Zadolževanje države ali vstop tujih investitorjev v slovenske banke?

1. Lanska izguba bančnega sistema Slovenije znaša rekordnih 600 milijonov evrov. Ali je država sposobna sama sanirati banke?
Po ocenah bonitetne S&P bo Slovenija v letu 2013 za prenos slabih terjatev bank na slabo banko potrebovala tri do štiri milijarde evrov, kar bi po ocenah agencije glede na slabe obete gospodarske rasti delež javnega dolga v BDP dvignilo z 48 odstotkov v 2012 na 59 odstotkov v 2013. Navedeno je bil eden izmed poglavitnih razlogov za znižanje bonitetne ocene Slovenije 12. februarja letos. Tovrstnega zneska Slovenija ne more financirati sama, saj bo vire treba pridobiti v tujini, vprašanje je le, ali bo šlo za zadolževanje države za ta namen ali za vstop tujih investitorjev v slovenske banke. Sposobnost države, da sama sanira banke, pa je poleg omejenih dostopov do sredstev, potrebnih za financiranje, treba gledati tudi z vidika sposobnosti upravljanja s slabimi terjatvami in sprejemanjem odločitev, pri čemer se politika zgodovinsko ni izkazala kot najboljši možen kandidat. 

2. Predstavlja trojka rešitev za naš bančni sistem?

Trojka bi prinesla predvsem hitrejše in bolj odločno sprejemanje potrebnih ukrepov, kar bi verjetno pospešilo sanacijo, sama rešitev pa je odvisna še od drugih dejavnikov.

3. Kakšne bi bile negativne in kakšne pozitivne posledice prihoda trojke tako na bančni sistem, širše gospodarstvo in na življenje ljudi?
Posledice teoretičnega prihoda trojke bi se verjetno odrazile na vseh področjih, v prvi vrsti verjetno v obliki hitrejšega in bolj odločnega sprejemanja potrebnih reform, ki bi bile tudi bolj korenite. Dolgoročno bi to verjetno imelo pozitivne učinke na gospodarsko rast in strukturo slovenskega gospodarstva.

4. Znana so državna podjetja, katere naj bi država prodala. Ali se strinjate s prodajo podjetij, ki posedujejo pomembno infrastrukturo kot so Telekom, Luka Koper, Slovenske železnice?
Z vidika, da je država slab gospodar, je prodaja državnih deležev v podjetjih vsekakor smiselna. Pri vprašanju pomembnih infrastrukturnih podjetij oziroma podjetij, ki imajo status naravnega monopola oziroma zagotavljajo tako imenovane javne dobrine (železnice), pa je treba upoštevati tudi druge vidike zagotavljanje javnih dobrin. V teh primerih je morda smiselno razmisliti o oblikah tujih financiranj potrebnih infrastrukturnih projektov z dokapitalizacijami oziroma podobnimi oblikami. Vsekakor pa Telekom glede na konkurenco na trgu verjetno lahko izvzamemo s seznama infrastrukturno pomembnih podjetij.

5. Kako komentirate načrtovano privatizacijo vodnega omrežja, katero podpira Bruselj?

Privatizacije samega vodnega omrežja na tem mestu ne bi komentirali, gre pa vsekakor za koncept vprašanja zagotavljanja javnih dobrin.

Odgovarja: Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

V februarju in marcu KD Skladi brez vstopnih stroškov

Za dobrodošlico ob osveženi paleti skladov in izboljšanih storitvah so KD Skladi od 1. februarja do 31. marca 2013 pripravili akcijo brez vstopnih stroškov!* Obstoječi in novi vlagatelji bodo tako v februarju in marcu oproščeni plačila vstopnih stroškov pri vseh enkratnih vplačilih v vse podsklade KD Krovnega sklada:

KD Galileo, mešani fleksibilni sklad
KD Rastko, evropski delniški sklad
KD Bond, obvezniški – EUR
KD MM, sklad denarnega trga – EUR
KD Prvi izbor, sklad delniških skladov
KD Balkan, delniški
KD Novi trgi, delniški
KD Surovine in energija, delniški
KD Tehnologija, delniški
KD Vitalnost, delniški
KD Indija – Kitajska, delniški
KD Latinska Amerika, delniški
KD Vzhodna Evropa, delniški
KD Dividendni, delniški

Spoznajte zgodbe sveta. En sklad, ena zgodba. Izberite svoje.

*Vsem vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja KD Krovnega sklada na podlagi pravilno izpolnjene pristopne izjave, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 2. 2013 po 0:01 uri pa do 31. 3. 2013 do vključno 0:01 ure, v navedenem obdobju družba za upravljanje ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave tipa PV, OV ali VP), ki ostanejo nespremenjeni. Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Kluba KD plus oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en, zanj ugodnejši.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad s 14 podskladi. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.

Mesečno poročilo KD Skladi januar 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za januar 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – januar 2013

Januar je minil v znamenju nadaljevanja pozitivnega razpoloženja na globalnih trgih, saj so podatki iz največjih svetovnih gospodarstev kazali, da se svetovna ekonomija krepi navkljub občasnim pretresom, ki vedno znova prestrašijo vlagatelje.

Globalni delniški trgi so v preteklem mesecu pridobili 1,5 % vrednosti. Po uspešnem dogovoru o nadaljevanju davčnih olajšav za večji del ameriškega prebivalstva in podatkih s Kitajske, kjer so se puščice ekonomske rasti znova obrnile navzgor, so globalni delniški trgi odreagirali pozitivno. Tečaji v ZDA so zrasli za slabih 1,9 %, trgi v Evropi celo za slaba 2,7 %, najslabše pa so jo odnesli razvijajoči se trgi, kjer je bila rast »zgolj« 1,2 %, predvsem kot posledica težav Brazilije. Najboljši trg pa je bil zopet Balkan skupaj s Slovenijo, saj je ta regija v januarju prinesla izdatnih 6,5 %.

V ZDA je bilo dogajanje na trgu predvsem v začetku meseca pogojeno s uspešnim dogovorom glede nadaljevanja davčnih olajšav ameriškemu prebivalstvu. Sredi meseca pa je dogajanje postalo povsem odvisno od sezone objav rezultatov, saj so ameriška podjetja začela z objavami za zadnji kvartal 2012 in s tem letnih rezultatov 2012. Kar je še pomembneje, pa so napovedala svoja pričakovanja za leto 2013. Vlagatelji so tako dobili vpogled v krvno sliko največjih svetovnih podjetij in s tem vpogled v stanje svetovnega gospodarstva. Sezona objav sicer še ni končana, je pa že opazen vzorec relativno dobrih objav in zelo previdnih napovedi za 2013, ki so nekoliko razočarale vlagatelje, saj si le-ti očitno želijo drznejših načrtov. Največ pozitivnih novic je prišlo iz obeh sektorjev potrošnje (ožje in širše), predvsem po zaslugi potrošnika v ZDA in na trgih v razvoju. Kot največje razočaranje lahko označimo predvsem sektor informacijske tehnologije, saj so napovedi za 2013 previdnejše, kot je bil rezultat leta 2012. Dodatno pa je bilo tudi konec leta vidno ohlajanje kupcev ter nekoliko manjše zanimanje za najnovejše izdelke, predvsem na področju pametnih telefonov in interneta.

Evropa je v odsotnosti negativnih novic nadaljevala z močnim okrevanjem delniških trgov. Evropski politiki kažejo moč in željo spopada z močno recesijo oziroma veliko brezposelnostjo v južnem delu Evrope (Grčija, španija, Portugalska, deloma tudi Italija), zaradi česar se zaupanje vlagateljev vrača. Prav tako prve objave poslovanja podjetij za leto 2012 in napovedi za 2013 kažejo, da tudi največja evropska podjetja gradijo svoj optimizem na potrošniku, predvsem na tistem s trgov v razvoju.

Japonska vlada oziroma centralna banka je v januarju spremenila svojo monetarno politiko in napovedala, da si je sedaj zastavila kot cilj 2-odstotno inflacijo. V praksi to pomeni tiskanje jenov, zato je bil rezultat rast tečajev na borzah in močan padec jena v primerjavi z ostalimi svetovnimi valutami.

Trgi v razvoju so januarja beležili solidno rast, žal pa so po rasti zaostali za ostalimi trgi. Najboljši trg je bila tokrat Rusija s skoraj 6-odstotno rastjo, tudi Kitajska ni dosti zaostajala z rastjo v višini slabih 4 %. Najslabši trg znotraj držav BRIK je bila Brazilija, kjer imajo največja podjetja iz indeksov težave z lokalno politiko, saj želi brazilska vlada z zamrznitvijo cen znižati inflacijo. Državne intervencije pa nikoli dobro ne vplivajo na rezultate poslovanja, kar je prestrašilo vlagatelje. Negativno je končala tudi Turčija, ki je bila zvezda leta 2012, januarja pa je pridelala 1,5 % minusa.

Pregled po trgihRast na globalnih trgih je tudi v januarju privabila dodatne vlagatelje v regijo Jugovzhodne Evrope oziroma Balkana, ki so nadaljevali z nakupi delnic iz regije, kar je ob relativno majhni likvidnosti prineslo nadpovprečno rast. Ob nadaljnji rasti oziroma optimizmu na globalnih trgih lahko pričakujemo povečanje zanimanja za regijo, kar bo prineslo nadaljnjo nadpovprečno rast na tem območju, očitno pa tudi slovenske težave s politično stabilnostjo pretirano ne odvračajo tujih vlagateljev.

Obvezniški trgi so po dolgem obdobju rasti znova doživeli korekcijo, in sicer je referenčni indeks upadel za 0,7 %. Tako se je zahtevana donosnost 10-letne referenčne nemške obveznice zvišala kar za dobrih 35 bazičnih točk na 1,68 % konec meseca.

Oddaja napovedi za kapitalske dobičke do 28. 2. 2013

Družba KD Skladi je vlagateljem v e-Davke posredovala podatke za davčne namene.

Fizične osebe, ki so v letu 2012 opravile izplačilo iz podskladov KD Krovnega sklada ali vzajemnega sklada KD Delniški dohodkovni, morajo do 28. 2. 2013 oddati napoved za kapitalske dobičke.

KD Skladi, d. o. o., je tudi letos vsem tem vlagateljem omogočila »predizpolnjeno« napoved v sistemu e-Davki. Davčni zavezanci z digitalnim potrdilom (osebnim certifikatom) oziroma njihove pooblaščene osebe imajo možnost vpogleda v lastne podatke in oddaje predizpolnjenih napovedi s podatki, ki so posredovani na DURS.

V tem tednu bo družba vlagateljem poslala tudi pisno Obvestilo z informativnimi podatki za izpolnjevanje popisnega lista vrednostnega papirja oziroma investicijskega kupona.


POMEMBNO:
Tisti vlagatelji, ki so v preteklem letu opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev vrednostnih papirjev, drugih deležev in investicijskih kuponov, morajo napoved vložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davki.

Napoved morajo oddati vlagatelji ne glede na to, ali so ustvarili dobiček ali izgubo. Napovedi ni treba oddati le vlagateljem, ki so odsvojili investicijske kupone podsklada KD Dividendni, delniški (prej vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni), ki izvirajo iz t.i. certifikatskih delnic – ti vlagatelji bodo prejeli le obvestilo.

Obrazec napovedi z obrazložitvijo je dostopen na spletni strani DURSa.

Podrobneje o davčnem režimu KD Krovnega sklada.

Vlagatelji naj se v zvezi s svojim davčnim statusom obrnejo na svojo davčno izpostavo oziroma davčnega strokovnjaka.

Menjalna razmerja ob pripojitvah podskladov KD Krovnega sklada

Z dnem 14. 1. 2013 so se investicijski kuponi podskladov KD Severna Amerika, delniški, KD Finance, delniški, KD Nova energija, delniški, in KD EM Infrastruktura in gradbeništvo, delniški, razveljavili in v naslednjem menjalnem razmerju zamenjali za investicijske kupone prevzemnih podskladov, h katerim so se pripojili:

 

Mesečno poročilo KD Skladi december 2012

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za december 2012 (17 podskladov KD Krovnega sklada in vzajemnega sklada KD Delniški dohodkovni). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – mesec december

December so zaznamovali predvsem dogodki v ZDA okoli pogajanj o podaljšanju davčnih olajšav. Začasni kompromis so politiki sklenili ravno ob koncu leta ter se na ta način izognili fiskalnemu prepadu in grozečim gospodarskim posledicam.

Globalni delniški trgi so v preteklem mesecu pridobili 0,6 % vrednosti. Zaradi visoke politične negotovosti in pogajanj, ki so trajala do skrajnega roka, je ameriški delniški trg decembra izgubil 0,7 %, medtem ko so ostali razviti trgi, predvsem Zahodna Evropa in Japonska, močno porasli. Močno rast so zabeležile tudi države območja BRIC, kjer so indeksi pridobili med 3 in 5,5 %, negativno pa je izstopala Indija s padcem vrednosti. Po daljšem času so izrazito močno rast zabeležili tudi balkanski trgi, saj se je indeks okrepil kar za 4,8 %.

V ZDA je bilo dogajanje na trgu pogojeno predvsem s političnimi odločitvami, sicer pa makroekonomsko okolje ostaja relativno pozitivno. Rast industrijske proizvodnje se je novembra okrepila. To lahko pripišemo tako okrevanju po orkanu Sandy kot tudi okrevanju nepremičninskega trga in rasti prodaje avtomobilov. Predvsem nepremičninski trg kaže zelo spodbuden trend, saj so novembra zrasle tako cene nepremičnin kot tudi promet z njimi, sektor pa naj bi prvič po letu 2005 pozitivno prispeval k gospodarski rasti. Ameriška centralna banka je sredi meseca prilagodila program odkupovanja državnih vrednostnih papirjev z dodatnimi 45 milijardami dolarjev na mesec ter nekoliko nepričakovano vezala višino referenčne obrestne mere na stopnjo brezposelnosti in inflacije. S slednjim želijo še jasneje nakazati, da ne bodo dvigovali obrestnih mer, vsaj dokler brezposelnost ne pade pod 6,5 % in inflacija ne preseže 2,5 %.

V Evropi se je sredi meseca v ospredju spet znašla Grčija, ki je uspešno izvedla odkup državnih dolžniških vrednostih papirjev od zasebnih investitorjev. Lastnikom so ponudili povprečno 33 centov za evro in na ta način zmanjšali zadolženost države za približno 20 milijard evrov.  To je bil zadnji pogoj trojke za črpanje nove tranše posojila. Pestro pa je bilo tudi dogajanje v Italiji, kjer je odstopil premier Monti, kar tržni udeleženci niso sprejeli z navdušenjem, ker se pod vprašaj postavlja zavezanost sprejetim reformnim ukrepom. Italijo spomladi čakajo parlamentarne volitve, na katerih pa bo s svojo listo nastopil tudi dosedanji premier. 

Pregled po trgihNa visoko rast japonskega indeksa je vplival rezultat volitev, kjer je po treh letih znova zmagala liberalna stranka predsednika Abeja. Slednji je napovedal še bolj ohlapno monetarno politiko, s čimer naj bi končali obdobje deflacije. Kot cilj so napovedali nominalno gospodarsko rast v višini treh odstotkov in dvoodstotno inflacijo.

Od večjih trgov v razvoju je decembra padel le indijski indeks. Visoka inflacija, ki se sicer počasi umirja, ostaja najvišja med gospodarstvi območja BRIC, kar onemogoča nižanje obrestnih mer centralne banke. Ministrstvo za finance pa je v medletni reviziji popravilo napoved gospodarske rasti na 5,7 do 5,9 % iz prejšnje napovedi, ki je znašala 7,85 %. Na Kitajskem so tekom meseca omilili omejitve na naložbe tujih kvalificiranih investitorjev, kar je prispevalo k rasti naložb na notranjem kitajskem trgu.

Rast na globalnih trgih se je decembra odrazila tudi na balkanskih trgih. Izpostavimo lahko predvsem odločitev slovenskega ustavnega sodišča, ki ni dopustilo referendumov o slabi banki in državnem holdingu, s čimer se je nekoliko zmanjšalo politično tveganje, posledično pa je delniški indeks zrasel za 7,8 %.

Dodatno pojasnilo v zvezi z začasno zaustavitvijo vplačil in izplačil za sklade KD Skladi, d. o. o., ki so v postopku pripojitve

Vlagatelje zato vljudno prosimo, da to upoštevajo pri izvedbi svojih odločitev. Ena izmed možnosti, ki jih lahko predlagamo, je, da vlagatelji s prenosom počakajo ali se odločijo za prenos sredstev v podsklad, ki ne sodeluje v postopku pripojitve.

Podskladi KD Krovnega sklada, ki sodelujejo v pripojitvi:
–    KD Galileo, fleksibilna struktura naložb,
–    KD Novi trgi, delniški,
–    KD Surovine in energija, delniški,
–    KD Severna Amerika, delniški,
–    KD Nova energija, delniški,
–    KD EM Infrastruktura in gradbeništvo, delniški,
–    KD Finance, delniški.

Ponovno pa obveščamo, da bodo v obdobju od 7. 1. 2013 do vključno 14. 1. 2013 vsa vplačila in izplačila iz teh podskladov zaustavljena. Več o tem v obvestilu.

Več o preoblikovanju skladov in spremembi pravil poslovanja

Za dodatne informacije smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 80 24 in preko elektronskega naslova kd-skladi@kd-group.si.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.

Obvestilo o spremembi pri plačevanju z direktnimi obremenitvami

Obveščamo vas, da bomo družbe za upravljanje zaradi sprememb, kako banke obravnavajo ta vplačila (po pravilih SEPA), od 1.  januarja 2013 morale spremeniti način poslovanja z direktnimi vplačili. V zvezi s tem veljajo splošni pogoji bank.

Glede vaših vplačil ne bo sprememb, saj bomo še naprej izvajali direktne obremenitve na predvidene dneve, kot je že ustaljena praksa. Zato vam ni treba narediti ničesar. Razlika je edino v tem, da odslej vse spremembe oziroma ukinitev vašega soglasja za direktno obremenitev urejate z družbo KD Skladi oziroma na naših vpisnih mestih in ne več pri vaši banki. Enako se lahko za vsa morebitna vprašanja glede višine zneskov direktnih obremenitev ali drugih vprašanj v zvezi z izvršitvijo posamezne direktne obremenitve obrnete na naše finančne svetovalce (ga. Katja Bogataj, g. Ernes Suljić in g. Marko Mikuletič) na brezplačno telefonsko številko 080 80  24, na naš elektronski naslov kds-prodaja@ kd-group.si ali po pošti na KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana (Sektor prodaje).

Posebno obvestilo za vlagatelje, ki imajo dan vplačevanja 8. v mesecu.