Mesečno poročilo za junij 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za junij 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.


Naložbeni komentar – junij 2013

Junija smo bili na svetovnih delniških trgih priča korekciji, potem ko je večina indeksov razvitih trgov maja dosegla rekordne vrednosti. Novica, ki je junija najbolj vplivala na dogajanje na svetovnih trgih, je napoved guvernerja ameriške centralne banke o možnosti zmanjšanja obsega odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev, ki je bila sredi meseca povod za padec cen praktično vseh vrst naložb.

V ZDA so bile vse oči uprte v centralno banko in govor guvernerja po koncu zasedanja odbora za monetarno politiko. Guverner je nakazal možnost zmanjšanja obsega odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev, a hkrati poudaril postopnost tega procesa in odvisnost od gospodarskega okrevanja ameriškega gospodarstva. Kljub temu so se špekulacije analitikov o začetku tega procesa jeseni letos še okrepile. Sicer ameriško gospodarstvo ostaja na poti postopnega okrevanja, tako da v drugi polovici leta pričakujemo višje stopnje gospodarske rasti. Trg dela še vedno kaže znake okrevanja, zelo pomembno pa je tudi, da zaupanje ameriških potrošnikov ostaja na visoki ravni po tem, ko je maja doseglo šestletni vrh.

V Evropi je ECB na zasedanju v juniju pustila obrestno mero nespremenjeno, evropsko gospodarstvo pa kaže prve znake okrevanja. Kazalniki, ki napovedujejo, kaj se bo dogajalo v gospodarstvu, kot so ankete menedžerjev v predelovalnih dejavnostih, se zadnja dva meseca izboljšujejo, popravlja pa se tudi zaupanje potrošnikov, ki zadnjih šest mesecev raste. V Evropi pogrešamo predvsem več ambicioznosti in napredka pri uveljavljanju bančne unije, ki bi lahko precej pripomogla k zagonu gospodarstva.

Japonski trg je mesec zaključil praktično nespremenjeno. V začetku meseca je vlada objavila nov program strukturnih reform, ki je razočaral, saj so analitiki pričakovali bolj korenite reforme. Prihodnji mesec so na Japonskem volitve za zgornji dom parlamenta. V primeru zmage stranke premierja Abeja lahko pričakujemo nadaljevanje stimulativne gospodarske politike.

Močno na udaru so bili trgi v razvoju, ki so kot skupina junija izgubili dobrih 9 odstotkov. Kot glavne razloge za močan padec lahko izpostavimo predvsem nadaljevanje negativnih novic, povezanih z upočasnjevanjem gospodarske rasti razvijajočih se držav, vpliv napovedi ameriške centralne banke in povečanje politične negotovosti v določenih državah (Turčija, Brazilija) zaradi obsežnih demonstracij. Na Kitajskem smo tako videli nadaljevanje revizij gospodarske rasti, tudi vodilni vladni predstavniki pa so začeli javno komunicirati nižjo ciljno gospodarsko rast, ki je se sedaj približno na ravni sedmih odstotkov. Poleg tega so na medbančnem trgu zaradi likvidnostnega šoka močno zrasle obrestne mere, po katerih si banke med seboj posojajo denar. Sledila je intervencija centralne banke, ki je umirila razmere. Razvijajoči se trgi so bili v preteklosti ena od naložbenih skupin, ki je močno občutila pozitivne posledice visoke globalne likvidnosti zaradi ohlapnih denarnih politik. To se je odrazilo v padajoči ceni zadolževanja teh držav. Ob napovedi postopnega zmanjševanja odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev v ZDA so bile tako najbolj na udaru države z visokimi plačilnobilančnimi primanjkljaji, saj so najbolj odvisne od zunanjega financiranja.

Balkanski trgi so junija padli, a vendarle nekoliko manj kot ostali svetovni indeksi. Pričakovanja investitorjev v regiji so povezana predvsem z napovedanimi privatizacijami, ki bi lahko pozitivno vplivale na delniške trge. Tudi zaradi teh pričakovanj se je junija dobro odrezal slovenski trg, ki je zrasel za 0,7 odstotka.

Potencialen ukrep znižanja kupovanja ameriških obveznic pa je imel izjemno močan vpliv na obvezniške trge. Tako smo bili priča pravi razprodaji ameriških obveznic. Ta trend smo lahko opazili tudi pri obveznicah držav varnega zavetja. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice se je v juniju povečala za 23 bazičnih točk na 1,73 odstotka konec meseca. Glede na izjemno negativen mesec na obvezniških trgih pa je treba izpostaviti, da se je gibanje zahtevanih donosov tako »varnih« kot robnih evropskih držav praktično izenačilo, kar govori v prid postopni normalizaciji. Slovenske obveznice so še vedno v primežu pričakovanj glede rešitve bančnega vprašanja in posledično zunaj radarja mednarodnih investitorjev.

Rezultati nagradnega žrebanja

Z veseljem vas obveščamo, da smo izžrebali nagrajenko nagradne igre, ki je potekala 15. junija 2013 na zaključnem šahovskem turnirju v Mariboru.

Srečna dobitnica darilnega bona trgovine Hervis v višini 40 EUR je gospa Simona Krajnc.
Nagrajenki iskreno čestitamo in ji želimo prijeten nakup.

Darilni bon bo poslan po pošti.

KD Skladi, d. o. o.

Mesečno poročilo za maj 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.


Naložbeni komentar – maj 2013

Maj, mesec novih rekordov. Večina glavnih svetovnih indeksov na razvitih trgih je maja dosegla rekordne vrednosti. Zaradi ohlapne denarne politike in nizkih obrestnih mer so veliki institucionalni vlagatelji, predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi, nadaljevali z iskanjem višjih donosov, zato se je denar selil v delniške naložbe na največjih razvitih trgih, predvsem v sektor potrošnje, zdravstva in informacijske tehnologije. Je pa v drugi polovici maja postalo očitno, da trg postaja utrujen, da zmanjkuje moči za naskok na nove vrhove, saj je nihajnost na trgih začela naraščati. Videli smo močan popravek na japonskem delniškem trgu, ki je bil od jeseni 2012 najdonosnejši in je na najvišji točki v evrih porasel za več kot 40 odstotkov, kar je precej nadpovprečno, saj globalni trg beleži maja na letnem nivoju rast v višini dobrih 17 odstotkov. Močna korekcija japonskega trga se je nadaljevala vse do konca maja, saj se povečuje dvom v uspešnost japonskega tiskanja denarja.

Ameriški delniški trg je bil maja daleč najdonosnejši, saj je zrastel za dobre tri odstotke. Razlogi so že navedeno iskanje višjega donosa, očitno pa deloma tudi selitev denarja s preostalih trgov na domači ameriški, saj je večina ostalih trgov zaradi močnejših korekcij konec maja mesec zaključila negativno. Iz gospodarstva so še naprej prihajale relativno dobre novice. Popravljena objava rasti BDP za prvi kvartal je pokazala, da je bil generator rasti spet ameriški potrošnik, kar je nekoliko presenetljivo, če upoštevamo avtomatski dvig davkov, ki se je zgodil v začetku leta. To kaže, da je ameriški potrošnik optimističen in ni v takšnem krču kot evropski. Glede na to, da je zasebna potrošnja najpomembnejša komponenta ameriškega BDP, lahko v luči tega podatka optimistično gledamo tudi v prihodnost.

Evropski trgi so zrasli za 1,27 odstotka. Znotraj evropskih trgov je bil med večjimi najdonosnejši nemški, ki se je okrepil za več kot pet odstotkov. Dobro poslovanje in optimistične napovedi sta pozitivno vplivala na nemške delnice, obenem pa so se okrepila pričakovanja, da bo nemški potrošnik trošil več in s tem močneje zagnal glavni motor evropskega gospodarstva. Težave periferne Evrope so bile potisnjene nekoliko vstran, saj se je po poročilu evropske komisije pokazalo, da je bil dosežen napredek pri strukturnih reformah in da Italija lahko zmanjša tempo varčevanja, saj dosegajo primarni proračunski presežek (pred stroški financiranja dolga).

Trgi v razvoju se v maju niso izkazali. Kot skupina so dosegli negativen rezultat, saj so padli za 2,6 odstotka. Vzroke lahko iščemo predvsem v zniževanju pričakovane gospodarske rasti na Kitajskem, ki se vztrajno bliža ravni sedmih odstotkov, kar seveda negativno vpliva na izvoz surovin tako Rusije kot Brazilije. Najmočneje je padel brazilski trg, in sicer za več kot pet odstotkov, najbolje pa se je odrezal kitajski, ki je ostal praktično nespremenjen. Gibanje trgov v razvoju kaže na selitev denarja nazaj na razvite trge, saj je donos na letnem nivoju v višini 3,9 odstotka močno razočaral, čeprav primerjave kažejo, da trgi v razvoju že dolgo časa niso bili tako poceni. Motor dogajanja bo ostala Kitajska, saj bo njena gospodarska rast močno oziroma rastoči uvoz zelo pomemben dejavnik za ostale trge v razvoju.

Tudi balkanski trgi maja niso nagradili vlagateljev. Regija je zabeležila skoraj 2,8-odstotni upad. Tako kot trgi v razvoju niso uspeli pritegniti vlagateljev, tudi balkanski trgi niso bili vabljivi za vlagatelje, čeprav se vstop Hrvaške v EU približuje, slovenska vlada pa je dala doslej najmočnejše zaveze, da bo začela s prepotrebno privatizacijo.

Dolar je v primerjavi z evrom in ostalimi valutami v maju nekaj pridobil, a se je trend konec maja obrnil, kljub vsemu pa je na letnem nivoju vseeno pridobil pet odstotkov.

Kljub temu, da je Evropska centralna banka na začetku meseca znižala ključno obrestno mero, so se evropske obveznice pocenile. Zahtevana donosnost desetletnih obveznic tako držav varnega zavetja kot tudi robnih držav se je v povprečju dvignila za približno 25 bazičnih točk. To je lahko spodbudno za normalizacijo evropskega dolžniškega trga.

Predavanje za vlagatelje v Ljubljani in Mariboru

Kaj se dogaja z mojimi naložbami v skladih in kam vložiti prihranke, je bila rdeča nit predavanja KD Skladov. Kot je v pozdravnem nagovoru poudaril Luka Podlogar, član uprave, je namen tovrstnih dogodkov vzdrževati osebni stik z vlagatelji, saj zadnja leta za vse nas niso bila lahka. Sploh tisti vlagatelji, ki so pričeli varčevati pred zlomom trgov v oktobru 2007, še čutijo posledice krize, čeprav so vmesna obdobja postregla z lepimi donosi skladov – skoraj vsi naši skladi so leto 2012 zaključili pozitivno, večina jih pozitivno posluje tudi letos.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih, je bila tema prezentacije upraviteljev. Luka Flere, direktor naložbenega sektorja, se je za začetek vrnil nazaj in vzorec poteka okrevanja petih preteklih kriz primerjal s trenutnim razpletom. Razvidne so štiri faze. Prvemu šoku sledi medkrizni skok tečajev, nato mučno obdobje vzponov in padcev, v katerem smo sedaj, ki se zaključi z visoko rastjo delniških trgov, in celoten cikel se ponovi. Trenutni razvoj zadnje finančne krize se bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Ameriški delniški trg in trgi v razvoju so se od dna močno odbili ter zabeležili lepe donosnosti, zaostajata pa Evropa in predvsem Balkan. Pri prvem je problem v togem političnem sistemu in prepočasnem odzivanju na krizo, pri drugem pa v pomanjkanju politične volje za strukturne reforme ter nelikvidnosti trgov. A to pomeni tudi priložnost za nove vlagatelje, saj bodo tudi ti trgi verjetno nadoknadili razkorak.

V letošnjem letu smo priča procesu velike normalizacije tveganj na trgih, tudi vrednotenja se približujejo 10-letnemu povprečju, v KD Skladih pa pričakujemo globalno gospodarsko okrevanje v drugi polovici leta. Glede na naša pričakovanja po naložbenih razredih, delnice ostajajo zanimive, negativna pričakovanja pa gojimo do državnih obveznic. Nagibamo se torej k bolj tveganim delniškim naložbam, predvsem na trgih v razvoju (BRIK), katerih glavni aduti so dobra demografska slika in nizek proračunski primanjkljaj, zaradi česar bodo te države v prihodnje hitreje rastle in povečevale svoj vpliv v svetovni ekonomiji. Seveda pa naložbe v te države za vlagatelje prinašajo večja tveganja, opozarja upravitelj Sašo šmigić. Med panogami pa povečano utež pripisujemo cikličnim panogam (panoge, občutljive na poslovni cikel).

Posebno pozornost je upravitelj Aleš Lokar namenil dogajanju v naših največjih in najstarejših skladih: KD Galileo, KD Rastko in KD Dividendni (preoblikovan iz PID). Zanje je bilo značilno, da so vlagali večinoma v Slovenijo, vsi pa so doživeli večje spremembe v svojem portfelju, predvsem zmanjševanje deleža slovenskih naložb. Zadnji rezultati kažejo, da je bila ta odločitev pravilna, tako da v bodoče lahko pričakujemo donosnosti, ki bodo bistveno bolj povezane z globalnimi in ne slovenskim delniškim trgom.

Vlagateljem, ki se sprašujejo, kako varčevati v skladih (za pokojnino, šolanje otrok, izpolnitev želja) in zraven mirno spati, smo KD Skladi ponudili rešitev, in sicer postopno varčevanje v skladih, v ta namen smo pripravili nov varčevalni produkt – pakete skladov. Poleg izjemne stroškovne učinkovitosti in postopnega vlaganja brez začetnega pologa paketi skladov vlagateljem tudi omogočajo, da se izognejo tveganju časovno neprimernega vstopa na trg, ki obstaja pri enkratnih vplačilih.

Brezplačna predavanja smo zaključili z odgovori na vprašanja. Vlagatelji so v anketi tovrstno predavanje izjemno pohvalili in izrazili željo po podobnih dogodkih v prihodnosti.

Fotogalerija

Prezentacija – link

Video posnetek:

1. del: Luka Flere: Situacija na finančnih trgih in kako naprej

2. del: Sašo šmigić: Razvijajoči se trgi

3. del: Aleš Lokar: Nova zgodba naših najstarejših skladov

Vabilo na brezplačno predavanje za vlagatelje »Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti«

Program: 
1. Pozdravni nagovor – Luka Podlogar, član uprave
2. Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti, pregled po posameznih trgih in skladih – Luka Flere, direktor naložbenega sektorja, Aleš Lokar in Sašo šmigić, pomočnika direktorja naložbenega sektorja
3. Kako postopno varčevati za pokojnino, šolanje otrok, izpolnitev želja. Predstavitev novega produkta varčevalni paketi – Marko Mikuletič, finančni svetovalec
4. Kako poskrbeti za socialno in finančno varnost svojih najbližjih. Predstavitev ponudbe Življenjski kasko – Asistenca življenja (Adriatic Slovenica)
5. Pogovor o predstavljenih temah


Termini:
Torek, 28. maj 2013, ob 17.00, Hotel Mons, Pot za Brdom 55, Ljubljana 
Četrtek, 30. maj 2013, ob 17.00, Maribor Hotel Piramida, Ul. heroja šlandra 10, Maribor

Ker je število mest omejeno, vas prosimo, da se predhodno prijavite:

PRIJAVA NA PREDAVANJE

Želite analizo portfelja in predstavitev različnih možnosti varčevanja v skladih ali o možnostih zavarovanj? Svetovalci družbe KD Skladi in zavarovalni zastopniki Adriatica Slovenice vam bodo na info točki na voljo za brezplačen finančni nasvet.

Veselimo se srečanja z vami.

Mesečno poročilo KD Skladi, d.o.o. – April 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za april 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – april 2013

Aprila so svetovni delniški trgi ostali blizu ravni s konca marca, ponovno pa je bila prisotna precejšnja divergenca v donosih različnih trgov. Globalni delniški trgi so na mesečni ravni nekoliko izgubili, ob čemer pa so se okrepili kapitalski trgi v Evropi. Le-ti so v aprilu pridobili 0,94 odstotka vrednosti, medtem ko so delniški trgi v ZDA izgubili 1,03 odstotka svoje vrednosti, merjeno v evrih. Ponovno smo bili priča razliki med donosi trgov v razvoju in razvitih trgov, saj so trgi držav BRIC so izgubili 1,6 odstotka svoje vrednosti.

Po tem ko je iz ZDA od začetka leta prihajal stabilen tok pozitivnih makroekonomskih podatkov, pa so le-ti v aprilu nakazali na poslabšanje. Predvsem so kapitalske trge razočarali podatki o industrijski proizvodnji, potrošnji in trgu dela, kar je z mize umaknilo razprave o zaključku programa kvantitativnega sproščanja.

Upočasnitev gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju je v ZDA sicer pričakovana kot posledica znižanja davčnih spodbud in manjših izdatkov države. Je pa določeno razočaranje prinesel podatek, da so Združene države Amerike v prvem četrtletju rasle »zgolj« 2,5 odstotka, medtem ko je finančna javnost pričakovala 3-odstotno rast.  Slabše podatke o industrijski proizvodnji pa smo v aprilu zaznali po celem svetu, predvsem je razočarala Kitajska, kjer gospodarstvo še vedno raste, vendar manj, kot so pričakovali analitiki. V Evropi je slabšanje gospodarske aktivnosti poleg perifernih držav opazno tudi v Franciji in Nemčiji, kljub temu pa so umiritev razmer v Italiji, kjer so dobili novega mandatarja, ter rezultati podjetij povzročili dvig delniških indeksov. 

Skrbi glede globalne gospodarske aktivnosti so se odrazile tudi v dejstvu, da sta sektor materialov in sektor energije mesec zaključila z največjim padcem vrednosti, 3,97 odstotka oziroma 2,31 odstotka, merjeno v evrih. Rezultati podjetij v prvem četrtletju so bili v povprečju skladni s pričakovanji in so vsaj delno potrdili napovedi o postopnem dvigu globalne gospodarske aktivnosti, niso pa prinesli večjih pozitivnih presenečenj.

Trgi v razvoju so v aprilu nadaljevali negativen trend. Najslabše se je odrezala Rusija, kjer je delniški indeks upadel za okoli 6 odstotkov na podlagi političnega tveganja ter znižanja cen nafte in naravnega plina. Na Kitajskem je delniški indeks upadel za 1,5 odstotka, analitike pa je najbolj razočaral podatek, da je v prvem četrtletju BDP porasel za 7,7 odstotka, kar je več od uradne napovedi vlade, vendar manj od pričakovane
8-odstotne rasti.  

V aprilu je bila v središču pozornosti mednarodne finančne javnosti tudi Slovenija. Po drastičnem povečanju stroškov zadolževanja konec marca so se vrstila ugibanja o tem, ali potrebujemo pomoč Evrope in ali bomo zanjo zaprosili. Po sestankih premierke v Bruslju in obljubi, da bo sanacijski program pripravljen do 8. maja, ter predstavitvenih sestankih ministra Čuferja s tujimi investitorji so se razmere na obvezniškem trgu nekoliko umirile. Konec meseca pa je zaznamovala predvsem presenetljiva objava bonitetne agencije Moody’s, ki je Sloveniji znižala bonitetno oceno. Naša država se je tako pridružila Grčiji in Portugalski v tako imenovanem špekulativnem razredu. Kljub znižanju ocene je na podlagi ohranitve bonitetne ocene pri bonitetnih hišah S&P ter Fitch Slovenija v prvih dneh maja uspešno izdala za 3,5 milijarde dolarjev denominiranih obveznic, zanimanje vlagateljev pa je bilo izjemno. Seveda pa novo zadolževanje glede na stanje v državi ni bilo poceni, zahtevana donosnost za 5-letno obveznico je bila 4,95 odstotka, za 10-letno pa 6 odstotkov. Na podlagi špekulacij o prodaji državnih podjetij je dober mesec je zabeležil tudi slovenski delniški trg, saj je indeks SBITOP pridobil okoli 7 odstotkov.

Obveznice držav PIIGS, predvsem španije in Italije, so na podlagi znižanja politične negotovosti ter pozitivnih signalov s strani Evrope v aprilu pridobile na vrednosti. Tako se je donosnost italijanske 10-letne državne obveznice znižala pod 4 odstotke, zahtevana donosnost španske 10-letne državne obveznice pa je konec meseca aprila znašala okoli 4,1 odstotka.

IT-sektor ponuja lepe dividende

Panogo v veliki meri zastopajo ameriška podjetja, saj se je med deset največjih podjetij uspelo vriniti le Samsungu. Ta prednjačijo  tudi po višini vrnjenih dobičkov vlagateljem – tako v obliki dividend kot v obliki odkupa lastnih delnic. Zato so se od poka internetnega balona leta 2000 temeljito spremenila tudi vrednotenja v panogi, ki je razen redkih izjem postala vrednotena relativno poceni in s tem ponuja zanimive investicijske priložnosti.
Kar nekaj največjih podjetij iz te panoge izplačuje nadpovprečne dividende, vendar, kar je še pomembneje, te dividende rastejo hitreje od povprečja drugih podjetij na borzah, pole tega pa je za sektor informacijske tehnologije značilno tudi zelo veliko prostih denarnih sredstev. Če pogledamo samo deset največjih podjetij v panogi (Apple, Microsoft, Google, IBM, Samsung, Intel…) ugotovimo, da nimajo nobenega dolga, imajo pa 250 milijard evrov na bančnih računih. Za primerjavo: s tem denarjem lahko odplačajo vse dolgove Grčije, Cipra, Slovenije in še koga zraven.

Podjetje z najdaljšo zgodovino izplačevanja rastoče dividende v panogi je IBM, ki je že zadnjih 30 let dividendni šampion. V zadnjem desetletju sta se mu pridružila še Microsoft in Intel, zadnjih nekaj let pa v to kategorijo vstopata tudi Apple ter Cisco Systems. Poleg teh multinacionalk se najde v panogi tudi nekaj manjših zanimivih podjetij. Dividendna donosnost se giblje od okoli 1,75 odstotka pri IBM do 2 odstotkov pri Applu pa vse do skoraj 4 odstotke pri Intelu. A še pomembnejši podatek kot trenutna dividendna donosnost je dolgoročna rast dividend. Tako ta rast pri IBM, Intelu in Microsoftu dosega okoli 15 odstotkov v zadnjih petih letih, s tem pa se ne more pohvaliti ravno veliko podjetij. Za nameček je Apple ravno pred nekaj dnevi najavil dvig dividende v letu 2013 za 15 odstotkov.

Dodatna komponenta nagrajevanja delničarjev je odkup lastnih delnic, ki v praksi pomeni, da se dobiček podjetja deli na vedno manjšo količino delnic, s tem pa donosi za obstoječe vlagatelje rastejo. Tako je recimo Intel v zadnjih osmih letih zmanjšal količino obstoječih delnic za 16 odstotkov, Microsoft za skoraj 22 odstotkov, IBM pa za skoraj 30 odstotkov. Apple pa je pred dnevi objavil, da bo za nakupe lastnih delnic namenil slabih 40 milijard evrov, s čimer se počasi premika v smer zrelejšega podjetja, ki bo večji del dobička vrnilo svojim lastnikom.

Za konec lahko dodamo, da vsa omenjena podjetja druži še ena skupna lastnost, ki jo iščemo pri podjetjih, v katera želimo investirati: so nesporni šampioni v svojih segmentih poslovanja ter nesporno vodilna globalna podjetja, ki vodijo v inovacijah in prilagajanju trgom. Zato si lahko nadpovprečne donose obetamo tudi v prihodnosti.  

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, KD Skladi

V skladu KD Dividendni se nahajajo najboljša globalna podjetja z dolgo zgodovino naraščajočih izplačil.

KD Skladi in Adriatic Slovenica o priložnostih in trendih na sejmu Kapital 2013

V sredinem programu sta Sašo šmigić in David Zorman, upravitelja iz KD Skladov, govorila o situaciji na finančnih trgih in o tem, kako izkoristiti trende prihodnosti. Sašo šmigić je vzorec poteka okrevanja preteklih kriz – razvidne so štiri faze – primerjal s trenutnim razpletom po zlomu trgov v oktobru 2007. Prvemu šoku sledi medkrizni skok tečajev, nato mučno obdobje vzponov in padcev, v katerem smo sedaj, ki se zaključi z visoko rastjo delniških trgov, in celoten cikel se ponovi. Predavatelj je prisotne pomiril z ugotovitvijo, da se razvoj zadnje finančne krize bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Trenutno se držimo še bolje kot v preteklosti, predvsem smo lahko priča rasti trgov v razvoju in v ZDA. Izjema sta le evrsko območje in Balkan, ki zaostajata v primerjavi z drugimi trgi. Pri prvem je problem v togem političnem sistemu in prepočasnem odzivanju na krizo, pri drugem pa v pomanjkanju politične volje za stimulacijske programe, nelikvidnosti trgov in slabem prometu na lokalnih borzah. A to pomeni tudi priložnost za nove vlagatelje, saj bodo tudi ti trgi verjetno nadoknadili razkorak. Sašo šmigić vidi svetlo prihodnost v balkanski regiji. Če sklepamo po vzorcu preteklih kriz, je torej pred nami velik vzpon tečajev, do takrat pa kakšen popravek navzdol še ni izključen.

David Zorman, ki upravlja sklad KD Vitalnost, je prikazal, da sektorjev, kamor investira ta sklad (zdravstvo, osnovna in široka potrošnja), kriza ni prizadela. Zaradi demografskih trendov, kot so staranje prebivalstva in višanje življenjskega standarda, lahko pričakujemo nadaljnjo uspešno rast teh podjetij, predvsem na trgih v razvoju, kjer bodo vse več sredstev namenili za rekreacijo, zabavo, zdravstvo. Coca-Cola se tam prodaja ne glede na krizo, tako kot ostale blagovne znamke prehrambnih izdelkov in kozmetike, katerih cena se giblje okoli nekaj evrov in ki zaradi zahodnega porekla veljajo za bolj zaželene. Priča smo zanimivemu trendu, da zahodna globalna farmacevtska podjetja večino prodaje že ustvarijo na trgih v razvoju, zato se poraja vprašanje, ali investirati v te ali lokalne farmacevtske družbe. Slednje imajo lepo rast v zadnjih letih, vendar cena njihovih delnic tudi bolj niha.

Poraba in zdravstvo sta torej nesporna dolgoročna strukturna trenda, ki ju s postopnim varčevanjem lahko izkoristimo sebi v prid, še posebej pri varčevanju za pokojnino …

Pokojnina je bila ena od tem četrtkovega sklopa predavanj za poslovno javnost. O pokojninskih zavarovanjih je na predavanju z naslovom Nove dimenzije varnosti in stroškovna učinkovitost govorila izvršna direktorica za področje življenjskih zavarovanj na Adriaticu Slovenici, mag. Maja Benko.

Predstavila je prednosti in učinke pokojninskih zavarovanj za podjetja dolgoročen vpliv na poslovanje, motivacijo zaposlenih in večanje ugleda podjetja. Država si vzdrževanja obveznega pokojninskega sistema v taki obliki, kot je bil sedaj, več ne more privoščiti, zato bo v prihodnjih letih vsekakor spodbujala pokojninsko varčevanje v drugem in tretjem stebru – v sklopu dodatnih zavarovanj. Korak k temu je naredila že z aktualnimi spremembami drugega stebra – gre za razširitev nabora podjetij, ki so lahko vključena v sistem in tako upravičena do davčnih olajšav, prav tako se širi nabor potencialnih zavarovancev, pristopili bodo lahko na primer tudi pretežni lastniki. Delodajalci, ki financirajo kolektivne pokojninske načrte, z vstopom v sistem drugega pokojninskega stebra zmanjšujejo svoje stroškovne in davčne obremenitve, ob ustrezni kombinaciji z varčevanji in zavarovanji v tretjem stebru pa še dodatno optimizirajo nagrajevanje vseh zaposlenih in še posebej svojih ključnih kadrov.

Prezentacija KD Skladi

Fotoutrinki

KD Skladi vabijo na sejem Kapital 2013

V sredo in četrtek, 24. in 25. aprila 2013, med 10. in 19. uro, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal že 19. Finančni sejem Kapital 2013, sejem za kreiranje in doseganje finančnih ciljev. Letošnji Finančni sejem ponuja tudi individualna svetovanja, zato se, če vas določeno področje posebej zanima, lahko prijavite na svetovalne urice, brezplačno osebno svetovanje s svetovalci.

Med sponzorji sejma je tudi družba KD Skladi. Vabimo vas na predavanje naših strokovnjakov:

Sreda, 24. 4. 2013

DVORANA II

14.00- 15.00 Predavanje: Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti

Sašo šmigić in David Zorman, upravitelja, KD Skladi, d.o.o.

Upravitelja se bosta posvetila trenutnemu okolju na kapitalskih trgih v luči zgodovinskega konteksta in primerjala vzorec okrevanja po krizi s trenutnim razpletom. Predstavila bosta privlačnost delniških trgov glede na ostale naložbe in druge dolgoročne strukturne trende, ki jih lahko uporabimo v naložbeni strategiji. Staranje prebivalstva, višanje kakovosti življenja in predvsem potrošnja na razvijajočih se trgih so trendi, odporni na krizo.

Prijava

INFO TOČKA

10.00 – 15.00 Svetovalne urice KD Skladi: brezplačno osebno svetovanje z našimi svetovalci

Že varčujete in vas zanima razlaga aktualnih razmer na finančnih trgih, kaj se dogaja z vašimi skladi? Vas zanima, kam vložiti nove prihranke, kako varčevati za pokojnino? 

Finančni svetovalci družbe KD Skladi vam bodo na voljo za brezplačen finančni nasvet, osebni pregled portfelja in predstavitev različnih možnosti varčevanja v skladih.

Vstopnina: 8 EUR, 4 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

VSA PREDAVANJA SO BREZ KOTIZACIJE, OBVEZNA JE PRIJAVA!

Na voljo bo tudi nekaj brezplačnih vstopnic za naše vlagatelje. Pišite na nasvet@kd-skladi.si  in sporočite svoj naslov. Pohitite in si zagotovite brezplačen vstop!

Več o programu in prijave
 

Mesečno poročilo KD Skladi marec 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – marec 2013

Marca smo bili na svetovnih delniških trgih priča divergenci med donosnostjo razvitih in razvijajočih se ekonomij. Tečaji delnic »razvitih ekonomij« so marca kljub nastanku novega žarišča v evrskem območju (Ciper) nadaljevali pozitiven trend rasti. Na drugi strani pa so največje razvijajoče se ekonomije, predvsem Kitajska in Rusija, vlagatelje razočarale z negativno donosnostjo.

Globalni delniški trgi so marca pridobili na vrednosti. Na mesečnem nivoju so se okrepili za kar 3,7 odstotka. K rasti so ponovno največ prispevale Združene države Amerike, saj so se njihovi delniški trgi okrepili za zavidljivih 5,4 odstotka, merjeno v evrih. Razlog za rast ameriških borznih indeksov leži v pozitivnih makroekonomskih podatkih. Nekaj slabše, a še vedno pozitivno, jo je marca odnesla Evropa, ki je zabeležila rast v višini 1,3 odstotka. Model reševanja finančnih držav Cipra je eden glavnih razlogov za slabšo predstavo Evrope. Kljub temu, da gre z vidika celotne Unije za dokaj majhno državo in nizek znesek potrebne pomoči, je »ciprska saga« na evropske kapitalske trge vnesla veliko nemira. Ciprska vlada, ki ji je »trojka« pogojila državno pomoč zgolj v primeru, da sama zagotovi del sredstev, se je odločila za radikalen in do sedaj nepredstavljiv ukrep. Potrebna sredstva naj bi zagotovili tako, da naj bi delež depozitov (10 odstotkov) fizičnih in pravnih oseb zamenjali z lastniškim deležem v bankah. V strahu, da bi prišlo do nekontroliranega dviga depozitov, so ciprske banke začasno zaprle svoja vrata, prav tako pa je prišlo do omejitve dviga denarja na bančnih avtomatih.

Da je bil marec izjemno pozitiven mesec za vlagatelje, kaže tudi dejstvo, da so bili z izjemo segmenta materialov vsi ostali sektorji pozitivni. Sektorski pregled nam kaže, da so se marca najbolje odrezale delnice podjetij zdravstvenega sektorja. Le-te so na mesečni ravni zrasle za dobrih 7 odstotkov. Več kot 6- odstotno rast tečajev so zabeležile tudi delnice podjetij v segmentu osnovnih potrošnih dobrin in telekomunikacij. Razlog za negativno rast delnic podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem ter predelavo surovin in materialov, leži v strahu pred upočasnitvijo gospodarske rasti na Kitajskem, največji svetovni uvoznici surovin.

Trgi v razvoju v marcu niso sledili ZDA in EU, saj se je indeks BRIK znižal za 0,8 odstotka. Najslabše se je odrezala Kitajska, predvsem zaradi bojazni, da naj bi Kitajska centralna banka v strahu pred nepremičninskim balonom posegla v kreditno dejavnost bank. Nižja kreditna aktivnost in nekoliko nižje državne investicije bi se lahko v prihodnosti odrazile v nižji gospodarski rasti, kar je med vlagatelje vneslo nekaj nemira. Posledično so se znižali delniški tečaji, ki so v marcu padli za 2,6 odstotka, merjeno v evrih. Negativno donosnost v višini 1,6 odstotka so zabeležile tudi ruske delnice. Počasi se pobira tudi Brazilija, ki je leto začela izjemno slabo. Tečaji brazilskih delnic so marca v povprečju zrasli za 0,6 odstotka.

Marca se je ponovno slabo odrezal slovenski kapitalski trg, saj je indeks SBITOP izgubil 4,8 odstotka. Razlogi za padec delniških tečajev ostajajo enaki, izpostavili pa bi predvsem politično negotovost. Odprto vprašanje ostaja privatizacija domačih podjetij, katere usoda je vedno bolj meglena. Vse te aktivnosti  bodo tudi v prihodnje odvračale tako tuje kot tudi domače vlagatelje z Ljubljanske borze. Zagotovo je imela na slovenski kapitalski trg velik negativen vpliv tudi krizna situacija na Cipru, saj so se tako v domačih kot tujih medijih pojavila namigovanja, da naj bi bila ravno Slovenija med vsemi članicami evrskega območja najbližje ponovitvi ciprskega scenarija.

Zaostrene razmere na Cipru so vplivale na slovenske obveznice, ki so se močno pocenile. Donos do dospetja referenčne 8-letne obveznice se je povečal za 1,2 odstotne točke, in sicer na 6,2 odstotka konec meseca. Na drugi strani pa so zrasle obveznice držav varnega zavetja, kot sta Nemčija in Francija. Tako se je nemška državna obveznica podražila in je njena donosnost do dospetja konec meseca dosegla 1,3 odstotka.