitetno oceno. Naša država se je tako pridružila Grčiji in Portugalski v tako imenovanem špekulativnem razredu. Kljub znižanju ocene je na podlagi ohranitve bonitetne ocene pri bonitetnih hišah S&P ter Fitch Slovenija v prvih dneh maja uspešno izdala za 3,5 milijarde dolarjev denominiranih obveznic, zanimanje vlagateljev pa je bilo izjemno. Seveda pa novo zadolževanje glede na stanje v državi ni bilo poceni, zahtevana donosnost za 5-letno obveznico je bila 4,95 odstotka, za 10-letno pa 6 odstotkov. Na podlagi špekulacij o prodaji državnih podjetij je dober mesec je zabeležil tudi slovenski delniški trg, saj je indeks SBITOP pridobil okoli 7 odstotkov.

Obveznice držav PIIGS, predvsem španije in Italije, so na podlagi znižanja politične negotovosti ter pozitivnih signalov s strani Evrope v aprilu pridobile na vrednosti. Tako se je donosnost italijanske 10-letne državne obveznice znižala pod 4 odstotke, zahtevana donosnost španske 10-letne državne obveznice pa je konec meseca aprila znašala okoli 4,1 odstotka.

IT-sektor ponuja lepe dividende

Panogo v veliki meri zastopajo ameriška podjetja, saj se je med deset največjih podjetij uspelo vriniti le Samsungu. Ta prednjačijo  tudi po višini vrnjenih dobičkov vlagateljem – tako v obliki dividend kot v obliki odkupa lastnih delnic. Zato so se od poka internetnega balona leta 2000 temeljito spremenila tudi vrednotenja v panogi, ki je razen redkih izjem postala vrednotena relativno poceni in s tem ponuja zanimive investicijske priložnosti.
Kar nekaj največjih podjetij iz te panoge izplačuje nadpovprečne dividende, vendar, kar je še pomembneje, te dividende rastejo hitreje od povprečja drugih podjetij na borzah, pole tega pa je za sektor informacijske tehnologije značilno tudi zelo veliko prostih denarnih sredstev. Če pogledamo samo deset največjih podjetij v panogi (Apple, Microsoft, Google, IBM, Samsung, Intel…) ugotovimo, da nimajo nobenega dolga, imajo pa 250 milijard evrov na bančnih računih. Za primerjavo: s tem denarjem lahko odplačajo vse dolgove Grčije, Cipra, Slovenije in še koga zraven.

Podjetje z najdaljšo zgodovino izplačevanja rastoče dividende v panogi je IBM, ki je že zadnjih 30 let dividendni šampion. V zadnjem desetletju sta se mu pridružila še Microsoft in Intel, zadnjih nekaj let pa v to kategorijo vstopata tudi Apple ter Cisco Systems. Poleg teh multinacionalk se najde v panogi tudi nekaj manjših zanimivih podjetij. Dividendna donosnost se giblje od okoli 1,75 odstotka pri IBM do 2 odstotkov pri Applu pa vse do skoraj 4 odstotke pri Intelu. A še pomembnejši podatek kot trenutna dividendna donosnost je dolgoročna rast dividend. Tako ta rast pri IBM, Intelu in Microsoftu dosega okoli 15 odstotkov v zadnjih petih letih, s tem pa se ne more pohvaliti ravno veliko podjetij. Za nameček je Apple ravno pred nekaj dnevi najavil dvig dividende v letu 2013 za 15 odstotkov.

Dodatna komponenta nagrajevanja delničarjev je odkup lastnih delnic, ki v praksi pomeni, da se dobiček podjetja deli na vedno manjšo količino delnic, s tem pa donosi za obstoječe vlagatelje rastejo. Tako je recimo Intel v zadnjih osmih letih zmanjšal količino obstoječih delnic za 16 odstotkov, Microsoft za skoraj 22 odstotkov, IBM pa za skoraj 30 odstotkov. Apple pa je pred dnevi objavil, da bo za nakupe lastnih delnic namenil slabih 40 milijard evrov, s čimer se počasi premika v smer zrelejšega podjetja, ki bo večji del dobička vrnilo svojim lastnikom.

Za konec lahko dodamo, da vsa omenjena podjetja druži še ena skupna lastnost, ki jo iščemo pri podjetjih, v katera želimo investirati: so nesporni šampioni v svojih segmentih poslovanja ter nesporno vodilna globalna podjetja, ki vodijo v inovacijah in prilagajanju trgom. Zato si lahko nadpovprečne donose obetamo tudi v prihodnosti.  

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, KD Skladi

V skladu KD Dividendni se nahajajo najboljša globalna podjetja z dolgo zgodovino naraščajočih izplačil.

KD Skladi in Adriatic Slovenica o priložnostih in trendih na sejmu Kapital 2013

V sredinem programu sta Sašo šmigić in David Zorman, upravitelja iz KD Skladov, govorila o situaciji na finančnih trgih in o tem, kako izkoristiti trende prihodnosti. Sašo šmigić je vzorec poteka okrevanja preteklih kriz – razvidne so štiri faze – primerjal s trenutnim razpletom po zlomu trgov v oktobru 2007. Prvemu šoku sledi medkrizni skok tečajev, nato mučno obdobje vzponov in padcev, v katerem smo sedaj, ki se zaključi z visoko rastjo delniških trgov, in celoten cikel se ponovi. Predavatelj je prisotne pomiril z ugotovitvijo, da se razvoj zadnje finančne krize bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Trenutno se držimo še bolje kot v preteklosti, predvsem smo lahko priča rasti trgov v razvoju in v ZDA. Izjema sta le evrsko območje in Balkan, ki zaostajata v primerjavi z drugimi trgi. Pri prvem je problem v togem političnem sistemu in prepočasnem odzivanju na krizo, pri drugem pa v pomanjkanju politične volje za stimulacijske programe, nelikvidnosti trgov in slabem prometu na lokalnih borzah. A to pomeni tudi priložnost za nove vlagatelje, saj bodo tudi ti trgi verjetno nadoknadili razkorak. Sašo šmigić vidi svetlo prihodnost v balkanski regiji. Če sklepamo po vzorcu preteklih kriz, je torej pred nami velik vzpon tečajev, do takrat pa kakšen popravek navzdol še ni izključen.

David Zorman, ki upravlja sklad KD Vitalnost, je prikazal, da sektorjev, kamor investira ta sklad (zdravstvo, osnovna in široka potrošnja), kriza ni prizadela. Zaradi demografskih trendov, kot so staranje prebivalstva in višanje življenjskega standarda, lahko pričakujemo nadaljnjo uspešno rast teh podjetij, predvsem na trgih v razvoju, kjer bodo vse več sredstev namenili za rekreacijo, zabavo, zdravstvo. Coca-Cola se tam prodaja ne glede na krizo, tako kot ostale blagovne znamke prehrambnih izdelkov in kozmetike, katerih cena se giblje okoli nekaj evrov in ki zaradi zahodnega porekla veljajo za bolj zaželene. Priča smo zanimivemu trendu, da zahodna globalna farmacevtska podjetja večino prodaje že ustvarijo na trgih v razvoju, zato se poraja vprašanje, ali investirati v te ali lokalne farmacevtske družbe. Slednje imajo lepo rast v zadnjih letih, vendar cena njihovih delnic tudi bolj niha.

Poraba in zdravstvo sta torej nesporna dolgoročna strukturna trenda, ki ju s postopnim varčevanjem lahko izkoristimo sebi v prid, še posebej pri varčevanju za pokojnino …

Pokojnina je bila ena od tem četrtkovega sklopa predavanj za poslovno javnost. O pokojninskih zavarovanjih je na predavanju z naslovom Nove dimenzije varnosti in stroškovna učinkovitost govorila izvršna direktorica za področje življenjskih zavarovanj na Adriaticu Slovenici, mag. Maja Benko.

Predstavila je prednosti in učinke pokojninskih zavarovanj za podjetja dolgoročen vpliv na poslovanje, motivacijo zaposlenih in večanje ugleda podjetja. Država si vzdrževanja obveznega pokojninskega sistema v taki obliki, kot je bil sedaj, več ne more privoščiti, zato bo v prihodnjih letih vsekakor spodbujala pokojninsko varčevanje v drugem in tretjem stebru – v sklopu dodatnih zavarovanj. Korak k temu je naredila že z aktualnimi spremembami drugega stebra – gre za razširitev nabora podjetij, ki so lahko vključena v sistem in tako upravičena do davčnih olajšav, prav tako se širi nabor potencialnih zavarovancev, pristopili bodo lahko na primer tudi pretežni lastniki. Delodajalci, ki financirajo kolektivne pokojninske načrte, z vstopom v sistem drugega pokojninskega stebra zmanjšujejo svoje stroškovne in davčne obremenitve, ob ustrezni kombinaciji z varčevanji in zavarovanji v tretjem stebru pa še dodatno optimizirajo nagrajevanje vseh zaposlenih in še posebej svojih ključnih kadrov.

Prezentacija KD Skladi

Fotoutrinki

KD Skladi vabijo na sejem Kapital 2013

V sredo in četrtek, 24. in 25. aprila 2013, med 10. in 19. uro, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal že 19. Finančni sejem Kapital 2013, sejem za kreiranje in doseganje finančnih ciljev. Letošnji Finančni sejem ponuja tudi individualna svetovanja, zato se, če vas določeno področje posebej zanima, lahko prijavite na svetovalne urice, brezplačno osebno svetovanje s svetovalci.

Med sponzorji sejma je tudi družba KD Skladi. Vabimo vas na predavanje naših strokovnjakov:

Sreda, 24. 4. 2013

DVORANA II

14.00- 15.00 Predavanje: Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti

Sašo šmigić in David Zorman, upravitelja, KD Skladi, d.o.o.

Upravitelja se bosta posvetila trenutnemu okolju na kapitalskih trgih v luči zgodovinskega konteksta in primerjala vzorec okrevanja po krizi s trenutnim razpletom. Predstavila bosta privlačnost delniških trgov glede na ostale naložbe in druge dolgoročne strukturne trende, ki jih lahko uporabimo v naložbeni strategiji. Staranje prebivalstva, višanje kakovosti življenja in predvsem potrošnja na razvijajočih se trgih so trendi, odporni na krizo.

Prijava

INFO TOČKA

10.00 – 15.00 Svetovalne urice KD Skladi: brezplačno osebno svetovanje z našimi svetovalci

Že varčujete in vas zanima razlaga aktualnih razmer na finančnih trgih, kaj se dogaja z vašimi skladi? Vas zanima, kam vložiti nove prihranke, kako varčevati za pokojnino? 

Finančni svetovalci družbe KD Skladi vam bodo na voljo za brezplačen finančni nasvet, osebni pregled portfelja in predstavitev različnih možnosti varčevanja v skladih.

Vstopnina: 8 EUR, 4 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

VSA PREDAVANJA SO BREZ KOTIZACIJE, OBVEZNA JE PRIJAVA!

Na voljo bo tudi nekaj brezplačnih vstopnic za naše vlagatelje. Pišite na nasvet@kd-skladi.si  in sporočite svoj naslov. Pohitite in si zagotovite brezplačen vstop!

Več o programu in prijave
 

Mesečno poročilo KD Skladi marec 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – marec 2013

Marca smo bili na svetovnih delniških trgih priča divergenci med donosnostjo razvitih in razvijajočih se ekonomij. Tečaji delnic »razvitih ekonomij« so marca kljub nastanku novega žarišča v evrskem območju (Ciper) nadaljevali pozitiven trend rasti. Na drugi strani pa so največje razvijajoče se ekonomije, predvsem Kitajska in Rusija, vlagatelje razočarale z negativno donosnostjo.

Globalni delniški trgi so marca pridobili na vrednosti. Na mesečnem nivoju so se okrepili za kar 3,7 odstotka. K rasti so ponovno največ prispevale Združene države Amerike, saj so se njihovi delniški trgi okrepili za zavidljivih 5,4 odstotka, merjeno v evrih. Razlog za rast ameriških borznih indeksov leži v pozitivnih makroekonomskih podatkih. Nekaj slabše, a še vedno pozitivno, jo je marca odnesla Evropa, ki je zabeležila rast v višini 1,3 odstotka. Model reševanja finančnih držav Cipra je eden glavnih razlogov za slabšo predstavo Evrope. Kljub temu, da gre z vidika celotne Unije za dokaj majhno državo in nizek znesek potrebne pomoči, je »ciprska saga« na evropske kapitalske trge vnesla veliko nemira. Ciprska vlada, ki ji je »trojka« pogojila državno pomoč zgolj v primeru, da sama zagotovi del sredstev, se je odločila za radikalen in do sedaj nepredstavljiv ukrep. Potrebna sredstva naj bi zagotovili tako, da naj bi delež depozitov (10 odstotkov) fizičnih in pravnih oseb zamenjali z lastniškim deležem v bankah. V strahu, da bi prišlo do nekontroliranega dviga depozitov, so ciprske banke začasno zaprle svoja vrata, prav tako pa je prišlo do omejitve dviga denarja na bančnih avtomatih.

Da je bil marec izjemno pozitiven mesec za vlagatelje, kaže tudi dejstvo, da so bili z izjemo segmenta materialov vsi ostali sektorji pozitivni. Sektorski pregled nam kaže, da so se marca najbolje odrezale delnice podjetij zdravstvenega sektorja. Le-te so na mesečni ravni zrasle za dobrih 7 odstotkov. Več kot 6- odstotno rast tečajev so zabeležile tudi delnice podjetij v segmentu osnovnih potrošnih dobrin in telekomunikacij. Razlog za negativno rast delnic podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem ter predelavo surovin in materialov, leži v strahu pred upočasnitvijo gospodarske rasti na Kitajskem, največji svetovni uvoznici surovin.

Trgi v razvoju v marcu niso sledili ZDA in EU, saj se je indeks BRIK znižal za 0,8 odstotka. Najslabše se je odrezala Kitajska, predvsem zaradi bojazni, da naj bi Kitajska centralna banka v strahu pred nepremičninskim balonom posegla v kreditno dejavnost bank. Nižja kreditna aktivnost in nekoliko nižje državne investicije bi se lahko v prihodnosti odrazile v nižji gospodarski rasti, kar je med vlagatelje vneslo nekaj nemira. Posledično so se znižali delniški tečaji, ki so v marcu padli za 2,6 odstotka, merjeno v evrih. Negativno donosnost v višini 1,6 odstotka so zabeležile tudi ruske delnice. Počasi se pobira tudi Brazilija, ki je leto začela izjemno slabo. Tečaji brazilskih delnic so marca v povprečju zrasli za 0,6 odstotka.

Marca se je ponovno slabo odrezal slovenski kapitalski trg, saj je indeks SBITOP izgubil 4,8 odstotka. Razlogi za padec delniških tečajev ostajajo enaki, izpostavili pa bi predvsem politično negotovost. Odprto vprašanje ostaja privatizacija domačih podjetij, katere usoda je vedno bolj meglena. Vse te aktivnosti  bodo tudi v prihodnje odvračale tako tuje kot tudi domače vlagatelje z Ljubljanske borze. Zagotovo je imela na slovenski kapitalski trg velik negativen vpliv tudi krizna situacija na Cipru, saj so se tako v domačih kot tujih medijih pojavila namigovanja, da naj bi bila ravno Slovenija med vsemi članicami evrskega območja najbližje ponovitvi ciprskega scenarija.

Zaostrene razmere na Cipru so vplivale na slovenske obveznice, ki so se močno pocenile. Donos do dospetja referenčne 8-letne obveznice se je povečal za 1,2 odstotne točke, in sicer na 6,2 odstotka konec meseca. Na drugi strani pa so zrasle obveznice držav varnega zavetja, kot sta Nemčija in Francija. Tako se je nemška državna obveznica podražila in je njena donosnost do dospetja konec meseca dosegla 1,3 odstotka.

KD Skladi na konferenci o poslovni etiki: delujemo strokovno in družbeno odgovorno

Zadnja ekonomska in finančna kriza je odprla številna vprašanja o tem, v kolikšni meri v tržnem gospodarstvu sploh obstaja poslovna etika, saj vsa družbena odgovornost podjetij temelji na osebni etiki ter vrednotah voditeljev in zaposlenih, kljub pravnim okvirom, ki jih mora vsaka panoga spoštovati. Prof. Danica Purg je na okrogli mizi omenila, da se morajo podjetja obnašati kot posamezniki: moralno in odgovorno.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi Primož Cencelj, upravitelj KD Skladov in nosilec naziva CFA, ki je mednarodni standard za znanje o naložbah, poslovno odličnost in etiko v finančni industriji. Imetnika tega naziva sta v naši družbi še dva in tudi sicer se standardi za finančne strokovnjake na področju upravljanja skladov v Sloveniji zvišujejo. V družbi KD Skladi pri upravljanju premoženja upoštevamo tudi druge profesionalne in etične standarde, ki so definirani v internih pravilnikih; vlaganje v sklade je zakonsko zelo strogo urejeno, saj nad družbami za upravljanje bdita Agencija za trg vrednostnih papirjev in banka skrbnica. Pri naših storitvah težimo k profesionalnosti, etičnosti, kakovosti in inovativnosti, zaposleni se timsko trudimo za zadovoljstvo vlagateljev in ohranjanje zaupanja, kar dokazujejo številne nagrade strokovne javnosti in potrošnikov. Kot je predsednik Pahor poudaril, bistvo etike je občutek do drugih, tako poslovno kot zasebno.

Konferenco sta organizirala Svetovni forum za poslovno etiko in gibanje Fokus 2031. Slavnostni govornik je bil njegova svetost Sri Sri Ravi Shankar, soustanovitelj Svetovnega foruma za poslovno etiko, ustanovitelj Mednarodnega združenja za človekove vrednote in ustanovitelj mednarodne Art of Living fundacije, ki je poudaril, da je cilj poslovanja vsake družbe zadovoljstvo in miren spanec tako lastnikov, zaposlenih kot strank. Konferenca je nadaljevanje vsakoletnega Mednarodnega simpozija o poslovni etiki, ki poteka v Evropskem parlamentu in na katerem se zberejo vodilne svetovne osebnosti iz gospodarstva in politike, akademiki, predstavniki civilne družbe in verskih organizacij. Na njem razpravljajo o nujnosti krepitve človekovih vrednot in uvajanja poslovne etike.

Video posnetki in vtisi s konference

Mesečno poročilo KD Skladi februar 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za februar 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – februar 2013

Februar je na svetovne delniške trge prinesel nadaljevanje pozitivnega trenda. Makroekonomski podatki za največje ekonomije so po večini presegali pričakovanja analitikov.Tudi poslovni rezultati, predvsem ameriških podjetij, so bili boljši od pričakovanj.

Posledično so globalni delniški trgi pridobili na vrednosti. Na mesečni ravni so se okrepili za kar 3,6 odstotka. K rasti so največ prispevale Združene države Amerike, saj so se njihovi delniški trgi okrepili za 4,7 odstotka, merjeno v evrih. Precej slabše jo je v februarju odnesla Evropa, ki je zabeležila rast v višini 0,7 odstotka. Predvsem podatki o stanju evropske ekonomije in volitve v Italiji so eden od glavnih razlogov za slabšo predstavo Evrope v mesecu februarju. Na tapeti sta bili tako ponovno španija in Italija. Prva zaradi nekoliko slabših podatkov o industrijski proizvodnji, ki še vedno kaže na krčenje gospodarstva. Druga pa predvsem zaradi volitev. Italijanske volitve so prinesle negotovost, ki je za borzne trge izredno slaba. Neprepričljiva zmaga leve sredine z Bersanijem na čelu ne vliva upanja, da jim uspe sestaviti močno vlado. Le-ta bi lahko pomirila finančne trge. Sestavljanje koalicije bo tako izredno zahtevno, kot možnost pa se kažejo tudi ponovne volitve.

Februarja so ZDA zaznamovali predvsem poslovni rezultati. Ti so po večini presegali pričakovanja finančne javnosti. Najbolje so se odrezala predvsem podjetja iz sektorja informacijske tehnologije. Dobrih 80 odstotkov vseh podjetij je namreč preseglo pričakovanja. Sledijo osnovne potrošne dobrine, kjer je pričakovanja preseglo 70 odstotkov vseh podjetij. Iz zadnjih rezultatov vidimo, da ameriška podjetja odlično izkoriščajo tako okrevanje na ameriškem trgu kot tudi gospodarsko rast na trgih v razvoju. Kljub odličnim rezultatom pa so njihove napovedi za letošnje leto postale nekoliko bolj previdne. Predvsem zaradi še vedno nejasne rešitve ameriškega fiskalnega prepada kot tudi dodatnih težav v EU. Ponovno pa je zanimivo postalo tudi manipuliranje različnih valutnih tečajev. V preteklem mesecu so bili najbolj dejavni Japonci in Angleži. Oboji želijo prek nižjih vrednosti svojih valut spodbuditi konkurenčnost in posledično povečati izvoz, kljub temu, da zgodovina ne govori v prid tovrstnim dejanjem. Tako se je tudi februarja nadaljevala politična retorika, ki govori v prid depreciaciji tako jena kot tudi funta. Kljub politični retoriki pa se je jen v primerjavi z evrom okrepil.

Trgi v razvoju februarja niso sledili ZDA in EU, saj se je indeks BRIK znižal za 0,7 odstotka. Najslabše se je odrezala Indija, predvsem zaradi objave nižje gospodarske rasti od pričakovane. Ta je v zadnjem kvartalu leta 2012 znašala 4,5 odstotka, pričakovali pa so rast v višini 4,9 odstotka. Posledično so se znižali delniški tečaji, ki so odstotka februarja padli za 3,4 odstotka, merjeno v evrih. Po slabem januarju se je nekoliko popravila slika v Braziliji, ki je mesec zaključila dober odstotek višje, kot ga je začela.

Slabega meseca pa je bila deležna ljubljanska borza, saj je indeks SBITOP izgubil 2,4 odstotka. Negativni tečaji so posledica padca vlade in politične negotovosti. Predvsem pa vlagatelje skrbi ustavitev privatizacije, kar zagovarjajo predvsem Socialni demokrati. Prejšnji načrti so namreč predvidevali tako privatizacijo Telekoma, Triglava in Petrola. Po sedanji retoriki novega političnega vodstva pa nadaljevanja privatizacije ne gre pričakovati. Prav tako se zmanjšujejo tudi možnosti za prodajo Mercatorja, kjer so žebile podane prve ocene, da do prodaje ne sme priti. Vse te aktivnosti seveda odvračajo vlagatelje z ljubljanske borze. Ponovno so bili zelo aktivni predvsem domači prodajalci. Kakšno bo nadaljevanje zgodbe na slovenski borzi, je odvisno tudi od dogajanja predvsem v Italiji in španiji, ki sta postali nekakšna primerjava za Slovenijo.

Pregled po trgih (v evrih)

Politično dogajanje v Italiji je povzročilo dvig zahtevane donosnosti obveznic držav PIIGS. Zahtevana donosnost 10-letne italijanske državne obveznice je porasla za okoli 40 bazičnih točk na 4,7 odstotka konec meseca, medtem ko se je zahtevana donosnost Nemčije ponovno znižala. Obveznice Slovenije so kljub političnim pretresom ostale blizu ravni s konca januarja.

 

Zadolževanje države ali vstop tujih investitorjev v slovenske banke?

1. Lanska izguba bančnega sistema Slovenije znaša rekordnih 600 milijonov evrov. Ali je država sposobna sama sanirati banke?
Po ocenah bonitetne S&P bo Slovenija v letu 2013 za prenos slabih terjatev bank na slabo banko potrebovala tri do štiri milijarde evrov, kar bi po ocenah agencije glede na slabe obete gospodarske rasti delež javnega dolga v BDP dvignilo z 48 odstotkov v 2012 na 59 odstotkov v 2013. Navedeno je bil eden izmed poglavitnih razlogov za znižanje bonitetne ocene Slovenije 12. februarja letos. Tovrstnega zneska Slovenija ne more financirati sama, saj bo vire treba pridobiti v tujini, vprašanje je le, ali bo šlo za zadolževanje države za ta namen ali za vstop tujih investitorjev v slovenske banke. Sposobnost države, da sama sanira banke, pa je poleg omejenih dostopov do sredstev, potrebnih za financiranje, treba gledati tudi z vidika sposobnosti upravljanja s slabimi terjatvami in sprejemanjem odločitev, pri čemer se politika zgodovinsko ni izkazala kot najboljši možen kandidat. 

2. Predstavlja trojka rešitev za naš bančni sistem?

Trojka bi prinesla predvsem hitrejše in bolj odločno sprejemanje potrebnih ukrepov, kar bi verjetno pospešilo sanacijo, sama rešitev pa je odvisna še od drugih dejavnikov.

3. Kakšne bi bile negativne in kakšne pozitivne posledice prihoda trojke tako na bančni sistem, širše gospodarstvo in na življenje ljudi?
Posledice teoretičnega prihoda trojke bi se verjetno odrazile na vseh področjih, v prvi vrsti verjetno v obliki hitrejšega in bolj odločnega sprejemanja potrebnih reform, ki bi bile tudi bolj korenite. Dolgoročno bi to verjetno imelo pozitivne učinke na gospodarsko rast in strukturo slovenskega gospodarstva.

4. Znana so državna podjetja, katere naj bi država prodala. Ali se strinjate s prodajo podjetij, ki posedujejo pomembno infrastrukturo kot so Telekom, Luka Koper, Slovenske železnice?
Z vidika, da je država slab gospodar, je prodaja državnih deležev v podjetjih vsekakor smiselna. Pri vprašanju pomembnih infrastrukturnih podjetij oziroma podjetij, ki imajo status naravnega monopola oziroma zagotavljajo tako imenovane javne dobrine (železnice), pa je treba upoštevati tudi druge vidike zagotavljanje javnih dobrin. V teh primerih je morda smiselno razmisliti o oblikah tujih financiranj potrebnih infrastrukturnih projektov z dokapitalizacijami oziroma podobnimi oblikami. Vsekakor pa Telekom glede na konkurenco na trgu verjetno lahko izvzamemo s seznama infrastrukturno pomembnih podjetij.

5. Kako komentirate načrtovano privatizacijo vodnega omrežja, katero podpira Bruselj?

Privatizacije samega vodnega omrežja na tem mestu ne bi komentirali, gre pa vsekakor za koncept vprašanja zagotavljanja javnih dobrin.

Odgovarja: Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

V februarju in marcu KD Skladi brez vstopnih stroškov

Za dobrodošlico ob osveženi paleti skladov in izboljšanih storitvah so KD Skladi od 1. februarja do 31. marca 2013 pripravili akcijo brez vstopnih stroškov!* Obstoječi in novi vlagatelji bodo tako v februarju in marcu oproščeni plačila vstopnih stroškov pri vseh enkratnih vplačilih v vse podsklade KD Krovnega sklada:

KD Galileo, mešani fleksibilni sklad
KD Rastko, evropski delniški sklad
KD Bond, obvezniški – EUR
KD MM, sklad denarnega trga – EUR
KD Prvi izbor, sklad delniških skladov
KD Balkan, delniški
KD Novi trgi, delniški
KD Surovine in energija, delniški
KD Tehnologija, delniški
KD Vitalnost, delniški
KD Indija – Kitajska, delniški
KD Latinska Amerika, delniški
KD Vzhodna Evropa, delniški
KD Dividendni, delniški

Spoznajte zgodbe sveta. En sklad, ena zgodba. Izberite svoje.

*Vsem vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja KD Krovnega sklada na podlagi pravilno izpolnjene pristopne izjave, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 2. 2013 po 0:01 uri pa do 31. 3. 2013 do vključno 0:01 ure, v navedenem obdobju družba za upravljanje ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave tipa PV, OV ali VP), ki ostanejo nespremenjeni. Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Kluba KD plus oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en, zanj ugodnejši.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad s 14 podskladi. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.