REDNO IN DOLGOROČNO VLAGANJE LAHKO PRINAŠA RAST IN LEPE DONOSE

 

 

Največji zadržek, ki varčevalce odvrača od vlaganja v bolj tvegane naložbe, je možna izguba oziroma znižanje vrednosti vloženih sredstev, vendar pa lahko najbolj vztrajni in tveganju naklonjeni vlagatelji pričakujejo boljše rezultate. Redno in dolgoročno vlaganje lahko prinaša vztrajno rast in lepe donose.

Okoliščine se lahko tudi hitro spremenijo, lahko pride do večjih sprememb na finančnih trgih ali pa se nam bistveno spremeni finančni položaj, zato se lahko zgodi, da iz vlaganja v sklade izstopimo predčasno. Včasih je seveda to neizbežno, a pomembno je, da izstop, tako kot vstop, načrtujemo, saj predčasni izstopi lahko prinesejo tudi negativne finančne posledice.

Nepremišljen in impulziven izstop vsekakor odsvetujemo. Vlagatelji, ki imajo nizko stopnjo »pripravljenosti na tveganja«, so zelo odzivni na dogajanje s portfeljem. Hitro namreč reagirajo na kakršne koli spremembe – na pozitivna ali negativna nihanja. To se lahko zgodi, ko vidijo, da so ustvarili nekaj donosa in ga želijo nemudoma izplačati ali pa ko sklad izgubi nekaj sredstev.

V primeru, da gre za kratkotrajno nihanje, ne dovolite, da vas to prestraši in ustavi na poti do vaših dolgoročnih finančnih ciljev. Za prerazporeditev sredstev med skladi se odločite samo, če več kot 2 leti opažate vztrajno nizke vrednosti, za izstop pa šele, ko pride na vrsto uresničitev vašega finančnega cilja. Izstop iz skladov pri kratkotrajnih ali majhnih izgubah ni najboljša odločitev. Povsem razumljivo je, da se vlagatelji ustrašijo, ko prihaja do padanja vrednosti na finančnih trgih. Vrednost premoženja se zniža, zato vlagatelji v strahu pred še večjimi izgubami odreagirajo s panično prodajo in odstopom od varčevalnega načrta. Takšne reakcije so najslabši odziv in običajno za vlagatelja pomenijo izgubo, saj premoženje prodajajo, ko so cene najnižje.

Vsak vlagatelj se mora zavedati, da so korekcije na finančnih trgih nekaj povsem običajnega, normalnega in neizogibnega, da so obdobja rasti in obdobja padcev, a da je to razmerje v korist obdobju rasti. Korekcije so za vlagatelje po navadi razlog za slabo voljo, saj so skrajno nepredvidljive in jih je kljub vsem naporom in analizam skoraj nemogoče napovedati. Do korekcij lahko pride kadarkoli in iz različnih razlogov. Vlagatelji, ki se zavedajo nepredvidljivosti borznih trgov, vstopajo na trge s ciljem dolgoročnih investicij. Za vlagatelja je korekcija res pomembna le v primeru, če trguje kratkoročno in z visokim vzvodom.

Vsako varčevanje, vsako naložbo spremljajo določeni razlogi oz. cilji. Lahko gre za namensko varčevanje za uresničitev želja, naložbo v varnejšo prihodnost ali zgolj željo po plemenitenju premoženja. Da bi te cilje lahko dosegli, ob začetku varčevanja oziroma naložbe oblikujemo varčevalni načrt, ki nam pomaga do finančnega cilja.

Na podlagi varčevalnega načrta se vlagatelju določi tip vstopne strategije in ročnost vlaganja. Da bi se lahko kar najbolj približali ali celo presegli zastavljeni finančni cilj je pomembno, da ta varčevalni načrt zasledujemo in se izogibamo nenačrtovanim impulzivnim odzivom bodisi na trg ali življenjsko situacijo.

 

Primerne strategije za medvedji trg

 

 

Kaj pomeni bikovski trend (angl. bull market)? Pomeni optimizem na borzi, zaupanje v izboljšanje gospodarskega stanja, kar se odraža v rasti borznih tečajev. In kaj je medvedji trend (angl. bear market). Le-ta se nanaša na vsesplošno znižanje cen premoženja za vsaj 20 % glede na nedavne najvišje vrednosti. Jasno je, da se teh časov ne moremo veseliti, vendar je boj proti njim lahko nevaren. Predstavila bom nekaj pomembnih naložbenih strategij in miselnosti, ki vam bodo pomagale, da ostanete mirni in čustveno ne ukrepate, ko bo borza za vmesno obdobje znižala donose.

Prvo pomembno dejstvo je, da naj bodo vaši strahovi pod nadzorom. V daljšem časovnem obdobju bodo borzni indeksi še naprej naraščali, kljub vmesnim gospodarskim težavam, terorizmu, in nešteto drugih t. i. »katastrof«. Zato tukaj priporočilo vlagateljem, da se morajo potruditi in izločiti svoje občutke in čustva iz procesa odločanja o naložbah. Ne pozabite, da je strah čustvo, ki lahko zamegli racionalno presojo situacije. Zato v času medvedjega trenda ostanite mirni in nadaljujte svojo začrtano naložbeno strategijo, ki naj bo dolgoročna.

Povečujte svojo naložbo (delnice ali delniške sklade) z metodo povprečnega stroška. Kot drugo pomembno dejstvo, ki ga naj vlagatelji upoštevajo med upočasnitvijo gospodarske rasti je, da je povsem normalno tudi kakšno negativno leto na delniških trgih, saj je del dolgoročnega poslovnega cikla. Če ste dolgoročni vlagatelj, kar pomeni časovno obdobje 10 + let, lahko izkoristite metodo povprečnega stroška, kar pomeni, da boste v enakih časovnih razdobjih povečevali izbrano naložbo, ne da bi se ozirali na rast ali upadanje tečajev. S to metodo se lahko izognete negotovosti pri odločitvi o nakupu in hkrati izkoristite nihanja v gibanju vrednosti naložbe. Metoda povprečnega stroška bo večini vlagateljev zaradi nihajočih tečajev še dodatno povečala dobiček v času rastočih tečajev in zmanjšala ali celo izničila izgubo v času negativnih dogajanj na borzi. Dolgoročno se bodo vaši stroški »povprečno znižali«, kar vam bo omogočilo boljšo skupno nakupno ceno naložbe. Ta metoda je lahko najučinkovitejša in največkrat uporabljena strategija varčevanja prav v obdobjih velike negotovosti.

Ko je medvedji trg, medvedi vladajo in biki nimajo možnosti. Stari pregovor pravi, da je med medvedjim trendom najbolje igrati igro »biti nepremičen« oziroma »ostani miren« – to je isti protokol, kot če bi v gozdu srečali pravega medveda. Boj nazaj bi bil zelo nevaren. Če pa ostanete mirni in ne naredite nenadnih čustvenih potez, se boste rešili, da ne postanete medvedje kosilo. To v finančnem smislu pomeni, da določen del svojega portfelja premaknete v vrednostne papirje denarnega trga, kot so zakladne menice, komercialni zapisi in drugi instrumenti z visoko likvidnostjo in kratko zapadlostjo ter »mirujete«. Na ta način si zmanjšate vmesno povečano nihajnost in čakate na nove priložnosti delniških naložb.

Diverzificirajte ali razpršite. Diverzifikacija portfelja je metoda upravljanja tveganj, ki vključuje naložbe v različna sredstva zaradi zmanjšanja tveganja in povečanja donosnosti. Ne zagotavlja dobička brez vmesne izgube, ampak je zgolj strategija za uravnoteženje tveganja, ki je povezano z vlaganjem. Bistvo diverzifikacije je, da imate določen odstotek portfelja, razpršenega med delnice ali delniške sklade, obveznice ali obvezniške sklade ter instrumente denarnega trga oziroma denarni sklad in na razpoložljiva sredstva na računu. Kako si razdelite portfelj pa je odvisno od vaše tolerance do tveganja, časovnega obdobja plemenitenja, finančnih ciljev ter drugih kriterijev vezanih na vas. Ob tem pa se seveda upošteva, da je položaj vsakega vlagatelja drugačen. Ustrezna strategija razporejanja sredstev vam bo omogočila, da se izognete morebitnim negativnim učinkom, ki bi nastali v primeru, če bi dali »vsa jajca le v eno košaro« oziroma, da vaša naložba ni dovolj razpršena med različne naložbene razrede.

Vlagajte le tisti del sredstev, za katerega si lahko privoščite nekaj vmesnih izgub. Praviloma se vlagatelji ne bi smeli odločati za bolj tvegane delniške naložbe, ali nimajo naložbenega obdobja vsaj pet letin več, in nikoli ne bi smeli vlagati denarja, ki ga ne morejo izgubiti. Ne pozabite, da so lahko vmesna nihanja izrazitejša.

Medvedji trg lahko vlagateljem nudi tudi velike priložnosti. Podcenjeni, to je lahko primeren opis delniških naložb v času medvedjega trenda. Eden od najbolj znanih svetovnih vlagateljev Warren Buffett, na medvedji trg pogosto gleda kot na nakupno priložnost, saj se vrednotenja uspešnih in dobro stoječih podjetij precej znižajo in se tako oblikujejo zelo privlačne naložbene cene. Iz tega naslova si povečuje izpostavljenost do teh zdravih podjetij, saj pozna naravo delniškega trga, ki v medvedjem trendu kaznuje tudi dobro stoječa podjetja bolj, kot si dejansko zaslužijo.

Povečajte izpostavljenost defenzivnih naložb. Defenzivne ali neciklične delniške naložbe so naložbe v sektor široke potrošnje in farmacije, ki v slabih časih na splošno delujejo bolje kot celotni trg. Te vrste naložb zagotavljajo dosledne dividende in stabilne zaslužke, ne glede na stanje na celotnem trgu. Med defenzivne sektorje gospodarstva spadata, na primer, sektor nujnih potrošniških dobrin (angl. Consumer Staples) in sektor gospodarskih družb, ki na trgu ponujajo različne storitve, namenjene predvsem gospodinjstvom, kakor sta dobava energentov, vode in komunikacijskih storitev (angl. Utilities Sector).V razmerah povišane nihajnosti in negotovosti lahko tudi sektor zdravstva nudi nekaj podpore dobro razpršenemu portfelju vlagatelja.

 

 

Kako varčevati za prihodnost naših otrok?

 

 

Kako začeti?

Vprašanje, ki se nam poraja, ko razmišljamo o varčevanju za svoje najmlajše je: Kako začeti? Kje varčevati in v kolikšnih zneskih?
Poznamo več oblik varčevanja. Varčujemo lahko v obliki depozita na banki, vendar nas misel na to, ker so obrestne mere skoraj ničelne, čedalje bolj odvrača od te oblike varčevanja. Pri iskanju alternative pri varčevanju se najpogosteje odločamo za varčevanje v vzajemnih skladih, ki nam nudi enostaven način varčevanja.

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki varčujejo za svojo prihodnost, pokojnino ali potrebe svojih otrok. Premoženje v vzajemnih skladih se skladno z naložbeno politiko nalaga v različne vrednostne papirje. Poznamo obvezniške, mešane in delniške vzajemne sklade. Vlagatelji se za varčevanja v vzajemnih skladih odločajo čedalje pogosteje, ker lahko takšna oblika varčevanja na dolgi rok prinese nadpovprečno pričakovano donosnost.

Koliko lahko privarčujemo, če varčujemo mesečno?

Mesečno lahko postopno varčujete že s 30 evri. Če boste v okviru varčevalnih načrtov na mesečni ravni varčevali po 50 evrov, lahko pričakujete, da boste do otrokovega 25. leta, ko se bo bližal čas otrokove osamosvojitve, privarčevali približno 30.000 evrov. Če vam na mesečni ravni uspe privarčevati več kot 50 evrov, bo tudi privarčevani znesek ob koncu varčevalne dobe primerno višji. Toda ne glede na višino mesečnega varčevanja boste na koncu za privarčevani znesek nadvse hvaležni saj boste lahko svojemu otroku pomagali na poti do osamosvojitve.

Prednosti in slabosti varčevanja v vzajemnih skladih

Varčevanje v vzajemnih skladih je enostavno, ker se ga da prilagajati. Občasno lahko vplačujemo oziroma vlagamo svoje presežke. Za tiste, ki pa niso tako finančno disciplinirani pa je najbolj primerno mesečno vplačevanje preko trajnika, kjer je lahko tako rekoč vplačnik kdor koli – babica, dedek, teta, … Vsa sredstva v skladih upravlja izkušena upraviteljska ekipa, vam staršem pa je omogočeno, da v imenu otroka do dopolnjene polnoletnosti varčujete v varčevalnih načrtih, brez vstopnih stroškov.
V primerjavi z depozitom pa ima varčevanje v vzajemnih skladih tudi eno slabost. Vzajemni skladi so bolj tvegana naložba od depozita, ker vrednosti enot premoženja dnevno nihajo in se spreminjajo glede na spremembo tečajnice na borzi.

 

 

INVESTICIJE V NEGOTOVIH ČASIH – STRAH JE VEDNO SLAB SVETOVALEC

 

 

Kako naj se investitorji odzovejo na borzne vzpone in padce?

V takšnem položaju je najboljša taktika, da se na nihanja tečajev ne odzovete impulzivno, ker so vzponi in padci del normalnega borznega delovanja in dolgoročno ne bodo imeli vpliva na vaše premoženje. Dejstvo je, da so kapitalski trgi vedno bili in bodo podvrženi volatilnosti, kar pomeni, da vrednost vaše naložbe nenehno niha. To še posebej velja za delnice in obveznice, s katerimi se vsak dan trguje na borzi. Pri ciljno usmerjeni naložbeni strategiji velja rek, da je strah slab svetovalec. Kdor ob padcih tečajev panično prodaja svoje naložbe, skoraj zagotovo to počne z izgubo. Takšni vlagatelji pogosto tvegajo, da ne bodo investirani, ko bodo tečaji ponovno rasli. S takšnim načinom investiranja boste na kapitalskih trgih deležni le slabih faz borznih trgov: prodajate z izgubo, ko tečaji padajo in znova kupite delnice, ko se cene zvišajo. Vlagatelji, ki tudi v slabih fazah trga niso investirani, imajo na dolgi rok zagotovo veliko nižji donos kot, če bi ostali investirani.

Pred sabo imejte cilj svoje naložbe

Za vse, ki želijo uspešno investirati, je pomembno, da ostanejo mirni in imajo pred očmi svoj cilj. Dolgoročna naložba, kot je npr. varčevanje za pokojnino, hišo, potovanje ali za otroka, bo dolgoročno okrevala v skladu z razvojem trga. Preteklost nam kaže, da po vsakem padcu, tečaji vedno okrevajo. Zato je dolgoročno razmišljanje najboljša strategija za vašo naložbo. Razvoj kapitalskih trgov skozi leta, nam na splošno kaže pozitivno sliko.
Investitorji, ki so spomladi 2020 izkoristili trend upadanja na trgu za dodatne naložbe, sedaj, kljub nihanju na borzi, beležijo visoke donose. Takšno vlaganje imenujemo proticiklično. To je priznana strategija, ki jo že dolga leta uporabljajo izkušeni vlagatelji.

Z mesečnim varčevanjem pridobite tudi v času krize

Vlagatelji, ki mesečno varčujejo v vzajemnih skladih, ne glede na borzno situacijo, na dolgi rok zagotovo pridobijo. V času padanja tečajev boste za enak mesečni znesek pridobili več enot premoženja in tako v prihodnosti imeli, ko bodo trgi okrevali, koristi od poceni pridobljenih enot vzajemnih skladov. Ne glede na trenutno situacijo na trgih morate biti disciplinirani in res redno mesečno odvajati znesek v sklade. Tako se vam bo čez čas oblikovala povprečna cena vaše naložbe.

Izkoristite prednosti globalnih portfeljev

Trenutne razmere na borzah kažejo, kako pomembna je dobra razpršenost naložb, ki jo lahko dosežemo z vlaganjem v globalne delniške sklade. Tisti vlagatelji, ki svojega denarja ne nalagajo v posamezne delnice oz. panoge ali regije, temveč ga razpršijo tako rekoč po vsem svetu, so lahko tudi v kriznih razmerah veliko bolj mirni in sproščeni.
Borzni guru Kostolany za uspeh svojih naložb pravi:« Dva krat dva ni štiri, ampak pet minus ena. In preprosto moraš imeti živce, da zdržiš minus ena.«

Da bo vaša naložba dobro zdržala tudi korona krizo, je zelo pomembno, da imate globalno razpršen portfelj, jasno zastavljen cilj in na razpolago dovolj dolgo časovno obdobje.

 

 

Katere oblike donosnejšega varčevanja poznamo?

 

 

Vse to so vprašanja in težave, s katerimi se soočamo in puščajo veliko dvomov. Dolgoročno varčevanje v bankah se priporoča le redko komu. Zato, ker denar na banki, povedano po domače, umira. Glede na občutno znižanje obrestnih mer se vse več ljudi obrača k donosnejšim možnostim varčevanja. Od ročnosti, sprejemanja tveganja, ciljev in izkušenj posameznika pa je odvisno, kakšen način varčevanja bomo izbrali.

Za večino vlagateljev je najustreznejša pot do naložb v vrednostne papirje preko varčevanja v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi, v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti, omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi denarnimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vlagateljem nudijo visoko stopnjo razpršenosti naložb in profesionalno upravljanje, to pa zagotavlja večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto nas. Tako varčevanje je enostavno. Kljub enostavnosti pa je pomembno, da vlagatelj pred odločitvijo o naložbi pridobi ključne informacije o vzajemnih skladih.

Kakšno tveganje si lahko privoščimo?

Vsak vlagatelj se mora zavedati kakšno tveganje si lahko privošči. Tveganje pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno.

Kakšen tip vlagatelja ste?

Katere so torej pomembne informacije in kje jih lahko poiščete? Ste dinamični vlagatelj in ste na poti varčevanja sposobni oziroma pripravljeni sprejemati nadpovprečno naložbeno tveganje? Ali pa vam vaš osebni finančni profil (finančne razmere, vaši cilji in odnos do tveganja) narekuje nizko tvegane naložbe? Začetno oceno o svojem osebnem finančnem profilu lahko pridobite tako, da izpolnite vprašalnik profil vlagatelja. Vseeno vam priporočamo, da se o svojem naložbenem profilu posvetujete z usposobljenim strokovnjakom, saj noben vprašalnik žal ne more dati tako zanesljive ocene kot strokovna oseba.

Izberite ustrezno naložbeno politiko glede na vaš finančni profil

Po oceni, kakšen tip vlagatelja ste, je treba izbrati katere naložbene politike najbolj ustrezajo vašemu finančnemu profilu. Kakšna naložbena politika je za vas najustreznejša? Naložbena politika pove, kam vzajemni sklad nalaga sredstva, zelo pomembno pa je, da je jasna, pregledna in ima ustrezne omejitve, ki vlagatelja ščitijo pred morebitnimi naložbenimi odločitvami upravljavca, ki za finančni profil stranke niso ustrezne. Naložbena politika vzajemnega sklada ima na donosnost in naložbeno tveganje vzajemnih skladov praviloma ključen vpliv. Vsak sklad ima omejitve, kot so najmanjši in največji dopustni deleži posamezne naložbene kategorije, panožne skupine in regije. Informacije o naložbeni politiki je mogoče med drugim najti v prospektih, dokumentih podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) in mesečnih poročilih.

Vzajemni skladi so zelo pregleden produkt, saj se njihove donosnosti objavljajo z dnevnim zamikom vsak delovni dan. Seveda vsakega morebitnega vlagatelja v vzajemne sklade zanima njihova minula donosnost, vendar pa vlagateljem odločanje o naložbah v vzajemne sklade na podlagi minulih kratkoročnih donosnosti odsvetujemo. Koristno je, da vlagatelj ve, kateri ključni dejavniki vplivajo na donosnost in tveganost njegove naložbe. Še pomembnejše je, da je seznanjen s ključnimi pravili za uspešno dolgoročno naložbo prihrankov.

 

 

Razlika med investiranjem in varčevanjem ter kako postanem vlagatelj

 

 

Kaj je razlika med investitorjem in varčevalcem?

Investitor je nekdo, ki uporablja svoj denar za nakup določene stvari kot naložbo, ki mu ponuja možnost za dobičkonosne donose z obrestmi ali donosi, kot dodatni prihodek ali kot povečevanje svoje vrednosti. Varčevalec pa je nekdo, ki si skozi izbrano obdobje svoj privarčevani denar mesečno plemeniti v poljubnih finančnih produktih – lahko je to zgolj varčevanje na banki, ki na žalost v zadnjem obdobju ne dosega želenega rezultata, saj so obrestne mere za denarne vloge v bankah blizu ničli. Zadnji ukrepi za boj proti gospodarski krizi zaradi koronavirusa pa povrhu napovedujejo še možnost dviga inflacije, kar bi realno vrednost prihrankov dodatno zmanjšalo. Tako je lahko primerna alternativa redno mesečno vplačevanje v vzajemne sklade, kjer se vsak privarčevani znesek primerno dolgoročno oplemeniti.

Ob tem se največkrat odločamo tako, da svoje omejene vire namenimo za stvari, ki nam ponujajo največji možni potencial. Lahko je to poplačilo stanovanjskega kredita, poplačilo stroškov študija ali obnovitev doma. Na drugi strani pa je to lahko tudi nakup delnic in obveznic neposredno na borzi ali preko vzajemnih skladov z različnimi naložbenimi politikami ali tudi indeksnih skladov. Svet investiranja in varčevanja zahvaljujoč tehnologiji ponuja različne možnosti, da lahko vsakdo z izbrano vsoto denarja in ob internetni povezavi sprejme svoje odločitve plemenitenja. Ob tem je naloga finančnih svetovalcev, da vam pomagamo pri sami izbiri, ki je danes zelo pestra, da vam predstavimo osnove vlaganja ali varčevanja ter da se sprejme najboljša odločitev o naložbi in to od začetka.

Pomembno je razumeti, da investiranje ni igra na srečo ali t. i. hazardiranje, kar veliko ljudi rado počne, ko se odloča za kratkoročne vložke na borzi za nakup t. i. »vročih zgodb« ali za lovljenje kratkoročnih donosov v vzajemnih skladih. Z investiranjem naj bi vlagatelj sprejemal pametno in preudarno odločitev o tem, kako zaslužiti potencialne dolgoročne donose ali dobičke. S hazardiranjem pa z denarjem igrate le igro na srečo. Se strinjam, da investiranje in tudi varčevanje prinašata določeno tveganje. Vendar je razlika med preudarnim in pametnim vlaganjem ter hazardiranjem precejšnja in slednja lahko bistveno bolj »boli«. Vestno in skrbno nalaganje denarja v najboljše izbrane delnice ali v vzajemne sklade uspešne, dolgoletne in večkrat nagrajene družbe za upravljanje z vlagateljevim izbranim ciljem na dolgi rok, to je vlaganje in varčevanje.

Investirajte v finančne produkte, ki jih razumete

Moja filozofija je preprosta – investirajte in vlagajte vaša sredstva v preproste investicijske produkte ali v finančne instrumente, ki jih razumete. Ob tem ustvarite dovolj visoko razpršenost ali raznolikost vaše naložbe s pomočjo mešanice nizko stroškovnih vzajemnih skladov, indeksnih skladov, bančnih depozitov ter če imate znanje tudi nekaj izbranih delniških naložb kupljenih na borzi. Moj nasvet sicer je, da se prvotno raje držite investiranja v vzajemne sklade, še posebej če niste borzni poznavalec, saj se lahko kaj hitro opečete. Prav tako vam vzajemni skladi omogočajo vlaganje v širok izbor delnic in obveznic ob eni sami transakciji. Visoka diverzifikacija ali razpršenost vam prinaša manjše tveganje, zato lahko vzajemne sklade opredelimo kot varnejša naložba v primerjavi z investiranjem neposredno na borzi. Prav tako je tudi stroškovno manj obremenjena.

Uspešno vlaganje je najbolj odvisno od pravilne strukturne izbire naložb

Moj končni nasvet bi bil – najpomembnejši dejavnik, kako biti uspešen investitor ali kako postati vlagatelj varčevalec, ni v sami izbiri delnic, obveznic ali vzajemnih skladov. Uspešno vlaganje je predvsem in najbolj odvisno od pravilne strukturne izbire naložb. To pomeni, da imate v vašem portfelju vključene pravilne deleže delnic, obveznic in denarja. Kot vlagatelj varčevalec, pa da izberete in sprejmete varčevalni načrt s strategijo sistematičnega vlaganja. To pomeni z vnaprej določenimi intervali vplačil skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko ognete čustveno nabitim odločitvam, kot tudi nepravilnim odločitvam prodaje naložbe ob t. i. lokalnih dneh delniškega trga.

 

Kako v 5 korakih začeti z varčevanjem

 

 

1. Pregled nad financami in nadzor nad stroški

Naj se najprej lotimo bolj prijetnega dela. Seštejemo vse svoje prihodke, da vemo, koliko denarja zaslužimo in koliko ga imamo na razpolago za življenje. Nato pa sledi bolj neprijeten del, s katerim običajno odlašamo tudi po več let, vendar je za realno finančno sliko neizogiben. Da bi lažje razumeli, koliko denarja lahko privarčujete vsak mesec, morate najprej vedeti, koliko denarja dejansko porabite. Naredite si seznam vseh izdatkov in stroškov, ki jih je potrebno poravnati na mesečni ravni. V to kategorijo sodijo: vse najemnine, obroki za kredite ali leasinge, položnice, stroški za prevoz (vzdrževanje in zavarovanje avtomobila, vozovnice za javni prevoz), stroški hrane in gospodinjstva, članarine, redni nakupi ali storitve, kot so oblačila, frizer, manikira, … in seveda tudi prostočasne aktivnosti.

Nekatere izmed teh stroškov nimamo na mesečni ravni (npr. letni dopust ali nakup smučarske opreme), zato je takšne stroške potrebno razdeliti na 12 mesecev, da dobimo boljši vpogled na mesečno fluktuacijo sredstev. Tako si boste lažje predstavljali, koliko denarja dejansko imate na razpolago.

2. Določitev razpoložljivih sredstev za varčevanje

Sedaj pa poglejmo vse skupaj z matematične strani in ključna spoznanja. Od vseh prihodkov odštejte vse odhodke in tako boste prišli do zneska, ki vam ostane na voljo za varčevanje in uresničitev vaših želja. V kolikor vam je na razpolago vsaj 10 % vaših prihodkov, potem lahko brezskrbno nadaljujete z naslednjim korakom.

V kolikor vam na mesečni ravni ostane manj kot 10 % vaših prihodkov, ker so vaši izdatki previsoki, se poskusite najprej znebiti tistih stroškov, ki niso nujni in najbolj potrebni. Glede na prioritete in vaš življenjski slog izberite tiste stvari, ki so prijetne, a niso najbolj nujne – to so lahko drage večerje v restavracijah, pogosti nakupovalni izleti, naročnine na časopise in revije, …

V nekaterih primerih te majhne spremembe ne bodo prinesle znatne razlike v razpoložljivih sredstvih, zato je takrat potrebno razmisliti o bolj korenitih posegih, ki lahko izboljšajo vaše finančno stanje. To je lahko menjava avtomobila, če trenutni zahteva preveč stroškov za odplačilo ali vzdrževanje, …

3. Ustvarjanje finančne rezerve

Ko imate na voljo zadovoljiv delež denarja, ki ga želite varčevati, najbrž že takoj razmišljate o izpolnitve nekaterih življenjski želja. Vendar mora biti vaš prvi cilj, da ustvarite finančno rezervo.

Finančna rezerva so prihranki za težke čase, za katere upate, da se nikoli ne bi zgodili. Toda, če se vaše finančno stanje nenadoma poslabša, vam bo finančna rezerva pomagala premostiti tudi najtežje trenutke v življenju, ko lahko ostanete brez prihodkov.

Prihraniti želite toliko denarja, da lahko brez težav pokrijete življenjske stroške za tri mesece. Če imate otroke ali druge družinske člane, ki so finančno odvisni od vas, poskusite prihraniti vsaj za 6-9 mesecev življenjskih stroškov.

4. Določitev cilja za varčevanje

Ko imate zanesljivo in želeno finančno rezervo, lahko začnete razmišljati o varčevanju za vaše najpomembnejše življenjske cilje. Ti cilji so lahko: boljša pokojnina, nakup nepremičnine, otrokova prihodnost, ustanovitev lastnega podjetja ali pa povsem praktične želje, kot so menjava avtomobila, prenova kuhinje ali kopalnice ali daljše potovanje.

Za varčevanje je pomembno, da imate cilje … kakšen je ta cilj ni toliko pomembno. Tako si zagotovite motivacijo, da vztrajate pri varčevanju tudi v trenutkih, ko bi vas drugače premagale hitre odločitve in nepremišljeni nakupi.

5. Prvi prihranki in odločitev, kje jih hraniti

Najbolj pogosto vprašanje, ki se pojavi, ko že imamo prve prihranke je: Kje jih hraniti?
Največ ljudi se zateče h preverjeni in znani rešitvi: svoj privarčevani denar hranijo kar doma ali pa ga imajo kar na bančnem računu. Prepričani so, da je to najvarnejše mesto za njihov denar, ker ostane na dosegu roke kadarkoli in nihče drug ne upravlja z njim. Pri tem pa pozabljajo, da zaradi inflacije in nizkih obrestnih mer, njihov denar vztrajno izgublja svojo vrednost.

Zato je veliko bolj preudarno, da svoje prihranke hranite tam, kjer bo njihova vrednost naraščala, ne pa izgubljala vrednost. Ena izmed najbolj donosnih in se vedno povsem varnih možnosti varčevanja je vlaganje v vzajemne sklade. Tam vaš denar upravljajo izkušeni finančni strokovnjaki in ga vlagajo na trge z največjo možnostjo donosov, da lahko skozi daljše časovno obdobje vaš denar tudi pridobiva na vrednosti.
Tako lahko na primer v 10 letih varčevanja po 100 € na mesec vložena sredstva v višini 12.000 € oplemenitite za več kot 6.000 € donosa ob 6 % povprečni letni stopnji donosa.

Prvi korak k finančni svobodi

Donosno in preudarno varčevanje zahteva samo 5 enostavnih korakov, vendar je pogosto ravno prvi korak včasih najtežje narediti. Za lažjo odločitev in za odgovore na vsa vaša vprašanja glede varčevanja so vam za to na voljo izkušeni finančni svetovalci, ki vam bodo odgovorili na vprašanja in za vas oblikovali najbolj optimalen varčevalni načrt.

Na poti do vaših ciljev in želja vam želimo pomagati, zato je svetovanje za vas brezplačno in brez kakršnihkoli obveznosti.

 

Vstopite v svet vzajemnih skladov

 

 

Nekatere banke so že v preteklem in tudi v letošnjem letu pričele obračunavati ležarine za prihranke na banki. In šele ta proces je in bo prisilil vlagatelje k bolj racionalnemu razmišljanju, kam investirati denar. Klasični varčevalni instrumenti so v času nizkih obrestnih mer izgubili privlačnost. Mnogi zasebni vlagatelji zato že iščejo smiselne alternative in vedno bolj razmišljajo o vstopu na kapitalske trge. Za vlagatelje, ki prvič vstopajo na borzne trge, so vzajemni skladi odličen uvod v svet vrednostnih papirjev. V okviru varčevalnih načrtov, lahko že z majhnimi zneski začnete graditi lastno premoženje.

Opustite klasično varčevanje na banki

Številke, statistika, napovedi – svet finančnih naložb je v očeh nekaterih vlagateljev tako zapleten, da se izogibajo temu, da bi se podali v ta svet. Res škoda, kajti naložbe v vrednostne papirje so danes veliko bolj donosne kot klasično varčevanje na banki. In dandanes niti ni tako težko izkoristiti priložnosti, ki nam jih nudi dinamika na kapitalskih trgih. Investicijski skladi ponujajo preprost in poceni način donosnega vlaganja denarja, tudi brez veliko predhodnega znanja. Namesto da vlagajo neposredno v delnice, več vlagateljev vplača fiksne zneske v sklad, ki ga nato upravlja skupina upraviteljev investicijske družbe. Na ta način vlagatelji, kljub majhnim naložbenim zneskom, dosežejo bistveno večjo razpršenost tveganj, kot bi jo kdaj koli lahko dosegli z nakupom posameznih delnic.

Upravitelji skladov, kot strokovnjaki, dobro poznajo finančne trge, sektorje in podjetja ter uporabljajo veliko podatkov za nakupne in prodajne odločitve upravljanega sklada. Njihov cilj je povečati sredstva vlagateljev, hkrati pa slediti dogovorjeni naložbeni strategiji. Naložbena strategija natančno določa, kako visoka je stopnja tveganja posameznega sklada.

Kako lahko razpršimo tveganja?

Upravitelj sklada vlaga kapital vlagateljev v različne vrednostne papirje. Da bi upošteval uveljavljeno borzno pravilo “Ne dajajte vseh jajc v eno košarico”, upravitelj običajno izbere zelo različne naložbene razrede, razpršene po različnih valutah, sektorjih, podjetjih ali državah. Ta vrsta razpršenosti tveganj se v borznem žargonu imenuje diverzifikacija. Z razdelitvijo zneska naložbe poskuša upravitelj kompenzirati tveganje posameznih vrednostnih papirjev. Če se tržno okolje razvije drugače, kot je bilo pričakovano, lahko upravitelj sklada prilagodi sestavo sredstev sklada. Vlagatelji ob tem ne rabijo biti aktivni. V vzajemnih skladih je poskrbljeno tudi za varnost vlagateljevega premoženja, ki je strogo ločeno od premoženja družbe za upravljanje. Tako v primeru insolventnosti družbe, vaše premoženje ostaja varno in nespremenjeno.

Izbira primernega sklada

Skladi se razlikujejo glede na svojo naložbeno strategijo. Preden se odločite za posamezni sklad, si morate nujno odgovoriti na vprašanje: Koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in koliko časa imate na razpolago? Vsak sklad sledi svoji, v naprej določeni naložbeni strategiji, ki je včasih bolj, včasih pa manj tvegana.

Pri izbiri sredstev velja naslednje pravilo – višji potencialni donos gre z roko v roki z večjim deležem delniških naložb. Kot vlagatelj bi morali poznati te najpomembnejše vrste skladov: delniški, obvezniški in mešani skladi. Glede na vaše osebne naložbene cilje izberite pravo naložbo. Vaš investicijski svetovalec vam bo pri tej odločitvi v veliko pomoč. Skupaj z vami bo analiziral vaše osebno premoženje, vaše finančne cilje in želje. Tako bosta skupaj izbrala sklad, ki bo primeren za vas in vam bo celotno naložbeno pot stal ob strani.

 

 

IMATE REZERVO ZA HUDE ČASE?

 

 

Kadar gre za spremembe, ki vplivajo na našo finančno stabilnost, lahko poskrbimo, da bomo te posledice čim manj občutili. To najlažje dosežemo z varnostno finančno rezervo.

Varnostna rezerva je skupno ime za sredstva, namenjena morebitnim nepričakovanim dogodkom in izdatkom, ki jih lahko prinese življenje (popravilo strehe, nakup nove peči, nepredvideni zdravstveni poseg, …). Predvsem pa so to prihranki, ki jih lahko tudi ob izgubi zaposlitve nekaj mesecev uporabljamo za kritje osnovnih izdatkov.

Marsikdo je že občutil vpliv pandemije. Posledice pa lahko pričakujemo tudi, ko se bo življenje vrnilo v normalne tirnice. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo finančno zaledje, ki omogoča kritje življenjskih stroškov tudi v najbolj nepredvidljivih situacijah.

Težko je oceniti, kako visoka naj bo finančna rezerva. Večina strokovnjakov priporoča, da prihranimo toliko sredstev, kot jih potrebujemo za brezhibno kritje stroškov življenja za 6 do 24 mesecev. A ta cilj je težko doseči kar čez noč, zato je pomembno, da začnemo z varčevanjem čim prej in da si naredimo dober finančni načrt. Ob dosegu zadanega zneska občutimo zadovoljstvo, ki nas žene, da nadaljujemo z varčevanjem in si ustvarjamo finančno rezervo na dolgi rok.
Na voljo je veliko možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so vzajemni skladi zaradi svojih prednosti pameten in preprost izbor. Vlagatelj zgolj podpiše pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj traja le nekaj minut, za vse drugo pa poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravitelj.

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, zakonska reguliranost in preglednost poslovanja sklada pa omogoča, da takšna naložba velja za varno. Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje celotne naložbe. Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnosti tako prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

Sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, zato jih lahko kadarkoli dvignete in hitro pretopite v denarna sredstva. To je še posebej pomembno tedaj, ko sredstva hitro potrebujete v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada, pri delnicah pa ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji.
Zato kar pogumno. Vse se začne z majhnimi koraki.

 

Česa nikoli ne naredimo, ko borza pada?

 

 

Prvo pravilo je, da ne ustvarjamo panike. Zato je pomembno, da imamo strategijo za različne izide. Ko se delniški trgi korigirajo in preidejo v dlje časa trajajoči trend padanja vrednosti in se tako tudi vrednost vlagateljevega portfelja zmanjša. Takrat varčevalci pogosto vprašajo svojega finančnega svetovalca: »Kaj naj storim? Ali naj prodam naložbo?« Takšno razmišljanje je razumljivo, vendar pa je napačno. Primernejše vprašanje je: “Česa naj ne storim?” Odgovor je preprost – ne ustvarjate panike.

Čustva pustite ob strani

Panična prodaja je pogosto prva reakcija ljudi, ko delniške naložbe (delniški skladi) padajo, ker lahko vodi do večjega padca vrednosti njihovih težko prisluženih sredstev. Zato je zelo pomembno vedeti, preden se odločate za investicij ali za varčevanje v delniške naložbe (delniške sklade), kakšna je vaša toleranca do tveganja. Le-ta je seveda odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti naložbe oziroma s spopadanjem z nestanovitnostjo na delniških trgih. Vlagatelji se lahko pred tržnim tveganjem zavarujejo na način, da svoj portfelj razpršijo (t. i. diverzifikacija). Diverzifikacija portfelja je metoda upravljanja tveganj, ki vključuje naložbe v različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar) zaradi zmanjšanja tveganja in povečanja donosnosti. Diverzifikacija sicer ne zagotavlja dobička brez vmesne izgube, ampak je strategija za uravnoteženje tveganja, ki je povezano z vlaganjem in varčevanjem. Diverzifikacija je potrebna tudi zato, ker se različne naložbe v različnih obdobjih različno obnašajo, kar vam lahko bistveno pomaga ublažiti¬¬¬ nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

Pri odločitvi za investiranje (vlaganje) in varčevanje v delniških naložbah ali delniških skladih je pomembno, da obvladate sebe in svoja čustva. To je še posebej pomembno, ko borze padajo in so mediji polni dramatičnih novic in »slabih« napovedi, kar se je nazadnje zgodilo pred letom dni. Takrat so bila čustva vlagateljev zaradi sprememb na kapitalskih trgih precej na udaru in nepoučeni vlagatelji so zaradi napačnih odločitev naredili usodno napako. Tveganje, ki ga sprejemate, je torej merilo vašega čustvenega apetita, ki ga je mogoče obvladovati, vendar pa ga je treba pravilno opredeliti, in predstavlja, koliko tveganja lahko prevzamete, torej zmožnost sprejemanja nestanovitnosti na trgu, ne da bi hkrati sprejemali neracionalne čustvene naložbene odločitve.

Poskrbite za svoje prihranke

Zakaj torej vlagati in varčevati tudi v delnicah in delniških skladih. V osnovi zato, ker vam te naložbe pomagajo zaščititi vašo upokojitev. S takšnim načinom vlaganja svoje prihranke uporabite na najučinkovitejši način in tako dolgoročno povečate svoje premoženje z obrestnim obrestovanjem. Ob tem pa je zanimivo, da se večina še vedno ne odloči za vlaganje na delniški trg. Razlog je pomanjkanje zaupanja zaradi finančne krize leta 2008 in nestanovitnost trga. Hkrati pa raziskave kažejo, da ljudje, ki ne vlagajo, trdijo, da je to zato, ker nimajo dovolj denarja. Vedenjska ekonomija, ki združuje prvine psihologije in ekonomije, je opredelila več kot 11 vedenjskih pristranskosti, ki vplivajo na varčevanje ljudi. Med glavnimi so nenaklonjenost izgubi, nagnjenost k statusu quo, kratkovidnost in diskontiranje prihodnjih vrednosti.

Trgi vedno okrevajo

Če je vaš razlog, da še ne vlagate in ne varčujete v delniških naložbah ali skladih, nezaupanje, je pomembno vedeti, da je trg cikličen in da so nihajnosti na delniških trgih neizogibne ter da je padec vrednosti začasen. Zato je pametno razmišljati dolgoročno. Dolgoročni vlagatelji najbolje vedo, da delniški trgi in gospodarstva sčasoma okrevajo. Tako so vlagatelji, ki ohranjajo svoje naložbe, pripravljeni na morebitni ponovni odboj delniških trgov. Med finančno krizo leta 2008 je trg strmo padel in veliko vlagateljev je razprodalo svoje naložbe. Trg je marca 2009 dosegel dno in se sčasoma povzpel na prejšnjo raven in šel še višje. Če se vlagatelj odloči za prodajo naložb (skladov), ko trgi padajo, bo ob tem realiziral tudi izgubo. Številnim vlagateljem pa je uspelo spoznati, da je, kljub temu, da je težko opazovati padajoči trg – in se ne umakniti iz njega – vredno čakati, da pride do ponovnega vzpona oziroma rasti.

Namesto, da ob panični prodaji naložbe dolgoročno izgubite priložnost, da vaš denar zaslužil več denarja, raje oblikujte strategijo medvedjega trga, ki bo vaš portfelj zaščitila pred različnimi izidi. Kot prvo spoznajte svojo toleranco do tveganja. Časovni horizont vlaganja vam bo pomagal določiti toleranco za tveganje. Če ste upokojenec ali ste pred upokojitvijo, boste verjetno želeli ohraniti prihranke in ustvariti dodatni donos do upokojitve, vendar bolj, kot se čas plemenitenja krajša, manjše tveganje se sprejema. Vlagatelj, ki se je šele odločil in začel z vlaganjem za daljše časovno obdobje (10 let in več), lahko prevzame večje naložbeno tveganje kot kompromis za potencialno višje donose, saj ima na voljo daljši časovni okvir za pokrivanje morebitnih vmesnih nerealiziranih izgub. Pomembno je torej razumeti svojo toleranco do tveganja, razumeti nestanovitnost delniških trgov, poznati časovno obdobje naložb in se z diverzifikacijo zavarovati pred nerealiziranimi izgubami. Potrpežljivost, in ne panika, pa je tista pika na i, kar potrebujete uspešen vlagatelj.