Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika

 

 

Skrivnost ustvarjanja bogastva je dolgoročna

Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika, ki želi na dolgi rok priti do finančne svobode. Slovenci spadamo med najbolj varčne v Evropi. Najpogosteje varčujemo zaradi zagotavljanja sredstev za nepričakovane dogodke (okvara avtomobila in večje okvare s sistemi v domu, izgube službe, nepričakovana zdravstvena storitev …).

Slovenska gospodinjstva so sicer še vedno zvesta tradicionalnim oblikam varčevanja – kot so pologi na varčevalni račun brez vezave in depoziti. Ker pa so obrestne mere na depozite nizke, številni iščejo alternative, saj želijo varčevati na dolgi rok in ob tem svoj denar oplemenititi.

Tudi z malo denarja se da

Vsi, ki so danes na začetku investiranja in imajo na voljo zgolj nekaj evrov za vložek, morajo vedeti, da je skrivnost ustvarjanja bogastva vedno dolgoročna. In kot je za dolgo pot vedno potreben prvi korak, je podobno tudi pri investiranju. Zaželeno je, da začnete tudi, če se vam zdi, da imate premalo denarja, da bi sploh začeli.

Vsekakor so vzajemni skladi eden izmed najprimernejših finančnih instrumentov, ki jih lahko uporabite pri dolgoročnem mesečnem varčevanju, saj postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča, da vlagatelj ob širši razpršitvi in nižjem tveganju na dolgi rok doseže učinek dobrega povprečja ali v obliki enkratnih vložkov. Priporočljivo je uporabljati oba načina, mesečne vložke za zniževanje povprečne nakupne cene in brez skrbi glede trenutka vstopa na trg ter enkratne vložke za tiste naložbe, ki imajo v danem trenutku velik potencial oziroma so objektivno gledano podcenjene.

Mesečno varčevanje

Osredotočili se bomo bolj na mesečno varčevanje. Veliko strank zanima, ali naj pri mesečnem varčevanju izberejo bolj konservativne sklade (obvezniški ali globalni mešani skladi) ali bolj dinamične (ozko usmerjene, delniške sklade). Pri bolj nepredvidljivih naložbah je nemogoče ugotoviti pravi trenutek vstopa, zato je mesečno varčevanje v tem primeru bolj smiselno. Velika prednost mesečnega varčevanja je tudi ta, da si večina vlagateljev laže privošči postopno varčevanje z nižjimi zneski kot varčevanje z enkratnimi vplačili višjih zneskov. Vsekakor lahko trdimo, da v primeru velikih nihanj mesečno varčevanje večinoma omogoča doseganje ugodnih končnih rezultatov. Zato strankam pri mesečnem varčevanju običajno priporočamo bolj ozko usmerjene delniške sklade. Mesečnega varčevanja v obvezniških skladih pa ne priporočamo, saj je nihajnost premajhna, zaradi česar je nizka tudi končna donosnost.

Začnite čim prej

Pri varčevanju je najpomembnejši faktor čas. Bolje je vsekakor, da začnete čimprej varčevati, pa čeprav z majhnimi zneski, kot da še nekaj let čakate in potem investirate več. Tudi daljše obdobje, ki si ga lahko privoščimo za investiranje, naredi tudi tvegane investicije veliko bolj varne. Ciklusi na finančnih trgih se namreč ponavljajo in statistično gledano vsaki dolgotrajni rasti sledi vmesni padec in obratno. Zato je lahko varčevanje na daljše obdobje veliko varnejša opcija za doseganje dobrih donosov. Zato pogumno, pričnite čimprej in zaposlite tudi manjše zneske. Le tako lahko na dolgi rok pričakujete dober finančni rezultat in mirno plovbo do vaših finančnih ciljev.

 

 

Kako doseči optimalno razporeditev sredstev

 

 

Gre torej za razpršitev portfelja med delnice, obveznice in denar (ang. »Asset allocation«). Razporeditev sredstev je torej naložbena strategija, katere cilj je uravnotežiti oziroma zmanjšati tveganja ob doseganju pričakovane stopnje donosa (t. i. nagrade za tveganje) glede na cilje posameznika, njegovo toleranco do tveganja in glede na časovni horizont investiranja ali varčevanja.

Trije glavni razredi sredstev
Poznamo torej tri glavne razrede sredstev (delnice, vrednostne papirje s fiksnim donosom – obveznice in denarna sredstva ter njihovi ekvivalenti), ki imajo različno stopnjo tveganja in donosnosti. Tako se bo vsak naložbeni razred v daljšem časovnem obdobju obnašal drugače. Torej ko določeni naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov. Dejstvo torej je, da razpršenost med različnimi naložbenimi razredi vlagatelju zmanjšuje tveganje.

Kaj naj vlagatelj naredi, ko vzpostavi zanj pravilno strategijo razporeditve sredstev (na primer 60 % delnice in delniški skladi ter 40 % obveznice, obvezniški skladi in denar) vendar se na koncu leta utež posameznega naložbenega razreda v njegovem portfelju spremeni? Kaj se je zgodilo in kaj bi bilo primerno narediti? Tekom leta je tržna vrednost posameznega vrednostnega papirja v vlagateljevem portfelju prinesla drugačen donos, kar je povzročilo spremembo uteži. To pomeni, da je treba ponovno uravnotežiti (ovrednotiti) portfelj in to posamezniku omogoča, da ohrani svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje. Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko re-balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila zanj določena že na začetku.

Kako lahko Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR
Če na preprostem primeru ponazorim. Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR. Odloči se, da bo vložil 50 odstotkov v obvezniški sklad, 10 % v sklad denarnega trga in 40 % v delniške vzajemne sklade. Ob koncu leta Janez ugotavlja, da je delež delniških skladov zaradi donosa znotraj njegovega portfelja močno presegel delež obvezniških naložb in naložb denarnega trga. To je seveda povzročilo spremembo oziroma odstopanje od prvotne sestave premoženja, saj se je delež delniških naložb povečal na 49 % ter se na drugi strani zmanjšal delež sredstev v obvezniške naložbe (42 %) in denarne naložbe (9 %). S spremembo se je povečalo tudi tveganje njegovega portfelja. Priljubljeno prepričanje med vlagatelji je, če se je investicija v zadnjem letu dobro obnesla, bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Na žalost pa pretekla uspešnost in pretekli donos nista vedno pokazatelj bodočega gibanja in uspeha – dejstvo, ki ga razkrivajo vsi vzajemni skladi. Star in preizkušan rek pravi, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih naložb. Od tod se je tako razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si vlagatelj moral želeti bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti.

Osnovno vodilo portfeljske strategije vlaganja pravi, da vlagatelj ne bi smel imeti v delniških naložbah manj kot 25 % ali več kot 75 %. Ob tem je seveda treba upoštevati kriterij zdravega razuma, ki določa, da je treba delež delniških naložb povečati v primeru nizkih cen, do katerih pride zaradi medvedjega borznega trenda (obdobje padanja tečajev). In nasprotno – zdrava presoja bo zahtevala zmanjšanje deleža delniških naložb, če bo ocenjeno, da je borza nevarno visoka. Vendar pa je to velikokrat lažje izreči kot realizirati, saj so v nasprotju s človeškim značajem, ki producira medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delnic, ko borza prekorači neko točko in povečanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Pri portfeljski strategiji vlaganja je pomembno, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med delniškimi naložbami in naložbami z fiksnim donosom ter denarjem. Tako kot pri številnih strategijah varovanja pred tveganji je lahko potencial na strani donosa omejen, vendar se z strategijo uravnoteženja portfelja vseeno držite znotraj vaše stopnje tveganja na enoto pričakovanega donosa.

 

Mladi naj začnejo z varčevanjem čimprej

 

 

Velikokrat slišimo, da so otroci zrcalo staršev. Kaj pa, ko gre za odnos do denarja ali varčevanja?

Vzgoja zagotovo močno vpliva na otroka tudi na področju financ. Z vzgojo se oblikuje otrokov odnos do denarja. Otroci, ki jim je vse na pladnju ponujeno in se jim uresničijo vse želje, ne znajo ceniti stvari, niti se ne morejo naučiti racionalnega ravnanja z denarjem. Takšnim otrokom je verjetno tudi težje dopovedati, da lahko denarja nekoč zmanjka. Otroci, ki so jim starši že v rani mladosti, na preprost način predstavili vrednost denarja, se naučijo z njim tudi veliko bolj odgovorno ravnati. Starši so jim tako podarili pomembno lekcijo za življenje. Naučili so jih, da si morajo za dosego svojega cilja zastaviti svoj načrt – načrt varčevanja.

V času, ko ni več bančnih obresti in postaja denar zaradi inflacije vse manj vreden, se je nemogoče izogniti vstopu na delniške trge. Mladi bodo morali takšno vrsto naložbe sprejeti, tudi, če tega znanja od svojih staršev niso prejeli in jim je to povsem novo področje. Starši so kot nagrado za varčevanje prejeli obresti, ni bilo negotovosti in tveganja, točno so vedeli, kakšen znesek bodo prejeli po določenem času. Ampak teh časov več ni, zato morajo mladi, če si želijo zgraditi svoje premoženje, stopiti na povsem novo pot. Vstop na kapitalski trg je neizogiben. Če verjamete, da bo svet čez 30 let boljši, je smiselno, da svoje prihranke plemenitite v delniških naložbah. Če bo svetovno gospodarstvo v prihodnosti še naprej raslo, bodo tudi cene delnic še naprej naraščale. V daljšem časovnem obdobju lahko pričakujete približno 8 odstotno povprečno letno donosnost na globalnih delniških trgih.

Prednost mladih vlagateljev je predvsem v časovnem horizontu, ki ga imajo ti na razpolago. Torej, imajo dovolj časa, da preživijo vse turbulence in nihanja, ki so del delniških trgov in za dolgoročnega vlagatelja nimajo tako velikega pomena. Kdor varčuje na svetovnih globalnih trgih na dolgi rok, zagotovo ne bo utrpel izgube. Če pa želite obogateti na kratek rok, pa sprejemate bistveno višjo stopnjo tveganja kot dolgoročni vlagatelji. Nihče namreč ne more z gotovostjo doseči pravega časa za vstop ali izstop na delniške trge, pa če si to še tako močno želimo. Takšen način investiranja ima veliko bolj opraviti s srečo kot z znanjem.

Mladi vlagatelji lahko bolj pogumno pristopijo k varčevanju v vzajemnih skladih, kajti s tem bodo zmanjšali tveganje v primerjavi z izbiro posameznega vrednostnega papirja. Najprimernejše je izbrati globalni sklad, ki sledi svetovnim borznim indeksom, saj bodo tako sredstva maksimalno razpršena. Ko si ustvarite svoj varčevalni načrt, je smiselno, da si uredite trajnik, saj boste le tako dovolj disciplinirani, da boste redno odvajali mesečni znesek, namenjen varčevanju. Takšen način ima to prednost, da dokupujete enote skladov tako po nizkih kot po visokih tečajih. Ko so cene nizke, kupite za isti znesek avtomatsko več enot skladov, ko pa so cene visoke, pa boste sicer pridobili manj novih enot, boste pa pridobili na donosu. Prava točka vstopa tako ni več pomembna, ker se z mesečnim varčevanjem oblikuje povprečna nabavna cena.

S tem ko ste si zastavili varčevalni načrt v vzajemnih skladih, ste naredili velik korak k uresničitvi vaših zastavljenih ciljev oz. sanj. Najboljši trenutek za začetek varčevanja je že v rani mladosti oziroma takoj, ko vstopite na svojo lastno poklicno pot. Saj vem, mladi imate s svojimi prvimi zaslužki čisto druge načrte, kot pa varčevanje. Ampak verjemite, v mladosti ste polni ciljev, ki si jih boste lahko uresničili le tako, da se boste dosledno, vsak mesec, odrekli določenemu znesku v prid izgradnje svojega lastnega premoženja. Ko boste starejši in se boste zazrli v preteklost, ne boste obžalovali, saj ste se dovolj zgodaj odločili za pravo pot. Pa srečno!

 

 

Borza je igra verjetnosti

 

 

Vendar pa večina tistih, ki to počne, nikoli ni ustrezno razumela ključnega sporočila dolgoročnega vlaganja, ki pa je – možnost izgub bo pri naložbah v delnice vedno obstajala, vendar pa je verjetnost tem manjša, čim daljše je obdobje varčevanja. To je logična posledica dejstva, da svetovno gospodarstvo na dolgi rok raste.

Nekateri vlagatelji dolgoročno vlaganje pojmujejo napačno in sicer kot dobo, v kateri izgub pri naložbah v delnice ne more biti. Pravilna interpretacija minimalne priporočene naložbene dobe je naslednja: to je obdobje, v katerem je verjetnost izgub dovolj majhna, da je za morebitnega vlagatelja v delnice smiselno naložiti pomembnejši del premoženja.

Dolgoročno vlaganje je nekaj drugega kot strategija “kupi in drži”. Vlagatelj mora občasno spremeniti sestavo oziroma portfelj svojih naložb. To naj bi storil v naslednjih primerih:

  • Po obdobjih visokih rasti na borzah: izpostavljenost delnicam je treba zmanjšati, saj bo njegovo finančno premoženje čezmerno izpostavljeno delnicam, po obdobjih visokih borznih padcev pa bo svojo izpostavljenost delnicam povečal.
  • Ko se približuje svojemu varčevalnemu cilju: izpostavljenost delnicam kot nadpovprečno tveganim finančnim naložbam je potrebno postopoma zmanjševati, saj se rok, v katerem bi lahko nadomestili posledice morebitnega borznega šoka, skrajšuje.
  • Izrazitejše spremembe enega izmed dejavnikov osebnega finančnega profila. Tako bo vlagatelj, čigar finančno stanje se je sčasoma poslabšalo (na primer zaradi znižanja dohodkov, bolezni, ločitve …), svojo izpostavljenost delnicam zmanjšal. Nasprotno pa bo storil vlagatelj, čigar finančno stanje se je pomembneje izboljšalo (na primer z dedovanjem, zaradi boljše zaposlitve, osamosvojitve prej šoloobveznih otrok).

Kaj je ustrezno minimalno obdobje naložbe v delnicah, mora na koncu vsak vlagatelj presoditi sam. Borza je igra verjetnosti. Zelo veliko posameznikov to igro težko sprejme, četudi je vse, česar se lotevamo in kar nas obdaja, v večini primerov še težje oceniti kot v primeru dogodkov na borzi. Jamstev na borzah ni in jih nikoli ne bo. Delnice lahko prinašajo nadpovprečno pričakovano donosnost. Cena, ki jo mora vlagatelj plačati, da lahko pričakuje to nagrado, pa je prevzemanje nadpovprečnega naložbenega tveganja.

Menim, da je v uravnoteženi kombinaciji delnic z obveznicami pet let ustrezna minimalna doba za naložbo. Tisti, ki v delnice naloži veliko večino finančnega premoženja, pa naj bo na borzi pripravljen vztrajati vsaj deset ali več let. Ne glede na vse pa naj vlagatelj v nobenem primeru ne pozabi na potrebna občasna prilagajanja sestave portfelja.

Vsak vlagatelj pa ima še eno priročno možnost, da se izogne izjemnim borznim scenarijem: premoženje lahko nalaga periodično in se tako izogne možnosti, da na trg vstopi v napačnem trenutku.

 

 

Dolgoročna filozofija gospoda trga

 

 

Od leta 1928 je bila povprečna letna donosnost velikih ameriških delniških družb malo boljša od 9,5 odstotka. V istem časovnem obdobju je donosnost t. i. varnih, torej kratkoročnih (trimesečnih) državnih dolžniških vrednostnih papirjev (zakladnih menic), katerih ročnost je manj kot eno leto, znašala približno 3,4 odstotka. Na prvi pogled se razlika med njima morda ne zdi tako pomembna, vendar ko oba primera pogledamo iz drugega zornega kota, postane razlika velika – 100 ameriških dolarjev, vloženih v trimesečne ameriške zakladne menice v letu 1928, bi do konca leta 2016 zraslo na 1.928 dolarjev, a če bi istega leta vložili 100 ameriških dolarjev v košarico delnic takratnih najboljših ameriških družb (sedaj v indeks S&P 500), bi do konca leta 2016 vplačani znesek bil vreden osupljivih 301.239 dolarjev.

Rekli bi, da je vse lepo in prav. Vendar pa je resnica gospoda trga ta, da tako gospodarska, kot tudi politična in v zadnjem obdobju tudi zdravstvena dogajanja po svetu lahko skoraj vsako leto vlagateljem poženejo »kri po žilah«, kar bi lahko brez težav primerjala celo z vožnjo z vlakom smrti. Dogajajo se torej vratolomnimi vzponi in spusti (padci) in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcije delniškega trga. T. i. korekcije na trgih pa za vlagatelje niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto. Zadnjo takšno vožnjo smo doživeli slaba dva meseca nazaj, zaradi pandemije korona virusa, ko so se svetovni delniški trgi od vrha, doseženega sredi februarja, prvič v zgodovini v samo štirih tednih, do 23. marca, spustili za okoli 35 odstotkov. In če se vrnem k naložbi 100 dolarjev v omenjene delnice najboljših ameriških podjetij, bi vas le-te v zadnjih 88 letih (1928-2016) do omenjene vrednosti popeljale po precej divji vožnji vzponov in padcev, medtem ko bi vam naložba v trimesečne zakladne menice prinesla dolgčas in spanec, vendar z doslednimi (čeprav majhnimi) donosi, leto za letom.

Ljudje postanemo veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v t. i. medvedjem trendu – to je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic in posledično cene točk vzajemnih skladov znižajo za 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa v večini primerov povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata. V takšnih turbulentnih časih so najbolj nagrajeni vlagatelji, ki vztrajajo in imajo dolgoročen pogled na naložbo, ter ne taktizirajo, ker enostavno težko premagaš muhastega gospoda trga.

Kaj torej lahko storite, ko se bo zgodil naslednji večji padec delniškega trga?

• Ostanite mirni in nadaljujte z že postavljeno naložbeno strategijo, ki je seveda primerna za vas. Visoki nihaji ali padci cen vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, ki povzročajo panično in s strahom prežeto prodajo da bi omejili izgube, je napačna poteza. Pogosto takšnim tržnim razprodajam (ang. »sell offs«) sledi obdobje izrazitega povišanja cen delnic in vzajemnih skladov. Dokler se torej pametno (preudarno) odločate o primerni naložbi za vas, vam bo takšna naložba skupaj z vašim potrpljenje v obdobjih povišane nihajnosti in seveda z vašo zmožnostjo prevzemanja nerealizirane vmesne izgube, dolgoročno prinesla največ.
• Bodite realni in ne trudite se nadvladati gospoda trga, saj je v večini primerov to le slepa utvara. Mnogi vlagatelji verjamejo, da lahko nadvladajo (premagajo) trg s strategijo »kupuj poceni in prodajaj drago«, dejstvo pa je, da zelo malo vlagateljev v teh prizadevanjih tudi uspeva.
• Naj je vaša naložba razpršena. Razpršenost ali diverzifikacija je bistvena za ohranjanje in rast portfelja. Številni upravljavci premoženja menijo, da je diverzifikacija edino »brezplačno kosilo«, ki ga lahko dobite pri investiranju.
• osredotočite se na svoje dolgoročne cilje. Krize delniškega trga pridejo in grejo, vaši cilji pa najverjetneje ostanejo enaki. Pravzaprav večina ciljev nima kaj dosti skupnega s trgom. Vaš naložbeni portfelj je tako le eden od načinov za dosego svojih ciljev.
nenazadnje izkoristite priložnosti, ko se le-te pojavijo. Popravki gospoda trga ustvarjajo lepe priložnosti za nakup vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov po znižani ceni. Padec cen je torej posledica strahu in redko odraža resnično dolgoročno vrednost podjetja.

Naj končam današnje javljanje z mislijo znanega finančnika Warrena Buffeta: »Ko dež je zlato, postavi vedro in ne naprstnik.«

 

 

Kako se soočiti s popravki na trgih?

 

 

Večini vlagateljev se ob popravkih na kapitalskih trgih zgodi, da začnejo dvomiti o svojih naložbah in začne jih skrbeti za vložene prihranke. Naravni odziv na ta strah je lahko zmanjšanje oziroma odprodaja delniških naložb, z namenom, da bi preprečili nadaljnje izgube in pomirili svoje strahove. Vendar, če pogledamo dolgoročnejše, mogoče to ni najboljša rešitev. Žal, se v praksi prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelji z izstopom s kapitalskega trga ob povečani nihajnosti ne upošteva enega od osnovnih nenapisanih finančnih pravil, ki pravi »ne prodajaj poceni«.

Namesto, da smo zaradi nestabilnosti trgov zaskrbljeni, je bolje, da smo na nestabilnost pripravljeni. Pomembno je, da imamo dobro razpršen portfelj, ki je usklajen z našo osebno nagnjenostjo k tveganjem in, da smo osredotočeni na dolgoročne cilje. Vse to nam bo kot vlagatelju vlivalo potrebno samozavest, da ne bomo v času popravkov na kapitalskih trgih reagirali prehitro.

Imejte naložbe, ki vam ustrezajo

Če vas povečana volatilnost na trgu preveč obremenjuje, stopnja tveganja vašega portfelja mogoče ni primerna za vas. Če ste naklonjeni korekcijam oziroma nihanjem navzdol, potem ni smiselno imeti večjega dela vaše naložbe razporejenega v delnice ali delniške sklade tudi, če imate na voljo še dovolj časa oziroma varčujete za dosego dolgoročnih finančnih ciljev in si teoretično lahko privoščite višje tvegan delniški portfelj.
Po drugi strani pa se je treba zavedati, da nam preveč konservativna strategija morda ne omogoča take potencialne rasti, ki jo potrebujemo za doseganje zastavljenih ciljev. Smiselno je torej, da poskrbimo za primerno mešanico naložb, predvsem v smislu razporeditve naložb med različne naložbene razrede. S tovrstno razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost portfelja, saj se v različnih obdobjih trga različne naložbe odzivajo različno.

Najslabše pa je, da se ob popravkih na trgu iz strahu pred izgubami v celoti umikamo iz visoko tveganih naložb v nizko tvegane naložbe. Veliko težje je namreč prenesti naložbe na varno, kot pa jih pravočasno vrniti na kapitalske trge. Vlagatelji, ki sredstva umaknejo v varne naložbe namreč slej ko prej iščejo novo priložnost za vstop nazaj na delniške trge, vprašanje pa je, ali bodo s prodajo in ponovnim nakupom ustvarili višjo donosnost, kot če umika v varne naložbe ne bi bilo. Takšni vlagatelji, običajno prodajajo, ko je že prepozno, še bolj pozno pa se vračajo na trge. Po teoriji se prehajanje za dolgoročne vlagatelje niti ne splača.

Popravki na trgih so lahko priložnost za pregled vaših naložb, če so v skladu z vašo naložbeno strategijo in razmislek o spremembi sestave vašega portfelja. Predvsem v smislu izpostavljenosti določenim trgom ali naložbenim razredom, glede na profil vlagatelja. Dejavniki, ki vplivajo na sestavo vaše naložbe, se namreč sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo občasno preveriti, ali je naložba še vedno ustrezna in ali dosega vaša pričakovanja.

Vlagajte postopno in bodite dosledni

Postopno mesečno varčevanje je najboljši način, da izkoristimo nihanja trgov v svojo korist. Namesto, da poskušamo ugibati, kdaj je najprimernejši trenutek za vstop na trg, je bolje, da naredimo naložbeni varčevalni načrt, ki se ga dosledno držimo, ne glede na trenutno dogajanje na trgih. Če skozi daljše časovno obdobje vlagamo redno mesečno oziroma v enakih periodah, enake zneske, se izognemo nevarnosti napačnega vstopa na kapitalski trg. Hkrati pa z nakupi tudi v času, ko so tečaji nizki, znižamo povprečno nabavno ceno enoti in s tem hitreje začnemo ustvarjati donose, ko se trgi obrnejo navzgor. Zelo pomembno je, da se v obdobju nestanovitnih razmer znamo upreti skušnjavi, da bi z mesečnim varčevanjem oziroma vlaganjem prenehali.

Za dolgoročnega vlagatelja je najboljše, da se drži svoje strategije investiranja in ohrani dolgoročni pregled, ker nihanja na trgih pridejo in minejo. Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel samo na kratek rok, ker vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga.

 

Z varčevalnim načrtom do lepše prihodnosti

 

 

Večina vlagateljev ne prihaja iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.
Če želite postati uspešen in zadovoljen varčevalec, potrebujete torej dober načrt.

Imejte varčevalni načrt
Ustrezen varčevalni načrt, ki nas bo pripeljal do zastavljenih ciljev, si lahko ustvarimo z varčevanjem v vzajemnih skladih, ki nam nudijo maksimalno razpršenost premoženja. Vzajemni skladi so nam bolj, kot katerakoli druga oblika varčevanja, približali in omogočili dostop do finančnih trgov oz. naložb v vrednostne papirje in druge finančne naložbe. So odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev. In kar je najpomembnejše – varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje zelo preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost, izobrazbo itd. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.

Konkretno opredelite cilje
Če se le da, konkretno opredelite cilj. Odločitev v smeri: »v čim krajšem času zaslužiti čim več« je napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za naš denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Vsak mesec si redno odtegnite znesek, ki ga namenite varčevanju
Zelo pomembno je, da si damo na stran znesek, ki se mu lahko odrečemo, resnično vsak mesec in ne le takrat, ko ga ne potrebujemo. Zato si naredimo varčevalni načrt, pri katerem nam mesečno odtegujejo denar iz bančnega računa. Tako nam ne bo potrebno več ničesar razmišljati in presenečeni boste, kako hitro se privadimo, da omenjen znesek, brez večjega odrekanja, namenimo za varčevanje.

Bodite sistematični in disciplinirani
Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite precejšnje premoženje! Določiti si morate okvirni časovni plan vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas vaš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.

Družbe za upravljanje nudijo svojim vlagateljem številne ugodnosti pri izbiri varčevalnih paketov. Mesečne zneske lahko kadarkoli poljubno spreminjate in jih prilagajate svojim željam in potrebam. In kaj je največja prednost? Denar vam je na razpolago v vsakem trenutku.

Zato si zastavite svoj varčevalni načrt čimprej. Določite si časovno obdobje, v katerem boste uspeli doseči željen privarčevani znesek, kajti le tako boste uspeli dosledno in usmerjeno k rezultatom, izpolniti vaše želje.

 

Kaj storiti po borznih padcih?

 

 

Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in na njih je smiselno gledati kot na obdobje »popustov« na borzi. Prepogosto se dogaja, da investitorji na investicijo gledajo iz popolnoma drugega zornega kota kot pa recimo na nakup nekega drugega izdelka. Tudi pri naložbah moramo pogledati, kakšna je kakovost in to primerjati s ceno. Ko se kakovost ne spremeni, cena na trgu pade, je to odličen trenutek za nakup naložbe.

Kaj storiti ob korekciji na delniških trgih?

Pomembno je, da vseskozi ohranite celovit pogled na svoje premoženje. V primeru, da imate v delnicah četrtino svojega premoženja, tečaji pa padejo za 15 odstotkov, potem te padce ocenjujte skozi prizmo celotnega premoženja. 15-odstotni padec v tem primeru pomeni zmanjšanje vašega premoženja za slabe štiri odstotke. Vendar pa se je smiselno vprašati tudi ali je padec tudi razlog za veliko zaskrbljenost in paničen odziv? Če da, potem ste napako storili že v samem izhodišču, saj ste prevzeli preveč tveganja. Izpostavljenost delnicam postopno znižajte na takšen nivo, da boste lahko mirno spali.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tako, da se vpraša, ali je res investitor na dolgi rok. Občasnim kratkoročnim borznim padcem se namreč noben investitor ne more izogniti. Vendar pa se investitor, ki ima dolgoročen naložbeni horizont, bistveno lažje izogne škodljivemu ravnanju (čezmernim nakupom delniških naložb pod vtisom evforije in prekomernim prodajam v primeru panike).

Kaj pa, če ste investitor na kratki rok, ki ga kratkoročni padci upravičeno lahko najbolj skrbijo? Potem vam želimo predvsem veliko sreče. Skladi niso kratkoročna naložba, kar vam bo potrdil vsak verodostojen finančni svetovalec.

Delniške naložbe kupujte zato, ker na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost od varnih naložb, varne naložbe pa zato, da imate vedno blazino, na katero se lahko naslonite v časih borznih padcev ali osebnih finančnih težav. Ne gre za vprašanje “ali – ali”, temveč za vprašanje “koliko česa”. Odgovor na to vprašanje pa ne bi smel biti odvisen od dnevnih borznih dogodkov, temveč od vašega osebnega finančnega profila (finančnih razmer in ciljev ter psihološke tolerance naložbenega tveganja), ki se ne spreminja dramatično iz dneva v dan.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tudi tako, da si naložbe začasno preusmeri v varnejše naložbe, kot so državne obveznice. Ob korekciji pa je treba izkoristiti nižje cene in sredstva preusmeriti v tiste trge, ki so poceni. V takšnih primerih je dobro počasi povečevati svojo izpostavljenost do teh trgov, recimo z mesečnimi vplačili v sklade, ali pa postopnimi nakupi posameznih bolj tveganih skladov.

 

 

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo

 

 

Ko se odločate za investiranje ali za varčevanje v na primer vzajemnih skladih, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos. Posameznik naj bi sprejemal le toliko tveganja, kolikor si ga dejansko lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost, zato je pred odločitvijo o naložbi priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo, kaj želimo doseči z naložbo in kolikšne vmesne izgube smo pripravljeni prenesti, ne da bi bili ogroženi naši ključni cilji, in ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca.

Kaj je pravzaprav tveganje?

Tveganje pomeni možnost oziroma verjetnost, da bo dejanski donos vaše naložbe odstopal od pričakovanega. Odstopanje pa je lahko v pozitivni smeri, torej v povečanju sredstev oziroma premoženja, ali v negativni smeri, torej v zmanjšanju sredstev oziroma premoženja.

Kaj pa toleranca glede tveganja?

Ta je odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti njegove naložbe. Z razumevanjem tveganja, povezanega z različnimi naložbenimi možnostmi, lahko vlagatelj izbere naložbe, ki najbolje ustrezajo njegovemu tveganju in osebnim okoliščinam. Ob tem se moramo zavedati, da investicije z nizkim tveganjem, kot so na primer bančni denarni depoziti ali denarni vzajemni skladi, omogočajo precej nižjo donosnost, kot višje ali visoko tvegane naložbe, kot so recimo delnice ali delniški skladi, ki nam lahko nudijo večje možnosti za dolgoročnejšo rast in višje donose naložb, ob seveda višji volatilnosti oziroma nihajnosti.

Kaj storiti z naložbami z vzajemne sklade, ko delnice padajo in se na delniški trg vrača povečana nihajnost?

Izkušnje kot tudi zgodovina nas učijo, da se je najbolj pametno ob padcu trga izogniti paniki. Če dovolite, da vaša čustva narekujejo vašo strategijo vlaganja, pride do tveganja, ki ga ne smete sprejeti. Kratkoročne (čustvene) odločitve imajo lahko dolgoročne negativne posledice za vaš portfelj. Povsem običajno je, da smo v situacijah povečane nihajnosti trga in ob tem tudi nihajnosti naše investicije, nemirni. Vendar pa je dobro vedeti, da lahko ohranite pozitivno perspektivo varčevanja in z upoštevanjem dejstva, da so obdobja volatilnosti ali nihajnosti normalna, da se vsi trgi gibljejo ciklično, torej da rastejo in padajo ter da na kratek rok ni samo poti navzgor. Do pozitivne perspektive varčevanja lahko pridete na dolgi rok, zato se vztrajnost in potrpežljivost poplača.

Imejte svojo strategijo, ki naj bo dolgoročna in se je držite čim dlje. Dokler ne prodate vaše naložbe, ne realizirate vmesne izgube. In če ste v precepu, kaj ob visoki nihajnosti narediti, imate dve možnosti, lahko prodate naložbo in sprožite izgubo ali pa se držite svoje naložbene strategije in sledite prihodnjemu okrevanju. Pred seboj imejte dejstva in se jih držite, saj zgodovina kaže, da vsaka kriza mine. Vedno je po padcih na trgu sledilo popolno okrevanje in sčasoma dosežen tudi novi vrh. Ob tem vam je seveda v pomoč diverzifkacija ali razpršenost portfelja, ki lahko potencialno pomaga uravnotežiti tveganje med recesijo in hkrati ublaži skrajna nihanja vrednosti portfelja.

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo. Ko trg pade (kar se dogaja v zadnjih dveh mesecih), le-ta padec na vašo naložbo ne bo imel dolgoročnega vpliva, razen, če naložbo sedaj prodate in tako realizirate izgubo. V nasprotnem primeru gre samo za izgubo na papirju. Vi še vedno imate enake delnice, enake obveznice, enake vzajemne sklade, torej enake naložbe. In če naložbo sedaj prodate, je na drugi strani nekdo, ki to naložbo kupi. In kdo so ti ljudje, ki kupujejo, ko vi prodajate? Verjetno modri vlagatelji, ki razumejo dolgoročnost naložb in ki razmišljajo o priložnostih na delniškem trgu. Vsaka korekcija, volatilnost ali nihajnost na delniškem trgu, je lahko dobra nakupna priložnost. Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa ponavadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate. To je nekakšen paradoks investiranja.

 

 

Naložbe v kriznih časih

 

 

Kaj vse to pomeni za naložbe vlagateljev?

Vlagatelji na kapitalskih trgih morajo vedno pričakovati zlom borze. 30 ali 40 odstotne izgube so pogoste. V takšnih razmerah se je treba zavedati, da takšni zlomi borz obstajajo že od nekdaj in bodo še naprej. Dolgoročni vlagatelji dobro vedo, da so takšna nihanja del borz in jih je treba sprejeti. Trenutna situacija je še toliko posebna, ker jo je sprožil nov pojav – virus, ki je ni možno napovedati. Vlagatelji si pravzaprav niti v sanjah niso predstavljali tako množične učinke virusa na naše vsakdanje življenje, gospodarstvo in borzne tečaje in v tako kratkem času.
Za vlagatelje je to seveda, gledano kratkoročno, neprijetno in iz psihološkega vidika težko obdobje.

Kako se naj vlagatelji obnašajo?

Če vlagatelji sledijo dolgoročni strategiji kupi in drži, naj ostanejo investirani. Veliko pomembneje je, da vlagatelji redno preverjajo, ali je njihova sestava naložb še ustreza zastavljenim ciljem in strategiji in si svoj portfelj po potrebi prilagajajo. V času, ko pride do krize, je torej najboljše, da ne storijo ničesar. Če imate sklenjen mesečni varčevalni načrt, redno nadaljujte z vplačili, presežna likvidna sredstva pa namenite ugodnim nakupom dodatnih vrednostnih papirjev. Svetujem, da dodatna sredstva plasirate na trg postopno, kajti nihče ne more napovedati kdaj bo dejansko dosežena najnižja točka.

V nasprotnem primeru, če se boste panično odločili za prodajo, pa izguba ne bo le na papirju, temveč bo tudi dejansko realizirana. Hkrati pa obstaja tveganje, da boste ob ponovnem zvišanju tečajev, zamudili pravi čas za ponovni vstop na delniške trge in boste s tem tudi zamudili dobršen del rasti tečajev oziroma donosov. Obstaja torej nevarnost, da boste ponovno vstopili na trge po višjih tečajih kot ste prodali.

Kaj narediti, če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z velikimi nihanji tečajev?

Ker se tržno taktiziranje, oziroma prodaje in ponovni nakupi ob tako imenovanih pravih časih, izide le v redkih primerih, to ni pravi način, da bi se izognili nihanju cen.

Če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z veliko volatilnostjo borznih tečajev, je rešitev v ustrezni alokaciji naložbenega portfelja. Večji delež delniških naložb si lahko privoščijo dolgoročni vlagatelji, ki uspejo sprejeti tržna nihanja. Vlagatelji, ki pa nihanja tečajev niso sposobni sprejeti brez večjih pretresov, pa morajo bistveno zmanjšati delež delniških naložb. Že 50 ali bolje 30 odstotni delež v delniških naložbah, vam bistveno zmanjša nihajnost vašega portfelja.

Razen vlagateljeve sposobnosti soočanja z nihanji, je za izbran odstotek delniških naložb še zelo pomemben časovni horizont. Več kot imate časa do datuma, ko boste želeli dostopati do prihranjenih sredstev, večji delež delniških naložb si lahko privoščite in lažje boste prebrodili faze padanja tečajev.

Kaj se bo dogajalo v prihodnje?

Vsekakor lahko sklepamo, da bo tudi ta kriza, tako kot prejšnje, minila in da se bo svetovno gospodarstvo slej kot prej okrepilo. V trenutni korona krizi bo čas okrevanja odvisen tudi od tega, kdaj bodo razvili učinkovito cepivo in omogočili široko dostopnost do njega.

Večina vlad in centralnih bank bo storila vse, kar je v njihovi moči, da bi ponovno vzpodbudili gospodarstvo. Centralne banke, kot sta ameriški FED ali Evropska centralna banka (ECB), znižujejo obrestne mere ali sprejmejo druge ukrepe za zagotavljanje likvidnosti bank in podjetij in s tem stabilizirajo finančni sistem.

Če so borzni tečaji dosegli že dno, je težko napovedati, vsekakor pa se za vlagatelje pojavljajo številne priložnosti, ki jih je smiselno izkoristiti.

In nasvet vlagateljem?

V fazi okrevanja po borznem zlomu, imajo koristi tisti vlagatelji, ki ne izgubijo živcev in se izognejo panični prodaji. Vlagatelji, ki so se v preteklosti držali strategije kupi in drži, so bolje prebrodili krize kot večina aktivnih vlagateljev.

Meni je trenutno zelo všeč borzni rek Warrena Buffetta: “Bodite pohlepni, ko se drugi bojijo. In bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni. ” ali pa od Kostolanya: “Če delnic nimaš, ko padejo, jih nimaš, ko se dvignejo.”

Trenutne razmere so torej odlična priložnost za vse obstoječe in nove vlagatelje, zlasti za mlade , ki imajo naložbeno obdobje 30 ali več let, saj se je vstopna točka občutno znižala. Zato ne razmišljajte predolgo, da ne zamudite priložnosti za ustvarjanje bodočih donosov.

Srečno in ostanite zdravi.