Pregled dogajanja:
Pandemija ne pojenja. Globalno številke še naprej rastejo. Najhuje je v Evropi in Latinski Ameriki. Evropa zato uvaja vse bolj rigorozne ukrepe, Nemčija bo čez velikonočne praznike povsem ustavila javno življenje, temu bodo sledile še nekatere druge države. Pozitivno je, da se zaenkrat vidi vzporednico s hitrostjo cepljenja in širjenjem pandemije, saj so le ta tam, kjer je cepljenje hitrejše in zajema večji del populacije upočasnjuje. Taki primeri so ZDA, VB in npr. Izrael.

Podaljševanje zaprtja in ustavljanja javnega življenja ima močan negativen vpliv na gospodarstva. Zato države in centralne banke še naprej zagotavljajo likvidnost in ohranjajo nizke obrestne mere. Pribitki na državne obveznice so, po intervenciji centralnih bank, zadnji teden nehali naraščati. Tudi ECB je po nekaj tednih zgolj verbalne komunikacije zadnji teden okrepila nakupe in s tem začela zopet premikati obrestne mere nekoliko navzdol. Čeprav ameriške 10-letne obveznice še vztrajajo na nivoju nekaj po 1,7 % donosa, kar je precej višje kot le pred nekaj meseci, pa se zdi, da se je zagon vseeno izčrpal. Inflacijska pričakovanja ostajajo relativno visoko, a tudi rast cen materialov in nafte se je ustavila. Zato lahko v naslednjih treh mesecih pričakujemo precejšen skok inflacije, kaj bo v začetku jeseni pa ostaja še naprej povsem odprto.

Ameriška gospodinjstva pospešeno prejemajo stimulus v višini 1.400 dolarjev na državljana, dodatno so se aktivirale še nekatere druge ugodnosti. V naslednjih dneh in tednih lahko pričakujemo, da se bo del tega denarja prelil na kapitalske trge. Podpora ekonomiji je tako zagotovljena in rast vseh naložbenih oblik se lahko nadaljuje. Na drugi strani sveta, Kitajska nadaljuje z zategovanjem likvidnosti in rezultat je več kot 15-odstotna korekcija iz vrha v februarju. V Turčiji po odstavitvi guvernerja centralne banke nadaljuje z Erdoganovim ekonomskim eksperimentiranjem, ki pelje globlje v krizo, nadaljnje razvrednotenje turške lire in kapitalske kontrole. Vse skupaj resno maje temelje turškega gospodarstva.

Kapitalski trgi so uspeli doseči ravnotežje po močnih premikih na obvezniških trgih. Obrestne mere na državne obveznice daljše ročnosti po besedni in dejanski intervenciji centralnih bank kažejo znamenja stabilizacije, kar ugodno vpliva na delniške trge. Obrestne mere so nehale naraščati in posledično so zadnje dni zopet oživele tehnološke delnice, medtem ko se nekatere, predvsem finančne, zastale. Dobički na marsikateri ciklični delnici v zadnjih dveh ali treh mesecih so mamljivi, zato je pobiranje dobičkov razumljivo.

Korekcija je nekatere tehnološke delnice naredila zopet nekoliko privlačnejše. Obenem se stimulus ameriškim gospodinjstvo vsaj delno preliva nazaj v delnice in tu smo že v prejšnjem krogu videli, da prednjačijo milenijci, ki imajo raje tehnološke naložbe kot bolj dolgočasne in zaspane panoge, kot so finance ali industrija. A visoka vrednotenja znotraj tehnološke panoge še naprej predstavljajo oviro, ki bo zavirala rast trga. Zato večjih premikov do maja, ko se bo začela objava rezultatov 1. četrtletja, ne pričakujemo. Bolj stopicanje sem in tja.

Evropski delniški trgi še naprej izgledajo močno. Privlačnost in interes za evropske delnice se povečuje in ker zastopanost evropskih delnic v globalnih portfeljih ostaja podpovprečna, se lahko rast v Evropi nadaljuje. Zelo pomembno bo obvladovanje pandemije in cepljenje, kjer Evropa zaostaja in s tem narašča tveganje, da bo letošnja turistična sezona še slabša kot lanska. Končno je tudi Evropa dobila svojo Teslo. Volkswagen je prinesel že skoraj 100-odstotni donos v dobrega pol leta in njegova strategija elektrifikacije vozil ni prepričala samo velikih, ampak tudi male vlagatelje. Interes t.i. »Robinhood« vlagateljev, ki so pred nekaj tedni divje špekulirali z nekaterimi manjšimi ameriškimi delnicami, se je močno povečal in obseg trgovanja z delnicami Volkswagna je med malimi vlagatelji v ZDA  zrasel za šestkrat. To je prvi tak primer v Evropi in upajmo, da ne zadnji.

Azijski trgi pod vplivom Kitajske nadaljujejo s korekcijo, dodatno je negativen sentiment okrepila napoved japonske centralne banke, da bo prenehala z nakupi ETF skladov. Za vikend je pogorela še ena največjih tovarn polprevodnikov in mikro kontrolerjev na Japonskem, ki je pomembna predvsem za avtomobilsko industrijo. Posledično je sledil precejšen upad vrednosti delnic japonskih avtomobilistov. Med trgi v razvoju, poleg Kitajske, trenutno slabo kaže tudi Latinski Ameriki, saj slaba kontrola nad pandemijo, gospodarske težave ter upad vrednosti valut nikakor nočejo popustiti. Posledično so visoke cene surovin in energentov premalo, da bi lahko rešile vse nakopičene gospodarske težave.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. V ospredju ostaja vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj previdni. Panoga se je stabilizirala, a še vedno ostaja v območju korekcije.

Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo manj privlačne. Znotraj delnic se je rotacija med panogami, najprivlačnejše so bile energija, materiali, finance in industrija, umirila.

Razpršitev portfelja je še naprej nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo in oskrbo, med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope.

Kot zaščita pred inflacijo se zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostaja kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Pregled dogajanja:
Pandemija še naprej nadaljuje svoj pohod. Globalno se je trend upadanja obrnil v začetku marca in od tedaj smo v novem valu rasti. Trenutno je najhuje v Latinski Ameriki in Evropi, kjer je zaprtje javnega življenja najmočnejše in zadeva največje število ljudi. Cepljenje napreduje zelo počasi, nasprotno, zdi se, da se bo še upočasnilo, saj se težave s cepivom AstraZeneca kopičijo in države začasno ustavljajo cepljenje s tem cepivom. Cepiva Pfizerja in Moderne ni dovolj, saj so v ZDA močno omejili izvoz, vsa preostala cepiva pa se spopadajo ali z uvajalno fazo (Johnson&Johnson, Novavax) ali pa nezaupanjem zahodnih vlad (ruski Sputnik in kitajski Sinovac). Zato je odpiranje javnega življenja počasno, čeprav so ponekod vseeno zelo pohiteli (predvsem republikanske ameriške zvezne države). To počasno odpiranje krha zaupanje v gospodarske kazalce za 2. kvartal, čeprav analitiki ta manko prenašajo v močnejšo rast v drugi polovici leta. Vse skupaj se zdi kot pretiran optimizem, a trge to zaenkrat pri rotaciji v podjetja, ki pridobijo z umikanjem ukrepov, ne skrbi. Podporo daje še naprej močna stimulativna politika, ki jo je ECB v Evropi še okrepila z močnejšimi nakupi obveznic, medtem ko Fed zaenkrat zgolj z izjavami poizkuša zaustaviti rast donosov ameriških obveznic. 10-letna se je tako povsem približala 1,70 % in napovedi že gredo v smer, da bomo kmalu videli 2 %. To naj bi bila tista linija v pesku, ki bo »zlomila« preveč optimističen delniški trg. A na drugi strani prihaja 1,9 trilijona svežega denarja in vse več je ugibanj, koliko tega bo končalo neposredno na trgu in v finančnih naložbah. Vse to tiskanje denarja, skupaj z rastjo cen vseh oblik surovin, poganja inflacijska pričakovanja višje. Dejstvo je, da bomo v naslednjih mesecih videli precej višjo inflacijo, saj je zaradi nizkih nivojev izpred leta dni, ko se je začela pandemija in so cene upadle, premik višje neizogiben. A kako bo z inflacijo jeseni ostaja povsem odprto, saj so tudi dejavniki, ki delujejo deflacijsko zelo močni in vlagatelji so morda nekoliko prehitro povsem spremenili investicijski pristop. Gospodarski kazalci ostajajo v zmerno pozitivnem območju, a divergenca med posameznimi panogami, regijami in segmenti je velika in splošna slika ne pove celotne resnice. Storitve še naprej ostajajo zelo prizadete, še posebej transport oseb, gostinstvo in turizem, in kot kaže se tudi začetek sezone zopet pomika v negotovo prihodnost, saj bo velika noč bolj v znamenju strožjih kot milejših oblik omejitev javnega življenja.

Kapitalski trgi z manjšimi popravki nadaljujejo trende začete pred nekaj tedni. Reflacijska zgodba teče dalje, rotacija iz tehnologije v energijo, finance, materiale, industrijo in široko potrošnjo se nadaljuje. Tehnološke delnice so od začetka leta marsikje že v rdečem območju, pri največjih kitajskih internet podjetjih vlagatelji s skrbjo spremljajo posege države tehnološke gigante. Kitajska je tu izbrala drugačen pristop od ZDA. Na Kitajskem bosta država in partija diktirali, kako se bo delalo in poslovalo, medtem ko v ZDA to počnejo tehnološki velikani. A za vlagatelje, ki so poslušali naše nasvete in del presežkov reinvestirali v druge segmente, skrbi ne bi smelo biti. Tehnološka podjetja bodo ostala vir hitre rasti, ta rast mora ujeti previsoka vrednotenja. Na drugi strani se zaradi prenizkih vrednotenj dvigajo iz pepela nekatere panoge, ki s(m)o jih že odpisali. Naftna podjetja, panoga oskrbe, evropski avtomobilisti, banke in zavarovalnice ter drugi. Vzroki za rast posameznih segmentov so različni, a vsem je skupno, da so bila vrednotenja zelo nizka, vlagatelji pa preveč pesimistični glede prihodnosti. Enostavno so bili vsi slabi scenariji že vračunani v cene. Podobno kot je večina dobrih scenarijev že bila (in še vedno je) vračunana v tehnološke delnice. Močno podporo rotaciji dajejo tudi rastoče zahtevane donosnosti tako ameriških kot tudi evropskih obveznic, a ta igra je lahko zelo nevarna, saj bo na neki točki ta rast donosov zlomila trg in ga potisnila v močno korekcijo. Odgovor, kako se izogniti trpljenju v tistem trenutku, je razpršitev med različne naložbene razrede. A zadnje čase zopet videvamo vse več vlagateljev, ki lovijo donose tako, da želijo investirati v le en segment trga.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, Ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. Zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Panoga je zato v območju dolgo pričakovane korekcije. Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so se zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo manj privlačne. Znotraj delnic se nadaljuje rotacija med panogami, najprivlačnejše so energija, materiali, finance in industrija. Razpršitev portfelja je nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija in Evropa. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija), a pozornost je potrebna tudi zaradi valutnih nihanj. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Varčevanje za kratkoročne cilje je običajno najlažje, saj od nas zahteva manj vloženega časa in napora, hkrati pa imamo občutek, da je cilj dosegljiv in otipljiv. Sem uvrščamo varčevanja za potovanje, izobraževanje, nov gospodinjski aparat ali avto. Pri srednjeročnem varčevanju pa gre bolj za zahtevne cilje, kot je na primer nakup nepremičnine. Ker moramo biti za tovrstni cilj vztrajni dlje časa, se pri varčevanju pojavi več izzivov, hkrati pa je cilj potisnjen v prihodnost in zato manj otipljiv. Pri tem varčevalnem cilju je pomembno, da si poleg samega varčevanja zagotovimo tudi večjo razpršenost naložb, sprejmemo določeno tveganje za morebitno višjo donosnost. Eden najpomembnejših dolgoročnih ciljev je varčevanje za pokojnino. Tu gre za daljše obdobje varčevanja, ko lahko varčujemo že z nižjimi mesečnimi zneski. Ena od najlažjih in najprimernejših oblik dolgoročnega varčevanja je mesečno varčevanje v skladih. Pri dolgoročnem varčevanju je smiselno vlagati v delniške sklade.

Danes se bomo osredotočili na dolgoročni cilj varčevanja kajti obstaja kar nekaj pravil, ki si jih velja zapomniti. Prvo izmed njih je, da skoraj vsak vlagatelj, ki je na delniškem trgu prisoten vsaj 10 let, bo v vmesnem času utrpel najmanj enkratni padec v višini okoli 40-50 %. Od padca do nadaljevanja rasti v povprečju mine eno leto. Drugo pravilo je dejstvo, da negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. Če imate pred seboj še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi. Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini celotnega obdobja kopičili premoženje, v drugi se ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vedno bolj varni strukturi naložb, se pravi bolj obvezniška in denarna usmeritev skladov, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela in vam načela pridobljeni donos.

Na začetku varčevanja je nesmiselno pogosto gledati, kaj se z naložbo dogaja, kaj šele prilagajati. Namreč, ko se sredstva le kopičijo, ne bo imelo opaznega vpliva na končni rezultat. V primeru pojava krize pa bi bilo priporočljivo, da mesečni znesek, ki ga namenite za varčevanje, še povečate ali celo dodate večje enkratno vplačilo. Večjo pozornost je potrebno nameniti na dogajanje nekje po 5. letih, nato pa letno strukturo tudi prilagajati. Takrat se bo namreč tudi že nabrala določena vsota prihrankov, in ta bo imela veliko večjo vrednost za končni uspeh vašega varčevanja.

Ključno pri varčevanju je, da vztrajamo, ne glede na to, za katero obliko varčevanja se odločimo. Ni treba, da imamo glede zneska, ki ga privarčujemo, slabo vest. Kot je poudaril nemški finančni svetovalec Bodo Schäfer: »Varčevanje je plačevanje samemu sebi. Vendar brez discipline ne gre: varčevanja ne odlagajte v prihodnji čas, začnite danes.«

V lanskem marcu smo doživeli več kot 30-odstotno korekcijo borznih indeksov po vsem svetu, kar se je pokazalo kot zelo lepa priložnost za vstop na kapitalske trge za dolgoročne investitorje.

Najboljši čas za investicijo je, ko bo na kapitalskih trgih doseženo dno. Vendar tega večina ljudi žal ne more zadeti.

V krizi se strategije investiranja spreminjajo. Pogosto namreč zato, ker ne vemo, kdaj točno bo na borzi doseženo dno. V takih trenutkih vlagateljem svetujemo predvsem postopni vstop na kapitalski trg, najbolje v okviru mesečnega varčevanja. Na kapitalske trge je treba vstopati z razdeljenim zneskom na daljše časovno obdobje, predvsem pa zelo previdno. Kajti slabe novice ter težave bodo borze kratkoročno še pocenile, dobre novice pa bodo borzam vrnile zalet in številke obarvale zeleno.

Vsekakor pa mora vsak posameznik, ki investira v vzajemne sklade poskrbeti za njihovo primerno razpršitev in se hkrati pripraviti na morebitne posledice vseh nemogočih posegov na kapitalskih trg s strani centralnih bank. Razpršitev portfelja med naložbene razrede, ki bodo okrevali in nudili zaščito pred prihodnjimi tveganji je nujna.

Zgodovine kaže, da je bilo v časih krize treba pozornost usmeriti predvsem v kapitalske naložbe (nepremičnine, delnice, določeni vzajemni skladi, kriptovalute, plemenite kovine, surovine …), ki jih imamo namen držati dolgoročno – torej več kot 10 let. Kratkoročno pa je seveda priporočljivo okrepiti del denarnih naložb za izkoriščanje potencialnih priložnosti na kapitalskih trgih, vendar se je treba zavedati, da gledano dolgoročno tudi denarne naložbe prinašajo tveganje.

Tri zlata pravila investiranja

Ne glede na to ali investirate v dobri ali v slabih časih se je vredno držati treh ključnih napotkov, ki jih je treba narediti pred investiranjem in med samim investiranjem – še posebej v kriznih časih.
1. Primerna razpršitev – vsak investitor mora imeti glede na svoj cilj svoje naložbe razpršene med manj tvegane in bolj tvegane ter del naložb vsekakor tudi na »varnem«.
2. Letno balansiranje – po preteku določenega obdobja – na primer eno leto – mora vsak vlagatelj uravnotežiti svoj portfelj naložb – prodati »zmagovalce« in dokupiti »poražence ter razdeliti del donosov v varne naložbe.
3. Aktivno upravljanje s tveganji – pri vsaki naložbi morate imeti točno določen načrt, kaj boste storili v primeru rasti in kaj boste storili v primeru padca naložbe, ki ste jo izbrali. Tveganja je treba aktivno nadzirati in upravljati najmanj 2-krat tedensko in si pomagati z avtomatskimi prodajnimi naročili, opcijskimi pogodbami itn.

Usmerite pogled v trenutno situacijo skozi priložnosti, ki jih bo na kapitalskem trgu kar nekaj. V prvi vrsti pa naj vam zaželim, da predvsem ostanete zdravi. Le tako boste lahko tudi investirali in vlagali tako kot je treba.

Prvi korak na poti k investiranju

Pred investiranjem se morate seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja kapitalski trg. Izbrati in določiti je potrebno: kombinacijo tistih vrednostnih papirjev, ki ustrezajo vašim mejam varnosti in donosnosti, časovni okvir, v katerem želite doseči želene rezultate, strukturo naložb, razpršitev sredstev na različne trge (globalno), izdelano pa morate imeti tudi nakupno in prodajno strategijo.

Kako investirati

Kot investitor imate veliko možnosti investiranja v različne vrednostne papirje. Pri sestavljanju alokacije sredstev je pomembno, da ne kupujete le naložb, katere spadajo v vaš rang sprejemanja tveganja. Za vsak naložbeni profil pravzaprav pridejo v poštev vse naložbene oblike. Seveda pa je pomembno, da so nakupi v ustreznih medsebojnih razmerjih. Alokacija sredstev je uravnotežena sestava mešanice različnih vrst naložb z različnimi stopnjami tveganosti v razmerju, ki je priporočljiva za vlagatelja. V primeru, da bo šlo na nekem trgu kaj narobe, to še ne pomeni, da bo to enako na vseh ostalih. Tako se vam sredstva zmanjšajo le na tistem delu sredstev, kjer so se tečaji znižali. S tem bistveno razpršite naložbe, hkrati pa preložite tveganje na več različnih naložb. Alokacija sredstev pomeni, da so sredstva razpršena med naložbe, ki so geografsko razpršene, z različno volatilnostjo, sprejemljivo za vlagatelja, različnih rizičnosti; od obveznic, delnic (na domačem in tujih trgih), trgov v razvoju.

Kaj je strateška alokacija?

Kar nekaj raziskav, opravljenih v zadnjih desetletjih, dokazuje, da na dolgoročno uspešnost vlaganja najbolj vpliva t. i. strateška alokacija premoženja. Seveda se strateška alokacija premoženja med posamezniki lahko bistveno razlikuje, saj je njena sestava odvisna od več dejavnikov. Poleg finančnega stanja, finančnih ciljev in starosti vlagatelja so zelo pomembni tudi odnos posameznika do tveganja, povezanega s finančnimi instrumenti, in njegova pričakovanja glede donosnosti. Tako si mlajši vlagatelj zaradi zakonitosti na kapitalskih trgih lahko »privošči« bolj tvegane in posledično bolj donosne naložbe, starejši vlagatelj pa bo zaradi drugačnih ciljev in odnosa do tveganja večji delež finančnega premoženja vlagal v varnejše naložbe z nižjo pričakovano donosnostjo. Pri oblikovanju ustrezne strateške alokacije premoženja se je smotrno obrniti na strokovnjaka.

Poznate taktično alokacijo?

Znano je, da se situacija na kapitalskih trgih neprestano spreminja in te spremembe je smiselno do določene mere upoštevati pri dolgoročnem investiranju. Z uporabo t. i. taktične alokacije premoženja se ciljni deleži posameznih naložbenih razredov nekoliko prilagodijo, skladno s pričakovanji na kapitalskih trgih. Tako je smiselno v obdobju naraščajočih obrestnih mer denimo delež obveznic nekoliko znižati, v časih višje pričakovane inflacije pa povečevati delež delniških naložb. Velikost začasne spremembe ciljnih deležev je seveda spet odvisna od lastnosti posameznega vlagatelja. Taktična alokacija premoženja je nekoliko pomembnejša v obdobjih, ko gre za večje spremembe cen finančnih instrumentov, kar se po navadi zgodi v kriznih letih in obdobjih visoke gospodarske rasti. Ker je popolnoma nemogoče napovedati idealen trenutek za nakupe in prodaje finančnih instrumentov, je pomembno, da se vlagatelj dolgoročno drži strateške/taktične alokacije premoženja, da je torej discipliniran pri dolgoročnem vlaganju premoženja in se v čim bolj skuša izogniti čustvenim naložbenim odločitvam, ki se po navadi izkažejo za napačne.