Velikokrat slišimo, da so otroci zrcalo staršev. Kaj pa, ko gre za odnos do denarja ali varčevanja?

Vzgoja zagotovo močno vpliva na otroka tudi na področju financ. Z vzgojo se oblikuje otrokov odnos do denarja. Otroci, ki jim je vse na pladnju ponujeno in se jim uresničijo vse želje, ne znajo ceniti stvari, niti se ne morejo naučiti racionalnega ravnanja z denarjem. Takšnim otrokom je verjetno tudi težje dopovedati, da lahko denarja nekoč zmanjka. Otroci, ki so jim starši že v rani mladosti, na preprost način predstavili vrednost denarja, se naučijo z njim tudi veliko bolj odgovorno ravnati. Starši so jim tako podarili pomembno lekcijo za življenje. Naučili so jih, da si morajo za dosego svojega cilja zastaviti svoj načrt – načrt varčevanja.

V času, ko ni več bančnih obresti in postaja denar zaradi inflacije vse manj vreden, se je nemogoče izogniti vstopu na delniške trge. Mladi bodo morali takšno vrsto naložbe sprejeti, tudi, če tega znanja od svojih staršev niso prejeli in jim je to povsem novo področje. Starši so kot nagrado za varčevanje prejeli obresti, ni bilo negotovosti in tveganja, točno so vedeli, kakšen znesek bodo prejeli po določenem času. Ampak teh časov več ni, zato morajo mladi, če si želijo zgraditi svoje premoženje, stopiti na povsem novo pot. Vstop na kapitalski trg je neizogiben. Če verjamete, da bo svet čez 30 let boljši, je smiselno, da svoje prihranke plemenitite v delniških naložbah. Če bo svetovno gospodarstvo v prihodnosti še naprej raslo, bodo tudi cene delnic še naprej naraščale. V daljšem časovnem obdobju lahko pričakujete približno 8 odstotno povprečno letno donosnost na globalnih delniških trgih.

Prednost mladih vlagateljev je predvsem v časovnem horizontu, ki ga imajo ti na razpolago. Torej, imajo dovolj časa, da preživijo vse turbulence in nihanja, ki so del delniških trgov in za dolgoročnega vlagatelja nimajo tako velikega pomena. Kdor varčuje na svetovnih globalnih trgih na dolgi rok, zagotovo ne bo utrpel izgube. Če pa želite obogateti na kratek rok, pa sprejemate bistveno višjo stopnjo tveganja kot dolgoročni vlagatelji. Nihče namreč ne more z gotovostjo doseči pravega časa za vstop ali izstop na delniške trge, pa če si to še tako močno želimo. Takšen način investiranja ima veliko bolj opraviti s srečo kot z znanjem.

Mladi vlagatelji lahko bolj pogumno pristopijo k varčevanju v vzajemnih skladih, kajti s tem bodo zmanjšali tveganje v primerjavi z izbiro posameznega vrednostnega papirja. Najprimernejše je izbrati globalni sklad, ki sledi svetovnim borznim indeksom, saj bodo tako sredstva maksimalno razpršena. Ko si ustvarite svoj varčevalni načrt, je smiselno, da si uredite trajnik, saj boste le tako dovolj disciplinirani, da boste redno odvajali mesečni znesek, namenjen varčevanju. Takšen način ima to prednost, da dokupujete enote skladov tako po nizkih kot po visokih tečajih. Ko so cene nizke, kupite za isti znesek avtomatsko več enot skladov, ko pa so cene visoke, pa boste sicer pridobili manj novih enot, boste pa pridobili na donosu. Prava točka vstopa tako ni več pomembna, ker se z mesečnim varčevanjem oblikuje povprečna nabavna cena.

S tem ko ste si zastavili varčevalni načrt v vzajemnih skladih, ste naredili velik korak k uresničitvi vaših zastavljenih ciljev oz. sanj. Najboljši trenutek za začetek varčevanja je že v rani mladosti oziroma takoj, ko vstopite na svojo lastno poklicno pot. Saj vem, mladi imate s svojimi prvimi zaslužki čisto druge načrte, kot pa varčevanje. Ampak verjemite, v mladosti ste polni ciljev, ki si jih boste lahko uresničili le tako, da se boste dosledno, vsak mesec, odrekli določenemu znesku v prid izgradnje svojega lastnega premoženja. Ko boste starejši in se boste zazrli v preteklost, ne boste obžalovali, saj ste se dovolj zgodaj odločili za pravo pot. Pa srečno!

Vendar pa večina tistih, ki to počne, nikoli ni ustrezno razumela ključnega sporočila dolgoročnega vlaganja, ki pa je – možnost izgub bo pri naložbah v delnice vedno obstajala, vendar pa je verjetnost tem manjša, čim daljše je obdobje varčevanja. To je logična posledica dejstva, da svetovno gospodarstvo na dolgi rok raste.

Nekateri vlagatelji dolgoročno vlaganje pojmujejo napačno in sicer kot dobo, v kateri izgub pri naložbah v delnice ne more biti. Pravilna interpretacija minimalne priporočene naložbene dobe je naslednja: to je obdobje, v katerem je verjetnost izgub dovolj majhna, da je za morebitnega vlagatelja v delnice smiselno naložiti pomembnejši del premoženja.

Dolgoročno vlaganje je nekaj drugega kot strategija “kupi in drži”. Vlagatelj mora občasno spremeniti sestavo oziroma portfelj svojih naložb. To naj bi storil v naslednjih primerih:

• Po obdobjih visokih rasti na borzah: izpostavljenost delnicam je treba zmanjšati, saj bo njegovo finančno premoženje čezmerno izpostavljeno delnicam, po obdobjih visokih borznih padcev pa bo svojo izpostavljenost delnicam povečal.
• Ko se približuje svojemu varčevalnemu cilju: izpostavljenost delnicam kot nadpovprečno tveganim finančnim naložbam je potrebno postopoma zmanjševati, saj se rok, v katerem bi lahko nadomestili posledice morebitnega borznega šoka, skrajšuje.
• Izrazitejše spremembe enega izmed dejavnikov osebnega finančnega profila. Tako bo vlagatelj, čigar finančno stanje se je sčasoma poslabšalo (na primer zaradi znižanja dohodkov, bolezni, ločitve …), svojo izpostavljenost delnicam zmanjšal. Nasprotno pa bo storil vlagatelj, čigar finančno stanje se je pomembneje izboljšalo (na primer z dedovanjem, zaradi boljše zaposlitve, osamosvojitve prej šoloobveznih otrok).

Kaj je ustrezno minimalno obdobje naložbe v delnicah, mora na koncu vsak vlagatelj presoditi sam. Borza je igra verjetnosti. Zelo veliko posameznikov to igro težko sprejme, četudi je vse, česar se lotevamo in kar nas obdaja, v večini primerov še težje oceniti kot v primeru dogodkov na borzi. Jamstev na borzah ni in jih nikoli ne bo. Delnice lahko prinašajo nadpovprečno pričakovano donosnost. Cena, ki jo mora vlagatelj plačati, da lahko pričakuje to nagrado, pa je prevzemanje nadpovprečnega naložbenega tveganja.

Menim, da je v uravnoteženi kombinaciji delnic z obveznicami pet let ustrezna minimalna doba za naložbo. Tisti, ki v delnice naloži veliko večino finančnega premoženja, pa naj bo na borzi pripravljen vztrajati vsaj deset ali več let. Ne glede na vse pa naj vlagatelj v nobenem primeru ne pozabi na potrebna občasna prilagajanja sestave portfelja.

Vsak vlagatelj pa ima še eno priročno možnost, da se izogne izjemnim borznim scenarijem: premoženje lahko nalaga periodično in se tako izogne možnosti, da na trg vstopi v napačnem trenutku.

Od leta 1928 je bila povprečna letna donosnost velikih ameriških delniških družb malo boljša od 9,5 odstotka. V istem časovnem obdobju je donosnost t. i. varnih, torej kratkoročnih (trimesečnih) državnih dolžniških vrednostnih papirjev (zakladnih menic), katerih ročnost je manj kot eno leto, znašala približno 3,4 odstotka. Na prvi pogled se razlika med njima morda ne zdi tako pomembna, vendar ko oba primera pogledamo iz drugega zornega kota, postane razlika velika – 100 ameriških dolarjev, vloženih v trimesečne ameriške zakladne menice v letu 1928, bi do konca leta 2016 zraslo na 1.928 dolarjev, a če bi istega leta vložili 100 ameriških dolarjev v košarico delnic takratnih najboljših ameriških družb (sedaj v indeks S&P 500), bi do konca leta 2016 vplačani znesek bil vreden osupljivih 301.239 dolarjev.

Rekli bi, da je vse lepo in prav. Vendar pa je resnica gospoda trga ta, da tako gospodarska, kot tudi politična in v zadnjem obdobju tudi zdravstvena dogajanja po svetu lahko skoraj vsako leto vlagateljem poženejo »kri po žilah«, kar bi lahko brez težav primerjala celo z vožnjo z vlakom smrti. Dogajajo se torej vratolomnimi vzponi in spusti (padci) in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcije delniškega trga. T. i. korekcije na trgih pa za vlagatelje niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto. Zadnjo takšno vožnjo smo doživeli slaba dva meseca nazaj, zaradi pandemije korona virusa, ko so se svetovni delniški trgi od vrha, doseženega sredi februarja, prvič v zgodovini v samo štirih tednih, do 23. marca, spustili za okoli 35 odstotkov. In če se vrnem k naložbi 100 dolarjev v omenjene delnice najboljših ameriških podjetij, bi vas le-te v zadnjih 88 letih (1928-2016) do omenjene vrednosti popeljale po precej divji vožnji vzponov in padcev, medtem ko bi vam naložba v trimesečne zakladne menice prinesla dolgčas in spanec, vendar z doslednimi (čeprav majhnimi) donosi, leto za letom.

Ljudje postanemo veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v t. i. medvedjem trendu – to je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic in posledično cene točk vzajemnih skladov znižajo za 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa v večini primerov povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata. V takšnih turbulentnih časih so najbolj nagrajeni vlagatelji, ki vztrajajo in imajo dolgoročen pogled na naložbo, ter ne taktizirajo, ker enostavno težko premagaš muhastega gospoda trga.

Kaj torej lahko storite, ko se bo zgodil naslednji večji padec delniškega trga?

• Ostanite mirni in nadaljujte z že postavljeno naložbeno strategijo, ki je seveda primerna za vas. Visoki nihaji ali padci cen vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, ki povzročajo panično in s strahom prežeto prodajo da bi omejili izgube, je napačna poteza. Pogosto takšnim tržnim razprodajam (ang. »sell offs«) sledi obdobje izrazitega povišanja cen delnic in vzajemnih skladov. Dokler se torej pametno (preudarno) odločate o primerni naložbi za vas, vam bo takšna naložba skupaj z vašim potrpljenje v obdobjih povišane nihajnosti in seveda z vašo zmožnostjo prevzemanja nerealizirane vmesne izgube, dolgoročno prinesla največ.
• Bodite realni in ne trudite se nadvladati gospoda trga, saj je v večini primerov to le slepa utvara. Mnogi vlagatelji verjamejo, da lahko nadvladajo (premagajo) trg s strategijo »kupuj poceni in prodajaj drago«, dejstvo pa je, da zelo malo vlagateljev v teh prizadevanjih tudi uspeva.
• Naj je vaša naložba razpršena. Razpršenost ali diverzifikacija je bistvena za ohranjanje in rast portfelja. Številni upravljavci premoženja menijo, da je diverzifikacija edino »brezplačno kosilo«, ki ga lahko dobite pri investiranju.
• osredotočite se na svoje dolgoročne cilje. Krize delniškega trga pridejo in grejo, vaši cilji pa najverjetneje ostanejo enaki. Pravzaprav večina ciljev nima kaj dosti skupnega s trgom. Vaš naložbeni portfelj je tako le eden od načinov za dosego svojih ciljev.
nenazadnje izkoristite priložnosti, ko se le-te pojavijo. Popravki gospoda trga ustvarjajo lepe priložnosti za nakup vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov po znižani ceni. Padec cen je torej posledica strahu in redko odraža resnično dolgoročno vrednost podjetja.

Naj končam današnje javljanje z mislijo znanega finančnika Warrena Buffeta: »Ko dež je zlato, postavi vedro in ne naprstnik.«

Večini vlagateljev se ob popravkih na kapitalskih trgih zgodi, da začnejo dvomiti o svojih naložbah in začne jih skrbeti za vložene prihranke. Naravni odziv na ta strah je lahko zmanjšanje oziroma odprodaja delniških naložb, z namenom, da bi preprečili nadaljnje izgube in pomirili svoje strahove. Vendar, če pogledamo dolgoročnejše, mogoče to ni najboljša rešitev. Žal, se v praksi prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelji z izstopom s kapitalskega trga ob povečani nihajnosti ne upošteva enega od osnovnih nenapisanih finančnih pravil, ki pravi »ne prodajaj poceni«.

Namesto, da smo zaradi nestabilnosti trgov zaskrbljeni, je bolje, da smo na nestabilnost pripravljeni. Pomembno je, da imamo dobro razpršen portfelj, ki je usklajen z našo osebno nagnjenostjo k tveganjem in, da smo osredotočeni na dolgoročne cilje. Vse to nam bo kot vlagatelju vlivalo potrebno samozavest, da ne bomo v času popravkov na kapitalskih trgih reagirali prehitro.

Imejte naložbe, ki vam ustrezajo

Če vas povečana volatilnost na trgu preveč obremenjuje, stopnja tveganja vašega portfelja mogoče ni primerna za vas. Če ste naklonjeni korekcijam oziroma nihanjem navzdol, potem ni smiselno imeti večjega dela vaše naložbe razporejenega v delnice ali delniške sklade tudi, če imate na voljo še dovolj časa oziroma varčujete za dosego dolgoročnih finančnih ciljev in si teoretično lahko privoščite višje tvegan delniški portfelj.
Po drugi strani pa se je treba zavedati, da nam preveč konservativna strategija morda ne omogoča take potencialne rasti, ki jo potrebujemo za doseganje zastavljenih ciljev. Smiselno je torej, da poskrbimo za primerno mešanico naložb, predvsem v smislu razporeditve naložb med različne naložbene razrede. S tovrstno razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost portfelja, saj se v različnih obdobjih trga različne naložbe odzivajo različno.

Najslabše pa je, da se ob popravkih na trgu iz strahu pred izgubami v celoti umikamo iz visoko tveganih naložb v nizko tvegane naložbe. Veliko težje je namreč prenesti naložbe na varno, kot pa jih pravočasno vrniti na kapitalske trge. Vlagatelji, ki sredstva umaknejo v varne naložbe namreč slej ko prej iščejo novo priložnost za vstop nazaj na delniške trge, vprašanje pa je, ali bodo s prodajo in ponovnim nakupom ustvarili višjo donosnost, kot če umika v varne naložbe ne bi bilo. Takšni vlagatelji, običajno prodajajo, ko je že prepozno, še bolj pozno pa se vračajo na trge. Po teoriji se prehajanje za dolgoročne vlagatelje niti ne splača.

Popravki na trgih so lahko priložnost za pregled vaših naložb, če so v skladu z vašo naložbeno strategijo in razmislek o spremembi sestave vašega portfelja. Predvsem v smislu izpostavljenosti določenim trgom ali naložbenim razredom, glede na profil vlagatelja. Dejavniki, ki vplivajo na sestavo vaše naložbe, se namreč sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo občasno preveriti, ali je naložba še vedno ustrezna in ali dosega vaša pričakovanja.

Vlagajte postopno in bodite dosledni

Postopno mesečno varčevanje je najboljši način, da izkoristimo nihanja trgov v svojo korist. Namesto, da poskušamo ugibati, kdaj je najprimernejši trenutek za vstop na trg, je bolje, da naredimo naložbeni varčevalni načrt, ki se ga dosledno držimo, ne glede na trenutno dogajanje na trgih. Če skozi daljše časovno obdobje vlagamo redno mesečno oziroma v enakih periodah, enake zneske, se izognemo nevarnosti napačnega vstopa na kapitalski trg. Hkrati pa z nakupi tudi v času, ko so tečaji nizki, znižamo povprečno nabavno ceno enoti in s tem hitreje začnemo ustvarjati donose, ko se trgi obrnejo navzgor. Zelo pomembno je, da se v obdobju nestanovitnih razmer znamo upreti skušnjavi, da bi z mesečnim varčevanjem oziroma vlaganjem prenehali.

Za dolgoročnega vlagatelja je najboljše, da se drži svoje strategije investiranja in ohrani dolgoročni pregled, ker nihanja na trgih pridejo in minejo. Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel samo na kratek rok, ker vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga.