Odporno svetovno gospodarstvo

 

Glavni vzrok za krepitev optimizma je seveda poceni plin. Oziroma povedano pravilneje, plin je precej cenejši od pričakovanj. Deloma nam gre na roke milejša zima ter tudi ugodni pogoji predvsem za vetrne elektrarne, a tudi poraba energije, vsaj v Evropi se je krepko znižala in s tem potrebujemo manj uvoženih energentov. Cene plina so v Evropi krepko pod nivoji iz začetka 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Cene ostajajo sicer višje od povprečja zadnjih 10 let, a če so trenutne cene za dobavo v prihodnjem mesecu nekaj pod 60, v prihodnjem letu pa nekaj nad 60 eur za megavatno uro, oboje pa je bilo jeseni 2022 blizu 300 evrov/MWH, potem vemo kakšno olajšanje to prinese. Ali bo tako stanje trajalo ali ne, je precej odvisno od nepredvidljivega vremena ter dobav iz politično nestabilnih držav, tako da velja vsaj del dobave zakupiti, a vse skupaj kaže, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Evropa ni zmrznila in propadla. Nasprotno, ekonomsko aktivno je presenetljivo odporna in industrijski indeksi so se iz območja krčenja zopet premaknili v cono rasti. To sicer ne pomeni, da recesije v Evropi ne bo, a po vsej verjetnosti bo zelo plitka in kratkotrajna. Daleč od črnih scenarijev izpred pol leta. Podobno je tudi v ZDA, tudi tam so cene plina v zadnjih 2 mesecih strmoglavile za 70 % in se celo spustile pod 10-letno povprečje. Gospodarstva torej delujejo dalje in tudi cene energentov so bistveno manjša ovira kot se je predstavljalo jeseni 2022. Borze so se kot že omenjeno na to odzvale pozitivno in to je eden glavnih razlogov in virov optimizma v začetku 2023.

Podobno kot gospodarski podatki se tudi sezona objav rezultatov poslovanja za zadnje četrtletje lani ter napovedi za 2023, ki jih ameriška in evropska podjetja objavljajo te dni, zdijo relativno optimistična. Rasti sicer skoraj ni, a vlagatelji so se precej bolj bali velikega krčenja poslovanja in dobičkov. Ker se zadnji držijo celo bolje od poslovanja in marže ostajajo na visokih nivojih, so nekatere delnice povrnile del velikih izgub iz 2022. Tukaj govorimo predvsem o tehnoloških delnicah, ki so zopet v ospredju in zastavonoša rasti. Slabše gre na drugi strani panogam energije, zdravstva in osnovnih potrošnih dobrin. Te defenzivne panoge so v obdobju rasti izgubile svojo defenzivno naravnano privlačnost, obenem pa so tudi nekoliko razočarale vlagatelje s slabšimi rezultati in predvsem napovedmi. V celotni zgodbi ostaja najbolj nepredvidljiv faktor Kitajska, ki je z nenadno odpravo covidnih omejitev konec lanskega leta povsem spremenila pričakovanja in iz zaviralke svetovne gospodarske rasti postala motor vsaj za nekatere dele ekonomije, kot so npr. avtomobili ali luksuzni izdelki, ki pa so pomemben izvozni artikel predvsem Evrope. Tudi kitajski turisti, ki so bili pred korono pomemben vir zaslužka evropskih turističnih destinacij, naj bi se pospešeno vračali in s tem dodatno oživili evropsko gospodarsko aktivnost. Vse to bo verjetno počasneje zaviralo inflacijo, kot bi jo globlja kriza in tako verjetno na inflacijo gledajo tudi FED in ECB. Obe napovedujeta dodatne dvige obrestnih mer, a vseeno tudi inflacija vsaj začasno kaže znake umirjanja. Seveda trgi ne morejo celotno leto nadaljevati s takim tempom rasti, saj se vlagatelji vse bolj sprašujejo, ali ni torta pojedena preden je bila sploh do konca spečena. Vse skupaj je bolj opomnik ali opozorilo, da je potrebno imeti razpršen investicijski ali varčevalni portfelj in da je prepričanost, da je možen le en scenarij lahko zelo neprijetna za posameznikove finance. V luči tega velja tudi še enkrat razmisliti, ali Slovenci res potrebujemo vseh teh 26 milijard prihrankov v bančnih vlogah, ali pa bi lahko manjši del namenili tudi bolj donosnim (in s tem bolj tveganim) delniškim in obvezniškim naložbam. Saj četudi se bo inflacija še naprej umirjala, depozitni donosi še nekaj časa ne bodo pokrili inflacije.

 

 

Je recesija razlog za strah ali edinstvena priložnost?

Kaj je recesija?

Začaran krog dejavnikov, ki povzročijo recesijo.

Zlovešča beseda, ki se na vsakih nekaj let pojavi od nikoder in začne zasedati naslovnice. Simbolizira prihod težjih časov: rast brezposelnosti, padec vrednosti premoženja, stečaji podjetij in na splošno nižji standard življenja. Vse to so dejansko simptomi, ki spremljajo recesijo, a ste se kdaj vprašali, kaj pravzaprav opredeljuje recesijo in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da govorimo o prihodu recesije? 

Recesija predstavlja znaten in trajen upad gospodarske aktivnosti. Uradnega pravila, ki bi določalo, kdaj točno se pojavi ni, a kot splošno merilo velja, da recesija nastopi po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti bruto domačega proizvoda. Z drugimi besedami, država oziroma gospodarstvo se v recesiji znajde, če skupna vrednost vsega, kar se v tem gospodarstvu ustvari (merjeno z BDP-jem) pade vsaj dve tromesečji zapored. Sočasno naj bi bili izpolnjeni tudi nekateri drugi pogoji, predvsem porast stopnje brezposelnosti, negativen vpliv na širše gospodarstvo (in ne zgolj posamezne sektorje), padec industrijske proizvodnje in zmanjšanje potrošnje prebivalstva. 

Pretekla obdobja recesije se med seboj razlikujejo tako po razsežnosti, kot po razlogih za nastanek. Vseeno pa med njimi lahko povlečemo precej vzporednic, so namreč sestavni del gospodarskih ciklov oziroma človeškega razvoja na sploh in kot take povsem običajen pojav. Več o dinamiki gospodarskih ciklov si preberite v prispevku Finanče krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov. 

Vzroki za nastanek recesije

Posamezno recesijo običajno zaznamuje nek dejavnik, ki sproži domino efekt negativnih dogodkov v ekonomiji in s tem povzroči, da se gospodarska rast prevesi v krčenje. Sprožilci nekaterih izmed preteklih recesij so bili skok cen nafte, pok nepremičninskega balončka in pandemija. Vsak od teh dogodkov je na svoj način povzročil padec povpraševanja oziroma zmanjšanje količine izdelkov in storitev, ki smo jih potrošniki v določenem obdobju pripravljeni ali sposobni kupiti. 

Tako se domine začnejo rušiti – podjetja poslujejo slabše, zato zmanjšajo investicije in proizvodnjo ter začnejo odpuščati delavce. Negativen sentiment se prenese tudi na tiste, ki v krizi niso direktno prizadeti, saj zaradi splošne negotovosti postanejo previdnejši in tako zmanjšajo svojo potrošnjo. Vse skupaj še stopnjuje recesijo. Ko je recesija zelo globoka, torej takrat, ko gospodarska aktivnost upade zelo izrazito in takšno stanje traja dlje časa, govorimo o depresiji. 

Kako se recesija zaključi

Mnenja o tem, kako se spopasti z recesijo in čimprej obuditi rast, so si med posameznimi ekonomskimi mislimi različna. Nekateri zagovarjajo tezo, da se gospodarstvo v krizi samo od sebe prilagodi, vzpostavi se novo ravnovesje med povpraševanjem, ponudbo ter cenami, recesija s časom sama od sebe izzveni. Tej teoriji ekonomisti pravijo nevidna roka trga. 

Drugi in v moderni dobi veliko bolj uveljavljen pristop k spopadanju z ekonomskimi krizami je vzpodbujanje gospodarstva z različnimi ukrepi centralnih bank (monetarna politika) in vlad (fiskalna politika). Centralne banke z znižanjem obrestnih mer in povečanjem količine denarja v obtoku znižajo ceno denarja, torej je kreditiranje za potrošnike in podjetja cenejše, kar vzpodbudi potrošnjo in investicije. Podoben učinek skušajo doseči tudi vlade prek fiskalne politike, med tipične fiskalne ukrepe za blaženje krize spada nižanje davkov ter povečanje potrošnje države v obliki subvencij in investicij v infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo itd.

Ukrepi centralnih bank in vlad za zajezitev recesije.

Ne glede na politike centralnih bank in vlad so krize sestavni del gospodarskega razvoja. Pristojne institucije lahko s svojimi ukrepi zgolj poskusijo ublažiti nihanja in skrajšati trajanje recesije. 

Vpliv recesije na naš vsakdan

Vpliv recesije na naša življenja je običajno zelo tipičen, ne glede na razlog za njen nastanek. Ker se brezposelnost poveča, marsikdo ostane brez službe, podjetnikom se zmanjša promet, nekatera podjetja so prisiljena v stečaj. Tudi tistim, ki službo ali posel ohranijo, se pogosto zniža realna vrednost plače. Kdor je med srečneži, ki jih recesija ne udari po žepu prek nižjih rednih prihodkov, se še precej težje izogne padcu vrednosti premoženja, saj tržne cene nepremičnin, vrednostnih papirjev in večine ostalih naložb med recesijo padejo. 

Vse našteto pri marsikomu povzroči težave s poplačilom kreditov, lizingov in rednih življenjskih stroškov. Da bi se takim scenarijem izognili, je ključno, da se na recesijo pripravimo preden ta nastopi. Kako? Tako, da ustrezno skrbimo za svoje osebne finance: 

  • Na bančnem računu ohranimo ustrezno vsoto denarja za primer nepredvidenih dogodkov, kolikšna naj bi bila ta vsota, lahko izveste v prispevku Kako začeti investirati?
  • Načrtujemo in obvladujemo svoje prihodke in odhodke
  • Ne živimo preko svojih zmožnosti
  • Del svojega dohodka namenimo investiranju

Svetla plat negativnih ekonomskih preobratov je dejstvo, da se po vsaki kontrakciji gospodarstvo prej ali slej vrne v svoj dolgoročni trend rasti. Več o gospodarskih gibanjih in trendih si preberite tukaj. Če se držite zgoraj naštetih priporočil, vam lahko naslednja recesija v Sloveniji ponudi tudi marsikatero priložnost – zaradi padca tržnih cen je obdobje gospodarske krize pravi čas za večje nakupe, ki jih lahko opravimo po nižji ceni. Recesija je lahko tudi odličen trenutek za podjetnike oziroma tiste, ki razmišljajo o vstopu na podjetniško pot, saj je takrat konkurenca na trgu manjša.

Investiranje v času recesije 

 

Puščica nakazuje upad vrednosti naložb.

Če ste na finančnih trgih že aktivni, je pomembno, da še v času gospodarske rasti svoj naložbeni portfelj oblikujete tako, da bo odporen na težje čase. Ključna pri tem je razpršitev med različnimi vrstami naložb oziroma naložbenimi razredi. V obdobjih negotovosti se običajno najboljše obnesejo naložbe v defenzivne panoge, ki niso občutljive na gospodarska gibanja. Sem štejemo podjetja iz panoge zdravstva (farmacevtska in biotehnološka podjetja), telekomunikacij, komunalnih storitev in nujne potrošnje (prehranska in tekstilna industrije). Za razliko od obdobji gospodarske rasti, se boljše od delnic obnesejo obveznice. 

Ključno je, da ob velikih borznih nihanjih naložbenih odločitev ne sprejemamo pod vtisom strahu ali pohlepa ter, da vztrajamo pri svojem naložbenem načrtu. O tem, kako sestaviti svoj portfelj pred recesijo se lahko posvetujete s finančnimi svetovalci. 

Prijava na posvet

Podobno kot cene nepremičnin, energentov in nekaterih drugih dobrin, se med recesijo znižajo tudi cene finančnih naložb, zato je to najboljši čas za vstop na trge. Vsakemu gospodarskemu padcu sledi okrevanje in z njim nagrada za tiste, ki so v recesijo vstopili pripravljeni in jo znali obrniti v svoj prid. Za še več informacij o priložnostih, ki jih v času inflacije in preteče recesije ponujajo kapitalski trgi, si poglejte v zadnjem webinarju.

Začnite investirati

Generali Prvi izbor in Generali Vitalnost z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

»Negotovo« je beseda, ki najbolje označuje leto 2022. Vojna na pragu Evropske unije, inflacija v višini, ki spominja na 80 leta preteklega stoletja, vzpon diktatur in najhitrejši dvig obrestnih mer v ZDA v zgodovini so teme, ki so krojile dogajanje na kapitalskih trgih v lanskem letu. Pričakovano gospodarsko okrevanje po koncu pandemije je bilo zaradi krčenja zaupanja potrošnikov in vlagateljev nižje od pričakovanja. Svetovni kapitalski trgi so bili v letu 2022 v znamenju centralnih bank, ki so po skoraj desetletju spremenile politiko in močno podražile ceno denarja. To je prineslo močno volatilnost na delniške in obvezniške trge. Slednji so doživeli največji padec v zadnjih 50 letih.

Kljub veliki negotovosti smo v družbi Generali Investments leto zaključili z rezultati, ki izkazujejo ohranjanje strokovnosti in odličnosti aktivnega upravljanja premoženja naših vlagateljev, saj je donosnost 12 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada v obdobju od 31. 12. 2021 do 31. 12. 2022 presegla donosnost primerjalnega indeksa.

Navedeno potrjuje tudi mednarodna Morningstar ocena.

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2022 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Investiranje ali varčevanje: kakšna je razlika?

 

Besedi varčevanje in investiranje se pogosto uporabljata v enakem kontekstu in brez zavedanja, da gre v bistvu za dva različna pojma. Varčevanje je po definiciji odlaganje dela trenutnega dohodka na stran, z namenom morebitne uporabe v prihodnosti. Do privarčevanega denarja lahko kadarkoli dostopamo, največkrat varčujemo v bančnih depozitih ali gotovini. 

Investiranje pomeni nakup sredstev, kot so na primer delnice, vzajemni skladi, nepremičnine itd. z namenom povečanja vrednosti premoženja v prihodnosti. Kljub različnemu pomenu obeh pojmov, običajno investiramo in varčujemo s podobnimi cilji, kot so na primer nakup stanovanja, avta ali rezervacija daljšega dopusta ali pa želimo imeti varnostno rezervo za primer nepričakovanih življenjskih dogodkov.

Najbolj očitna razlika med varčevanjem in investiranjem je v stopnji tveganja, ki ga sprejmemo. Pri varčevanju je tveganje za izgubo realne vrednosti prihrankov tako rekoč nična, vendar varčevanje ne prinaša donosov oziroma so donosi zelo nizki (obresti na bančne depozite). Na drugi strani investiranje prinaša možnost zaslužka, torej donosa na investirane prihranke, a pri tem kot investitorji prevzamemo tudi določeno mero tveganja, da se bo vrednost prihrankov, ki jih investiramo na neki točki znižala. Običajno velja, da višji potencialni donosi prinašajo tudi višje tveganje za padec vrednosti investiranega premoženja.

Puščica investiranje kaže navzgor, puščica varčevanje pa naravnost.

Naj denar dela v vašo prid

Varčevanje denarja je sicer super, prihranki nam omogočajo, da v slučaju izgube službe, okvare avtomobila ali zdravstvenih zapletov ohranimo nadzor nad svojim življenjem in mirnost. Prav tako nam razširijo možnosti pri pomembnih odločitvah – iskanje službe je veliko lažje s prihranki, ki omogočajo, da si vzamemo čas za odločitev. Tako nismo primorani sprejeti službe zgolj zato, ker bi nujno potrebovali denar za vsakodnevno življenje. A z varčevanjem vrednost privarčevanega denarja s časom kopni in to precej hitreje, kot si verjetno predstavljate. Krivec za to je seveda inflacija. 

Prikaz, kako denar dela več denarja

Da bi vrednost svojih prihrankov ohranili oziroma celo povečali, denar investiramo in tako omogočimo, da denar dela v našo prid. Pogosto temu rečemo, da denar dela denar, ustvarimo si pasivni dohodek. To je dohodek, ki ga zaslužimo brez aktivnega dela in prihaja iz virov, ki niso naša služba. Takšen dohodek nam omogoči manjšo odvisnost od redne službe, omogoči nam več svobode pri zasledovanju svojih ciljev in na splošno olajša naše življenje.

Investiranje v vzajemnih skladih 

Ena izmed bolj razširjenih in vlagateljem prijaznih oblik investiranja je investiranje v vzajemnih skladih. Naj na tem mestu izpostavimo, da se običajno v zvezi z različnimi cilji investiranja v skladih vzajemno uporablja fraza varčevanje v skladih (npr. varčevanje za pokojnino, varčevanje za otroke, …). Namen poenotenja obeh pojmov je lažja razumljivost za strokovno manj podkovane vlagatelje, ki jim beseda investiranje ni tako blizu. A zavedati se je treba, da naložbe v skladih prinašajo določeno tveganje padca vrednosti, torej gre za investiranje in ne za varčevanje. Več o tveganjih, padcih vrednosti naložb in trendih na finančnih trgih si lahko preberete v prispevku Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov.

Možnost izbore različnih tipov skladov omogoča, da naložbeno strategijo prilagodite svojemu vlagateljskemu profilu. Vzajemni skladi so zato lahko primerna odločitev za vlagatelje z različnimi cilji, kot na primer:

  • Varčevanje za pokojnino: v zgodnjih fazah varčevanja oziroma investiranja za pokojnino si mladi lahko privoščijo več tveganja, saj je njihov investicijski horizont (čas, ko si nameravamo izplačati investirana sredstva) še daleč v prihodnosti. Za vlagatelje, ki varčujejo za pokojnino, do katere jih čaka še denimo 30 let, je zato smiselno, da so v večji meri usmerjeni v delniške vzajemne sklade, pri katerih je sicer kratkoročno nihanje izrazitejše, a dolgoročni pričakovani donosi višji. Bolj, kot se vlagatelj približuje upokojitveni starosti, bolj se povečuje utež defenzivnih skladov z manjšo nihajnostjo in nižjimi pričakovanimi donosi, torej skladov z večjim deležem obvezniških, stabilnejših naložb. Gibanje tovrstnih naložb je bolj predvidljivo, možnost večjega padca vrednosti premoženja ravno v času, ko nameravamo unovčiti naložbo pa manjša.
  • Varčevanje z namenom ohranjanja vrednosti prihrankov: za vlagatelje, katerih glavni cilj investiranja je ohranjanje vrednosti prihrankov oziroma zaščita pred inflacijo, so primerni predvsem defenzivni vzajemni skladi z nizkim tveganjem in stopnjami donosa. Sem štejemo sklade z večjim delom sredstev v obveznicah, sklade denarnega trga (alternativa bančnim depozitom), v manjši meri lahko tudi delniški skladi, ki se osredotočajo na naložbe v defenzivnih panogah kot je na primer zdravstvo in javne storitve.
  • Varčevanje za otroke: starši in stari starši pogosto želijo svojim otrokom zagotoviti denar za šolanje ali pa lažji prehod v odraslo dobo. S periodičnim investiranjem od otrokovega rojstva do polnoletnosti lahko že na prvi pogled nizki zneski zrasejo v lepo vsoto. Izbor skladov je odvisen od časovnega okvira investiranja in tveganja, ki so starši oziroma stari starši pripravljeni sprejeti.

Kdaj se odločiti za varčevanje in kdaj investiranje?

Odgovor na vprašanje je odvisen od tega, kdaj predvidevate, da boste potrebovali denar in koliko denarja že imate na strani. Varčevanje je primerna odločitev, če trenutno še ne razpolagate s prihranki, ki bi vam v primeru izgube rednega prihodka pokrili nekaj mesecev življenjskih stroškov. Prav tako je varčevanje običajno bolj smiselno od investiranja, če boste privarčevani denar potrebovali v roku manj kot 5 let. V preostalih primerih predstavlja denar na bančnem računu oziroma v nogavici izgubljeno priložnost za donose, ki bi jih lahko iztržili z investiranjem.  

Prikaz, kako investiran denar čez čaz naredi več denarja

Investiranje na drugi strani omogoča, da ohranimo oziroma oplemenitimo vrednost privarčevanega denarja. Investiranje nam na dolgi rok močno olajša pot do finančnih ciljev in finančne neodvisnosti. Je prava odločitev za vse tiste s prihranki, ki presegajo vsoto nekajmesečnih življenjskih stroškov in so pripravljeni počakati, da čas in denar začneta delati v njihov prid. Pri tem je bistvenega pomena, da izberemo pravo kombinacijo naložb glede na svoje cilje, življenjsko obdobje, nagnjenost k tveganju in finančno stanje. Za še več informacij in nasvetov se lahko obrnete na finančne svetovalce.

Prijava na posvet

 

 

Ste že slišali za obrestno obrestni račun?

Kaj je obrestno obrestni račun?

»Je najmočnejša sila v vesolju. Kdor ga razume zasluži, kdor ga ne, plača.« Tako nekako naj bi ga nekoč opisal eden največjih genijev v zgodovini človeštva, Albert Einstein. Bistvena lastnost obrestno obrestnega računa je to, da se obresti na začetno investicijo (glavnico) pripisujejo sprotno in znova investirajo. Torej se pripišejo na vsakič višje premoženje, kar s časom privede do osupljivih rezultatov.

Moški poskuša dvigniti obresti svoje investicije

Navadno obrestovanje

Najlažje si lahko moč obrestno obrestnega računa predstavljamo, če ga primerjamo z navadnim obrestnim računom, kjer ves čas računamo obresti samo od prvotne glavnice, torej od na začetku investirane vsote, zaradi česar skupni znesek konec vsakega obdobja naraste za enak znesek.  Z drugimi besedami, natečene obresti od glavnice konec vsakega leta unovčimo, glavnico pa pustimo investirano. Vrednost vložka skozi leta raste linearno. Če torej investiramo 10.000 EUR in investicijo držimo 10 let, je naš donos enak letnim obrestim na glavnico krat deset. To skupaj nanese 15.000 EUR. Dinamika izplačevanja 5 % obresti na glavnico v višini 10.000 EUR po navadnem obrestnem računu je prikazana v tabeli.

Leto Vrednost glavnice na začetku obdobja Obresti v obdobju Unovčene obresti skupaj Vrednost glavnice + obresti skupaj
1 10.000 EUR 500 EUR 500 EUR 10.500 EUR
2 10.000 EUR 500 EUR 1000 EUR 11.000 EUR
3 10.000 EUR 500 EUR 1500 EUR 11.500 EUR
4 10.000 EUR 500 EUR 2000 EUR 12.000 EUR
5 10.000 EUR 500 EUR 2500 EUR 12.500 EUR
6 10.000 EUR 500 EUR 3000 EUR 13.000 EUR
7 10.000 EUR 500 EUR 3500 EUR 13.500 EUR
8 10.000 EUR 500 EUR 4000 EUR 14.000 EUR
9 10.000 EUR 500 EUR 4500 EUR 14.500 EUR
10 10.000 EUR 500 EUR 5000 EUR 15.000 EUR

 

Obrestno obrestovanje

Na drugi strani pri obrestnem obrestovanju natečenih obresti vse do konca obdobja ne unovčujemo, temveč jih reinvestiramo. To pomeni, da v vsakem obrestovalnem obdobju dobljene obresti prištejemo glavnici in v nadaljnjem obrestovalnem obdobju obrestujemo glavnico s prištetimi obrestmi iz predhodnega obdobja. Začetno investicijo torej sproti povečujemo za natečene obresti, vrednost vložka skozi leta pa raste eksponentno. Za lažjo predstavo si poglejmo spodnjo tabelo, kjer je prikazana rast vrednosti začetne investicije v višini 10.000 EUR in 5 % obrestno mero po  obrestnem obrestovanju začetnega vložka. 

Leto Vrednost glavnice na začetku obdobja Obresti v obdobju Unovčene obresti skupaj Vrednost glavnice + obresti skupaj
1 10.000 EUR 500 EUR 0 10.500,00 EUR
2 10.500 EUR 525,00 EUR 0 11.025,00 EUR
3 11.025,00 EUR 551,25 EUR 0 11.576,25 EUR
4 11.576,25 EUR 578,81 EUR 0 12.155,06 EUR
5 12.155,06 EUR 607,75 EUR 0 12.762,82 EUR
6 12.762,82 EUR 638,14 EUR 0 13.400,96 EUR
7 13.400,96 EUR 670,05 EUR 0 14.071,00 EUR
8 14.071,00 EUR 703,55 EUR 0 14.774,55 EUR
9 14.774,55 EUR 738,73 EUR 0 15.513,28 EUR
10 15.513,28 EUR 775,66 EUR 0 16.288,95 EUR

 

Izračun obresti pokaže, da je razlika med navadnim in obrestno obrestnim obrestovanjem po 10 letih investiranja ter po 5 % obrestni meri 1.288,95 EUR. Razlika z vsakim naslednjim letom eksponentno raste.

Prikaz donosov pri obrestnem obrestovanju glavnice

Varčevanje ni enako investiranje

Nerazumevanje obrestno obrestnega računa je med najpogostejšimi razlogi, da se marsikateri varčevalec raje, kot za investiranje odloči svoje prihranke obdržati na bančnem računu ali v nogavici. Priložnost za oplemenitenje privarčevanega denarja je tako zamujena. Temu velikokrat ne bi bilo tako, če bi ob povprečnih letnih donosih neke investicije vedeli, kaj to prinese po 10, 15 ali 25 letih držanja naložbe. Daljša kot je ročnost, bolj izrazit je učinek »osmega čuda sveta«, kakor je obrestno obrestni račun poimenoval Einstein. Koliko lahko privarčujete s pomočjo vzajemnih skladov v predvidenih letih varčevanja, si lahko na enostaven način izračunate s pomočjo investicijskega kalkulatorja.

 

Prikaz razlike med varčevanjem in investiranjem

Vpliv v praksi

Srednje tvegan sklad z zmernimi pričakovanimi donosi

Zdaj pa si poglejmo konkreten primer učinka obrestno obrestnega računa na kapitalskih trgih. Kot primer najprej vzemimo vzajemni sklad Generali Galileo, ki je prvi slovenski vzajemni sklad, ustanovljen leta 1992. Usmerjen je v različne oblike naložb na globalnih razvitih kapitalskih trgih. Povprečna letna donosnost sklada od ustanovitve leta 1992 je 10,66 %. Če bi v ob ustanovitvi sklada vplačali 10.000 EUR, bi se znesek do danes povečal na 208.620,67 EUR. Ni slabo, kaj? A bržkone ni bilo malo takih, ki so po prvih nekaj letih držanja naložbe obupali, saj se donosi niso zdeli posebej privlačni – obrestno obrestni račun še ni pokazal svojih zob. Spodnja grafika prikazuje, kako se učinek z leti držanja naložbe eksponentno stopnjuje.

Rast investicije s pomočjo obrestno obrestnega računa

 

Tako kot celoten delniški trg, tudi tečaji vzajemnih skladov ne rastejo linearno. Tekom 30 let so bili vlagatelji deležni tako obdobij s precej višjimi donosi od povprečnih, kot tudi posameznih obdobij z negativnimi donosi. Kako na finančne naložbe vplivajo gospodarski trendi in nihanje trgov, si preberite v blogu: Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov. Za namen čim bolj nazornega prikaza učinka obrestno obrestnega računa, predpostavljamo, da je vrednost sklada skozi celotno obdobje rasla po povprečni, 10,66 %, stopnji donosa. 

Nizko tvegan sklad z nizkimi pričakovanimi donosi

Posamezni vzajemni skladi se med seboj razlikujejo v svojih naložbenih oblikah. Zgoraj smo obravnavali Generali Galileo, ki je mešani sklad, naložbena politika sklada je usmerjena na kombinacijo naložb v delnice, obveznice ter druge oblike finančnih naložb in spada pod srednje tvegane vzajemne sklade. Za primerjavo si poglejmo še rast vrednosti naložbe 10.000 EUR po povprečni stopnji donosa sklada z defenzivno naložbeno politiko. Generali MM je alternativa bančnim depozitom in spada med sklade z najnižjim tveganjem in temu primerno nizko pričakovano donosnostjo (od ustanovitve leta 2005 povprečno 1,2 % letno). Učinek obrestno obrestnega računa je veliko manj izrazit, a vseeno vse prej kot zanemarljiv.

Še več informacij o različnih možnostih varčevanja v skladih najdete na naši spletni strani. 

Izvedite več o skladih

 

Čas je denar

Dejavnika, ki določata, kako bo obrestno obrestni račun delal v vašo prid, sta torej stopnja donosa ter ročnost naložbe. Znan pregovor v svetu financ pravi: »na Wall Streetu ni zastonj kosila.« To pomeni, da višji pričakovan donos na borzah praviloma prinaša tudi večje tveganje. O tem, kakšen je vaš vlagateljski profil oziroma naklonjenost k tveganju se lahko posvetujete s finančnim svetovalcem. 

Prijava k finačnemu svetovlacu

Ko govorimo o ročnosti naložbe, je cena, ki jo vlagatelj plača za višje pričakovane donose, potrpežljivost oziroma čas – dlje, ko se naloženih sredstev ne dotikamo, bolj bo obrestno obrestni račun vplival na rast vrednosti naložbe. Slavni ameriški investitor Warren Buffet se zato drži načela, da je dobre naložbe optimalno obdržati za zmeraj. Seveda pa si večina izmed nas želi enkrat v življenju del svojih naložb unovčiti, zato je ključnega pomena, da z investiranjem ne odlašamo. Vsako zamujeno leto nas namreč drago stane.  

Prikaz razlike donosov glede na obdobje investiranja

Za še več informacij in znanja o tem, kako moč obrestno obrestnega računa obrniti v svoj prid, si poglejte webinar »Osebne finance: Kaj bi se morali naučiti v osnovni šoli, pa se nismo«, ki ga najdete na povezavi: Finančni webinar. 

 

Kako začeti investirati?

Investiranje za začetnike

Seznanili se bomo z znanji, ki so potrebna za uspešno krmarjenje med čermi finančnih trgov ter kakšne so različne možnosti investiranja za začetnike. Besedilo je torej namenjeno v prvi vrsti tistim, ki razmišljate o tem, da bi začeli plemenititi svoje premoženje na kapitalskih trgih, niste pa povsem prepričani, kako se lotiti tega delikatnega koraka. Na spodnji grafiki za lažjo predstavo, 5 osnovnih korakov na poti k uspešnemu investiranju.

Grafika 5 korakov za vlagatelje začetnike

Kdaj začeti investirati? 

Pogosta napaka začetnikov je predolgo odlašanje in čakanje na pravi trenutek za investiranje, a dejstvo je, da idealne točke za nakup naložbe ne znajo napovedati niti največji strokovnjaki. Ena od lastnosti finančnih trgov je namreč ta, da tržno ceno oblikujeta ponudba in povpraševanje vlagateljev, ki se  obnašajo na podlagi svojih pričakovanj v prihodnosti, zato lahko vrednost naložb izrazito niha. Kljub temu pa je dolgoročni trend na borzah pozitiven (več o trendih na kapitalskih trgih si lahko preberete v prispevku Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov). 

Pravi trenutek je zdaj!

Najbolj primeren način vlaganja za začetnike je zato investiranje po takoimenovani  »metodi povprečnega stroška«. To pomeni, da v enakih časovnih razdobjih vlagate enako visoke zneske, ne glede na gibanje borznih tečajev – na primer vsakega dvajsetega v mesecu 100 evrov. S tem zmanjšamo učinek nihanja tečajev  in lastnih čustev na dejanska vlaganja, povprečna nakupna cena pa se na dolgi rok izravna. 

Grafika prikazuje začetek investiranja z rednimi vložki

Še en pogost vzrok za odlašanje pri tistih, ki se sprašujejo kako začeti investirati, so pomisleki o ustrezno visoki vsoti, ki bi jo temu namenili. Če se vam zdi privarčevan znesek prenizek, da bi vam investiranje prineslo bistvene rezultate, se verjetno motite. S pomočjo obrestno obrestnega računa in nekaj potrpežljivosti vam lahko že relativno nizka mesečna vplačila prinesejo odlične rezultate, pomembno je, da se držite načrta in ne pustite, da bi na vašo strategijo vplivala čustva (zlasti se moramo pri investiranju izogibati strahu in pohlepu). 

Kam s prihranki?
Izrazi, ki jih morajo poznati vlagatelji začetniki

Poznamo veliko različnih naložbenih razredov oziroma možnosti za plemenitenje premoženja. V naslednjih točkah nekaj osnovnih:

  • Nepremičnine: nakup nepremičnine z namenom ustvarjanja dohodka oziroma ohranjanja vrednosti premoženja je pri nas že od nekdaj v samem vrhu priljubljenosti med naložbenimi možnostmi. Spada med bolj stabilne in povprečnemu varčevalcu razumljive oblike. Nepremičnine so relativno stabilna naložba, ki po eni strani služijo kot hranilec vrednosti oziroma zaščita premoženja pred inflacijo, po drugi pa najemnine prinašajo tudi stalen denarni tok. Vseeno pa naložbe v nepremičnine skrivajo nekatere pogosto spregledane pasti, kot na primer podcenjevanje stroškov (vzdrževanje, davki), težave z najemniki, padec vrednosti premoženja v obdobju višanja obrestnih mer in finančnih kriz ter nelikvidnost oziroma težave pri iskanju kupcev.
  • Plemenite kovine: vlagatelji jih v svoj portfelj uvrstijo predvsem kot varovalo pred inflacijo in nepričakovanimi dogodki, kot so vojne ali zlom finančnega sistema, prav v nemirnih obdobjih namreč predstavljajo varno zavetje vrednosti premoženja. Vendar pa plemenite kovine za razliko od večine ostalih naložb ne prinašajo tekočega dohodka oziroma denarnega toka, moč obrestno obrestnega računa zato ne pride tako do izraza.
  • Delnice: so lastniški vrednosti papir. To pomeni, da z nakupom delnice pravzaprav postanete delni lastnik podjetja. Predstavljajte si, da je podjetje Y izdalo 1.000 delnic, ki se prodajajo na borzi po ceni 50 EUR na delnico, tržna kapitalizacija oziroma skupna vrednost podjetja torej znaša 50.000 EUR (1.000 delnic*50 EUR=50.000 EUR). Odločimo se, da v podjetju vidimo potencial za rast in s 500 EUR svojih prihrankov kupimo 10 delnic Y. Na ta način postanemo 1-odstotni lastnik podjetja Y. Če bo podjetje uspešno, bo cena delnic Y (in s tem naše premoženje) rasla, kot lastniku nam bo pripadala tudi dividenda oziroma del dobička, ki je razdeljen lastnikom. Delnice največkrat delimo glede na panogo, velikost in domicil podjetja.
  • Obveznice: so dolžniški vrednostni papirji. Z nakupom obveznice izdajatelju v bistvu posodite denar za določen čas. Izdajatelj, ki je lahko podjetje ali pa država oziroma državne institucije, vam bo v zameno za posojilo vrnil investirano vsoto plus obresti. Donos torej predstavljajo obresti, katerih višina je odvisna od različnih dejavnikov, med najpomembnejšimi je: nivo tveganja, da izdajatelj dolga ne bo sposoben v celoti odplačati, ročnost obveznice (daljša kot je doba odplačevanja, višje so obresti) in raven ključne obrestne mere (višje ključne obrestne mere pomenijo tudi višje obresti).
  • Vzajemni skladi: enostaven način investiranje v različne vrednostne papirje, kot so delnice in obveznice. Sklad je pravzaprav združeno premoženje večjega števila vlagateljev, upravljano s strani profesionalnih upravljalcev denarja. Ob vplačilu postanete lastnik sorazmernega dela celotnega premoženja v skladu. Vrednost vašega deleža se giba skupaj z vrednostjo celotnega sklada, svoj delež lahko kadarkoli izplačate. Vzajemne sklade v osnovi delimo glede na različne naložbene politike – delniški skladi (pretežen del sredstev naložen v delniške naložbe), obvezniški skladi (pretežen del sredstev naložen v državne in podjetniške obveznice), mešani skladi (sredstva razdeljena med obvezniške in delniške naložbe), skladi denarnega trga (sredstva naložena pretežno v depozite bank in instrumente denarnega trga).
  • Kriptovalute: mnenja o tem, ali kriptovalute lahko dejansko uvrščamo med naložbene razrede so različna. Gre za novo in povprečnemu varčevalcu težko razumljivo naložbeno možnost oziroma špekulacijo, ki prinaša visoka tveganja. 

Obstaja še veliko drugih bolj ali manj razširjenih naložbenih možnosti, kot so umetniška dela, zemljišča, surovine in cela vrsta finančnih produktov. 

Univerzalna formula, kakšna bi bila optimalna sestava posameznikovega portfelja ne obstaja, osnovno vodilo je, da svoja sredstva razpršimo med več različnih naložbenih razredov in tako omejimo tveganje. Ne smemo pa pozabiti niti na varnostno rezervo za primer nepredvidenih življenjskih dogodkov, kot je okvara avtomobila, popravilo nepremičnine, zdravstveni zapleti ali izguba službe. V ta namen je priporočljivo, da imamo vedno pri roki dovolj denarja, da si pokrijemo 3 do 6 mesecev svojih rednih življenjskih stroškov. Več o tem kako izbrati ustrezno kombinacijo naložb pa v naslednjem poglavju. 

Kako izbrati pravi portfelj zase

Ko pristopate k sestavi svojega portfelja je ključno, da poznate svoj vlagateljski profil. Ta zajema vašo nagnjenost k tveganju, starost oziroma, kako dolgo nameravate vlagati svoja sredstva, življenjski slog in dohodke oziroma premoženje. 

Izdelajte svoj vlagateljski profil

Zelo pomembno je tudi, da svoje naložbe poznate in razumete, kam investirate svoj denar. Procesu presojanja ustreznosti posamezne naložbe pred nakupom pravimo skrbni pregled. Pri delnicah na primer to vključuje analizo prihodkov in odhodkov podjetja, tveganj, denarnega toka, konkurence, vrednotenje podjetja itd. Dobro razumevanje naložbe torej od nas terja čas in ustrezno strokovno znanje.

Kot smo spoznali v poglavju o različnih naložbenih razredih, veliko bolj enostavno možnost vlaganja v vrednostne papirje ponujajo vzajemni skladi. V zvezi z izborom ustreznega sklada in sestavo svojega portfelja znotraj skladov se lahko obrnete na finančne svetovalce, ki vam bodo pomagali tudi pri zadnjem koraku – dokončnem oblikovanju in implementaciji portfelja ter vas opomnili, da boste do željenih rezultatov najlažje prišli, če se boste držali skupaj zastavljene strategije investiranja.  

Prijava na posvet

 

 

Srečno novo leto 2023!

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Delniški trgi še naprej počasi pridobivajo in blažijo izgube vlagateljev v letošnjem letu

Na prehodu v praznični december, so svetovni delniški trgi še naprej počasi pridobivali in blažili izgube vlagateljev v letošnjem letu. Globalni indeksi so oktobra in novembra po več kot enem letu povezali dva zaporedna meseca s pozitivnimi donosi, konkretno pa je v zadnjem obdobju okreval tudi trg obveznic. Pretekli teden se je v pričakovanju govora guvernerja ameriške centralne banke in ekonomskih podatkov, ki so bili na sporedu v drugi polovici tedna, začel umirjeno. Velik del rasti pa so delniški indeksi zabeležili po sredinem govoru guvernerja Powella. Vzdušje so konec preteklega tedna malenkost pokvarili podatki iz ameriškega trga dela, saj se je zaposlovanje v novembru upočasnilo manj kot je bilo pričakovano, stopnja brezposelnosti pa ostaja zelo nizka (3,7 %). Skratka, trg dela ostaja odporen na višanje obresti in ostaja zelo močan. Podatek opominja, da so vlagatelji morda preveč prepričani v preobrat oziroma konec zviševanja obrestnih mer v prvi polovici prihodnjega leta. Nizka brezposelnost centralnim bankirjem namreč dopušča prostor za vztrajanje pri zaostrovanju denarne politike, če se inflacija ne umiri.

Tempo zviševanja obrestnih mer ne bo več tako oster

Da ni povsem jasno, do katerega nivoja bo še potrebno zvišati obrestne mere, je opozoril tudi guverner Fed, a vlagatelji so se bolj kot na negotovost v zvezi z nivojem obresti na koncu cikla zaostrovanja osredotočili na napovedi, da z naslednjim zasedenjem tempo zviševanja ne bo več tako oster. Po štirih zaporednih zvišanjih ključne obrestne mere za 0,75 % torej decembra lahko pričakujemo »zgolj« 0,5 % zvišanje. Ključno vprašanje, ki bo diktiralo gibanja na borzah v bližnji prihodnosti pa je, kako bodo pri Fed postopali v prihodnjem letu. Trgi trenutno vračunavajo precej optimističen scenarij, da bodo obrestne mere vrh dosegle maja prihodnje leto, okrog nivoja 5 %, nato pa naj bi pri Fed do konca 2023 obresti znižali za 0,5 %. Posledično je to nekoliko ošibilo tudi dolar, ki se trenutno nahaja v območju nekaj pod 1,05 dolarja za evro. Verjetno lahko v prihodnjih tednih pričakujemo še malo šibkejši dolar in zdi se, da bi nivo med 1,05 in 1,10 ustrezal tako Evropi kot tudi ZDA.

Sproščanje covidnih ukrepov na Kitajskem

Kitajska komunistična partija je kot kaže popustila pod pritiski ljudstva, mestne oblasti so v vse več predelih države v zadnjih dneh sproščale covidne ukrepe kljub temu, da je število novo okuženih dosegalo rekorde. Vse skupaj je dalo veter v jadra kitajskim borznim indeksom, ki so od začetka prejšnjega tedna pridobili dobrih 5 %.

Postavitev cenovne kapice na rusko nafto

EU in države skupine G7 ter Avstralija, so se dogovorile za postavitev cenovne kapice na rusko nafto pri 60 dolarjih za sodček. Po oceni vrha EU je to pravšnja cena, da se Rusom črpanje nafte še izplača. Če bi bila kapica postavljena tako nizko, da bi bili stroški črpanja višji od prihodkov in bi se Rusija odločila, da ne bo več črpala nafte, bi se tržne cene seveda dvignile, kar bi pomenilo strel v lastno koleno. Glede uveljavitve kapice se še ni izjasnila največja uvoznica nafte Kitajska, jasno pa je, da je ne bo upoštevala Indija. Obe omenjeni državi izkoriščata situacijo in rusko nafto in že sedaj kupujeta po precej nižji ceni od tržne.

Cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino

Ta teden bodo voditelji EU začeli še pogajanja v zvezi z določitvijo kapice na cene plina. Kljub temu, da so se temperature po Evropi v zadnjih tednih spustile blizu dolgoletnim povprečjem, se je novembra poraba zemeljskega plina v državah članicah EU v primerjavi s preteklimi petimi leti znižala za skoraj četrtino. Vseeno pa cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, ki je referenčna platforma za trgovanje s plinom v Evropi, ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino. Cena za megavatno uro zemeljskega plina je 135 evrov, za primerjavo – v enakem obdobju med leti 2017 in 2021 je znašala med 15 in 25 evri, avgusta letos pa je bila rekordna pri dobrih 300 evrih za megavatno uro. Ker je bilo v letu 2021 iz zemeljskega plina generirane za okrog 20 % elektrike v EU, se morajo zdaj evropske države v večji meri zanašati na druge vire, ki so bolj nestanovitni (veter, sonce, voda) in bolj umazani (premog). Politična naklonjenost nuklearni energiji se sicer povečuje, a za povečanje proizvodnje jedrske energije so potrebne investicije, ki stanejo, izgradnja jedrskih elektrarn pa traja več let. Zato hitrih rešitev tu ni.

NASVET ZA VLAGATELJE

Bliža se konec leta in trgovanje se počasi umirja. Čaka nas še decembrski sestanek ECB in FED, a večjih pretresov ne pričakujemo. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se ne izboljšujejo, a ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani izgleda, da se je ta rast oziroma odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nekoliko nižje, saj bodo vlagatelji pred koncem leta pred izbiro, da poberejo del kratkoročnih dobičkov iz mize. Zato v tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna rast trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso več poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Priporočamo da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti ponuja dober odgovor in nudi najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le-teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine ter Generali Indija – Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

 

 

Generali Investments podpisal pogodbo o prenosu upravljanja Generali Growth Equity Fund, sklada zasebnega kapitala, na ALFI PE

 

Z izvedbo transakcije se naložbena politika Sklada ne bo spremenila, prav tako pa sprememba ne bo vplivala na vlagatelje Sklada. Skupina Generali še naprej ostaja drugi največji vlagatelj v Sklad, takoj za Evropskim investicijskim skladom (EIF). Za zaključek transakcije je med drugim potrebno pridobiti potrditve ustreznih organov Sklada in pridobitev regulatornih dovoljenj.

Generali Growth Equity Fund, sklad zasebnega kapitala, investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj. V njegovem naložbenem portfelju so podjetja, katerim je skupna trajnostna usmerjenost, visoka razvitost in sledenje trendom ter izjemen potencial za rast.

Generali Investments d.o.o. bo še naprej upravljal alternativne sklade, kot je nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund. Poleg tega Skupina Generali še naprej ostaja drugi največji vlagatelj v skladu zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund, kljub prenosu upravljanja tega sklada na novega upravljavca. Skupina Generali tako ostaja močan podpornik slovenskega gospodarstva, ne le z zavarovalniškimi storitvami in upravljanjem premoženja, temveč kot vlagatelj z lastnimi naložbami v slovenska podjetja.

Družba ALFI PE d.o.o. je del ALFI SKLADOV, največje skupine za upravljanje alternativnih skladov v Sloveniji, pod okriljem katere deluje pet različnih alternativnih skladov, ki skupaj upravljajo več kot 400 mio EUR sredstev. ALFI PE d.o.o. že upravlja največji sklad zasebnega kapitala s sedežem v Sloveniji ALFI PE SIS k.d.

 

 

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z EIF. Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja presega 150 milijonov EUR, kar pomeni več kot 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Je strah pred vlaganjem utemeljen?

 

Kljub statističnim podatkom, ki pričajo o tem, da je razpršeno investiranje na kapitalske trge ob pravilnem pristopu in ob danem tveganju donosno, ostajamo Slovenci zelo zadržani do te oblike plemenitenja premoženja. Delež naložb Slovencev v vzajemnih skladih znaša zgolj dobrih 5 % letnega bruto domačega proizvoda. Za primerjavo, v Nemčiji je ta številka 70 %, v ZDA pa vrednost sredstev v vzajemnih skladih celo presega letni BDP (statista, 2023). Močno zaostajamo tudi po količini sredstev, ki jih investiramo neposredno na kapitalskih trgih z direktnim vlaganjem v vrednostne papirje. 

Graf s predstavitvijo vrednosti sredstev v vzajemnih skladih kot delež letnega BDP

Slika 1: Graf vrednosti sredstev v vzajemnih skladih vs. BDP

Razlike napram državam z bolj uveljavljeno kulturo investiranja na finančnih trgih je ogromna, marsikateri Slovenec se zato upokoji z manjšim premoženjem kot bi se lahko, če bi bila ta razlika manjša. 

Teorija obetov in nenaklonjenost izgubam

Strah pred investiranjem v vrednostne papirje nam pomaga razumeti koncept »teorije obetov« (prospect theory), ki sta ga v članku izdanem leta 1979 razložila ekonomista in psihologa Daniel Kahneman in Amos Tversky. Njuna ključna ugotovitev je bila, da je psihološki učinek izgube veliko bolj izrazit od učinka dobička. Koncept sta pojasnila z enostavnimi poskusom. 

Predstavljajte si, da vam je ponujena stava, ki bi temeljila na metanju kovanca. Če pade grb bi izgubili denar, številka pa prinaša nagrado, bi tvegali? Pod kakšnimi pogoji? Poskus je pokazal, da so kandidati v povprečju zahtevali približno dvakrat višjo nagrado, kot bi znašala potencialna izguba, da bi stavo sprejeli. Če bi grb prinašal 100 evrov izgube, bi morala nagrada za številko znašati približno 200 evrov. Izgube torej na nas pustijo veliko močnejši vtis, kot dobički. Učinek sta poimenovala nenaklonjenost izgubam (loss aversion).  

Vizualna predstavitev čustev ob pridobitvi in izgubi denarja

Slika 2: učinek nenaklonjenosti izgubam (loss aversion)

 

Rezultati eksperimenta s kovancem nam pomagajo razumeti, zakaj so dogodki, kot je bil pok borznega balona delnic tehnoloških podjetij na začetku tretjega tisočletja, strmoglavljenje vrednosti delnic balkanskih podjetij leta 2008 ter odvzem delnic NKBM med bančno krizo 2013, v kolektivno zavest generacije Slovencev usidrali strah pred plemenitenjem svojih prihrankov na kapitalskih trgih. Čeprav na borzah dolgoročno močno prevladuje rast, so zgodbe o uspehu in dobičku pri investiranju v vrednostne papirje veliko manj odmevne in le redko tema vsakodnevnih pogovorov. Zato ne dopustite, da posamezni negativni dogodki vplivajo na vaše naložbene odločitve in finančno prihodnost.  

Predstavitev razpršenosti naložb v različne košare

Slika 3: z razpršitvijo svojih naložb zmanjšamo tveganje celotnega portfelja

Kako se zavarovati pred večjimi izgubami na borzi

Ena od temeljnih značilnosti kapitalskega trga je, da vrednosti nihajo, ker je vedno prisotna določena stopnja tveganja.  Da bi se zaščitili pred večjimi izgubami na borzi, ki jih povzročijo borzni nihaji, ki redno pretresejo finančne trge, je ključnega pomena, da svoje naložbe:

  • ustrezno razpršimo: zlato pravilo investiranja se glasi: »Ne nosi vseh jajc v eni košari.« Z razporeditvijo denarja v različne tipe naložb in trge se izognemo tveganju, da bi posamezen dogodek oziroma zgrešena naložba povzročili večjo škodo na celotnem portfelju.
  • analiziramo: preden sprejmemo naložbeno odločitev preverimo njena tveganja, lastnosti, vrednost, pričakovan donos in skladnost s celotnim portfeljem, našim osebnim finančnim profilom ter časovnim horizontom našega vlaganja.
  • Se primerno finančno izobrazimo: pri tem naj glavni vir znanja ne bodo mediji, ki se nagibajo k senzacionalizmu in v želji po čim bolj udarnih novicah med vlagatelji pogosto sprožijo pretiran čustven odziv. Zato so bolj primerne knjige ter strokovni članki, blogi in webinarji. 

Poglejte si webinar

  • se izogibamo čustvu, ki je po navadi glavni krivec za to, da do neljubih dogodkov na borzah sploh pride – pohlepu.

Vlagatelji, ki upoštevajo zgoraj našteta načela, lahko na dolgi rok pričakujejo eksponentno rast svojih prihrankov. A postopek lahko zlasti za začetnike predstavlja precej velik izziv, zato se glede svoje naložbene strategije lahko posvetujete s finančnimi svetovalci. 

Prijava na posvet

Miti o investiranju, ki vplivajo na strah pred vlaganjem

Strah pred vlaganjem je tesno povezan tudi z nekaterimi miti, ki dajejo napačne predstave o borzah in marsikaterega potencialnega vlagatelja odvrnejo od priložnosti za dobiček pri investiranju. Med najpogostejšimi so:

  • Na delniških trgih lahko zaslužijo zgolj eksperti: najpomembnejša lastnost uspešnih investitorjev ni inteligenca, ampak potrpežljivost, disciplina, sposobnost obvladovanja čustev in strateško razmišljanje. Ker pa je za sprejemanje pravih naložbenih odločitev potrebna tudi določena mera strokovnega znanja, je lahko ena od primernih rešitev za nepoznavalce vlaganje prek vzajemnih skladov. 

Več o možnosti investiranja prek vzajemnih skladov

  • Investiranje na borzah je enako hazardiranju: z vlaganjem v delnice postanete delni lastnik oziroma delničar podjetja, čeprav so donosi negotovi, to še zdaleč ne pomeni, da jih lahko primerjamo z igrami na srečo, donosnost vaše naložbe je namreč odvisna predvsem od uspešnosti poslovanja podjetja.
  • Delnice, katerih vrednost je zrasla, bo slej ko prej morala tudi pasti: zakoni fizike na delniškem trgu ne držijo nujno. Kljub temu, da vrednost delnic niha, je dolgoročni trend globalnih indeksov občutno pozitiven. V kapitalske trge pa vedno investiramo na dolgi rok. 
Kako strah in pohlep obrniti sebi v prid

Borze že dolga leta nagrajujejo vlagatelje, ki znajo obvladati dve čustvi, ki močno zaznamujeta gibanje vrednosti tečajev – strah in pohlep.

Pohlep nas lahko premami v naložbe, ki na prvi pogled ponujajo visoke donose v kratkem časovnem obdobju, a to praviloma prinaša tudi višje tveganje za izgube. Na drugi strani je, kot pričajo podatki iz začetka prispevka, pri Slovencih še bolj izrazit strah pred vlaganjem oziroma izgubami.
Zaradi strahu naložbe pogosto prodamo ob najmanj primernem času (takrat, ko vrednosti močno padejo), ali pa se sploh ne odločimo za vstop na trg, ter tako zamudimo priložnosti za oplemenitenje svojega premoženja. Ob tem pa se običajno ne zavedamo, kako hitro kopni vrednost naših prihrankov na bančnem računu ali v nogavici – več na to temo si lahko preberete v prispevku o inflaciji.

Čustva uporabnikov ob rasti in padcu vrednosti naložb

Slika 4: ko na trgih vlada strah in pesimizem, je pravi trenutek za nakupe, cene delnic so takrat običajno najnižje

Za konec pa bi si še enkrat izposodili znan citat velikega ameriškega investitorja, Warrena Buffetta, ki vlagateljem svetuje upoštevanje na prvi pogled enostavnega načela: »Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni.« Če znamo obvladovati svoja čustva in se držimo pomembnih načel investiranja, bodo trgi na dolgi rok delali v naš prid. 

Prijavite se na redni tedenski komentar ekipe upraviteljev Generali Investment ter tako ostanite na tekočem z vsem pomembnim dogajanjem, ki vpliva na gibanje kapitalskih trgov.

Prijava na e-novice