Volatilnost oziroma nihajnost iz vidika vlagatelja

Kaj pomeni volatilnost
Volatilnost ni enako kot tveganje, zato bi s tem namenom želela pojasniti predvsem pojem volatilnost oziroma nihajnost, ki nastane zaradi nestanovitnosti na delniških trgih, in je verjetno eden najbolj napačno razumljenih konceptov pri vlaganju oziroma varčevanju tudi v vzajemnih skladih.
Volatilnost je največkrat videna v negativnem smislu, saj naj bi predstavljala tveganje in negotovost. Vendar je lahko tudi dobra. Pa poglejmo, zakaj.
Če delnico ali delniški sklad kupimo na določenem dnu in prodamo na vrhu, bomo zaslužili denar. S povečano volatilnostjo lahko tako hitreje zaslužimo. Realno se v današnjem času s služenjem denarja na račun volatilnosti ukvarjajo predvsem dnevni trgovci (angl. daytraders), ne pa vlagatelji na daljši časovni rok. Vendar pa jo lahko tudi povprečni vlagatelji izkoristijo za dosego prihodnjega nadpovprečnega donosa.
Nestanovitnost oziroma volatilnost ali nihajnost je torej statistična mera za verjetnost, da cena (npr. delnice ali točke sklada) v kratkem času močno zaniha na način, da zraste ali pade. Izražena je z varianco oz. standardnim odklonom. Če cena ostane razmeroma stabilna, ima delnica ali delniški sklad majhno volatilnost.
Zelo poenostavljeno povedano:
Volatilnost je hitrost spreminjanja cene določenega vrednostnega papirja (delnice ali delniškega sklada).
Če je cena delnice ali delniškega sklada dalj časa stabilna, je volatilnost nizka, in če se cena hitro spreminja, je volatilnost visoka.
Volatilnost je relevantna na kratek rok
Pomembno je poznati dejstvo, da je volatilnost ali nihajnost bolj relevantna na kratek kot dolg rok. In prav zato se vedno poudarja, da je varčevanje v vzajemnih skladih tek na dolge proge. Posledično je primerno zavedanje, da višja volatilnost sama po sebi ni problematična, saj večje spremembe cen omogočijo hitrejšo rast, hkrati pa je treba upoštevati, da lahko pride tudi do večjih krajših izgub, na katere pa se vlagatelji čustveno odzovejo in zaradi katerih delajo velikokrat največje varčevalne napake.
Res je, da ljudje bolečino, ki nastane zaradi določene krajše izgube pri naložbi, občutijo bolj kot pa veselje ob doseganju lepega dobička, zato bi želela pojasniti to, kar borzni posredniki in veliki investitorji že vedo, ne vedo pa v večini povprečni vlagatelji: nestanovitnost trga dejansko ponuja številne možnosti za zaslužek za potrpežljivega vlagatelja.
Vlaganje je samo po sebi tveganje
Toda tveganje deluje obojestransko. Vsaka odločitev za vstop na delniški trg, ali kot nakup delnice ali kot nakup točk delniškega sklada, nosi s seboj tveganje tako za neuspeh kot tudi za uspeh. Brez volatilnosti ali nihajnosti pa bi bili ob obe možnosti.
Najbolj pomembno je spoznanje, da lahko vlagatelji pri visoki volatilnosti vsak večji padec izkoristijo za vstop na delniški trg – kot nakup delnice ali delniškega sklada ali dodaten nakup obstoječih naložb.
Ob tem pa je seveda največja umetnost vsakega vlagatelja prepoznati pravi trenutek, ki je najbolj primeren za nakup, saj visoka volatilnost mnogokrat pri večini vlagateljev sproži ravno obratno, torej čredni nagon (več o njem v nadaljevanju) po čim hitrejšem umiku iz naložbe. S tem pride do zamujene priložnosti zaslužka, ko iz padca naložbe nastane odboj.
- Zato je zelo pomembno, da vlagatelj sledi svojim naložbenim ciljem, ki si jih je zadal ob nakupu svoje naložbe, in pri svoji naložbi ne podleže morebitnim korekcijam delniških trgov.
Niste prepričani glede svojih naložbenih ciljev? Morda vam jih lahko pomaga opredeliti finančni svetovalec.
Se znate upreti črednemu nagonu?
Lažje reči kot narediti: če se lahko uprete splošnemu razpoloženju vlagateljev namesto da slepo sledite čredi, bodite bolj svobodomiselni pri svojih naložbenih odločitvah. To ne pomeni, da se čreda vedno zmoti, toda slepo sledenje, ne da bi imeli svoje dobre razloge za nakup ali prodajo, je nesmiselno. Če ste dovolj disciplinirani, da ne dovolite, da bi evforija ali neupravičen pesimizem zameglil vašo presojo, vam bo to v korist.
Edini način, da vas ne zanese, je, da pri vlaganju razumete, zakaj, kaj in kdaj. Zakaj oziroma za kakšen namen vlagate. Kaj je produkt, v katerega vlagate, v skladu z vašim ciljem in nagnjenostjo k tveganju? Kdaj boste sredstva potrebovali?
Priporočljivo je tudi, da se posvetujete s svojim finančnim svetovalcem, saj vam lahko pomaga in vas vodi skozi volatilna obdobja delniškega trga. Pomaga vam ostati osredotočen na dolgoročne cilje in zmanjšati stres ob nihanjih na trgih.
POSVET S FINANČNIM SVETOVALCEM
Diverzifikacija portfelja
Ustrezna razpršenost vašega portfelja z vrsto sredstev je osnovno načelo dolgoročnega vlaganja. Če se okolje spremeni, bo prepozno, da bi ga začeli spreminjati, zato ga vnaprej ustrezno razpršite.
Vzajemni skladi so najlažji način za doseganje diverzifikacije in razporeditve sredstev brez poglobljenega poznavanja posamičnih naložb. Z vlaganjem v vzajemne sklade, ki vlagajo v različne vrste naložb, kot so delnice, obveznice, denar, lahko porazdelite svoja tveganja.
Ob povečani volatilnosti ohranite mirno kri
Volatilnost ne pokaže smeri gibanja nekega finančnega instrumenta, recimo delnice ali delniškega sklada, pove pa, da je verjetnost večja, da bo instrument s povečano volatilnostjo izgubil ali pridobil na vrednosti hitreje kot instrument z manjšo volatilnostjo. V povprečju vsako leto pride do padca borznih indeksov. Padec je večinoma do 5 odstotkov, včasih pa celo do 10 odstotkov ali več. Če indeks pade za 10 odstotkov, temu pravimo korekcija trga in velikokrat se zgodi, da bolj kot cena pada, bolj vlagatelji zmanjšujejo svojo pozicijo v tej naložbi, kar pa je prej napaka kot nagrada.
Zavedati se moramo, da se trgi gibljejo ciklično in v določenem razponu. V daljših obdobjih nihanja med 10 in 20 odstotki navzdol in tudi več desetodstotni premiki navzgor predstavljajo normalno delovanje delniških trgov. Ob povečani volatilnosti ali nihajnosti se torej ne odločamo za panično prodajo izbrane naložbe, ampak skušamo ohraniti čim bolj mirno kri ter se prej odločimo, da takšno naložbo dodatno povečamo.
Kakšne so osebnostne lastnosti najboljših vlagateljev
Najboljši vlagatelji niti ne slavijo niti ne sočustvujejo preveč ali predolgo. Namesto tega razumejo, da je volatilnost cena, ki jo plačujejo za dolgoročno večjo donosnost delniških naložb v primerjavi z denarjem. Če imate takšen dolgoročni pogled v mislih med vlaganjem in volatilnost sprejmete kot pričakovano in normalno, lahko začnete iskati načine, kako jo izkoristiti.
Kot pravi Warren Buffet: »Bodite pogumni, ko so vsi drugi prestrašeni«. Če trdno stojite za svojimi naložbami in cilji, vam padci dajo priložnost, da zgrabite ugodno ponudbo, zato se ne prestrašite – raje kupujte.
Pogosta vprašanja o volatilnosti
Kaj pomeni volatilnost?
Volatilnost pomeni nihanje cen finančnih instrumentov, kot so delnice ali vzajemni skladi. Višja volatilnost pomeni večja in hitrejša nihanja, medtem ko nižja volatilnost pomeni bolj stabilno gibanje cen.
Ali je volatilnost enako tveganje?
Ne, volatilnost ni enako tveganje. Volatilnost meri nihanje cen, tveganje pa predstavlja verjetnost, da ne bomo dosegli pričakovanega donosa. Čeprav sta pojma povezana, nista enaka.
Kako volatilnost vpliva na vlagatelje?
Volatilnost lahko vpliva na čustvene odločitve vlagateljev, saj večja nihanja pogosto povzročijo strah ali negotovost. Dolgoročno pa volatilnost predstavlja normalen del trgov in lahko ponuja tudi priložnosti za nakup po nižjih cenah.
Ali je volatilnost slaba za dolgoročne naložbe?
Ne nujno. Čeprav volatilnost pomeni kratkoročna nihanja, dolgoročni vlagatelji pogosto gledajo širšo sliko, kjer trgi kljub vmesnim padcem dolgoročno rastejo.
Kako se lahko vlagatelj zaščiti pred vplivom volatilnosti?
Eden ključnih načinov je diverzifikacija portfelja ter dolgoročen pristop k vlaganju. Pomembno je tudi, da vlagatelj sledi svojim ciljem in se izogiba impulzivnim odločitvam.
