Zdaj je odličen trenutek za nakup delniških naložb

Dober naložbeni nasvet je tak, ki je razumljiv, preprost in primeren tako za dobre kot tudi za slabe čase. Vprašanje, ki si ga posebej v časih negotovosti, zastavlja vsak vlagatelj je kako razporediti svoje premoženje in kam naložiti denarna sredstva? Bistvo naložbene razporeditve je poiskati takšno kombinacijo med različnimi naložbenimi možnostmi, ki bo za vlagatelja najprimernejša v danem položaju. Temu pravimo, da investiramo skladno z naložbenim profilom. Naložbeni cilji, daljši časovni horizont, nagnjenost k tveganju in sposobnost prevzeti tveganje so ključni dejavniki, ki jih je treba pri tem upoštevati.

Naložbena razporeditev je predvsem odvisna od tega, katere cilje želimo doseči. Ali varčujemo za dolgoročne cilje, kot so nakup nepremičnine, šolanje otrok, ali za pokojnino? Ali za kratkoročne cilje, kot so nakup avtomobila ali kakšno hišno popravilo, denimo?

Časovni horizont je obdobje, za katero ocenimo, da prihrankov za načrtovane tekoče ali enkratne izdatke ne potrebujemo. Če je to obdobje razmeroma kratko, je primeren bolj konservativen portfelj. Ko pa govorimo o daljšem časovnem horizontu, pa je portfelj lahko bolj agresiven in skoraj mora vključevati delniške naložbe.

Naslednja pomembna komponenta pri naložbenem nasvetu je tveganje. Pri določitvi sposobnosti prevzemanja tveganja upoštevamo celotno premoženje, višino in varnost dohodkov, starost, zdravje … Vsakdo od nas ima namreč drugačno čustveno reakcijo na nenadne spremembe vrednosti portfelja. Nekateri vlagatelji ob močnih nihajih na borzah ponoči ne morejo spati, za takšne so delnice kljub denimo dolgoročnim naložbenim ciljem primerne zgolj v manjši meri. Pri takšnih vlagateljih bi se lahko ob previsoki izpostavljenosti delnicam zgodilo, da bi ob večjih korekcijah na borzi postali prestrašeni in v paniki prodali delnice ravno v najslabšem trenutku. Po drugi strani pa imamo avanturiste, ki so popolnoma neprizadeti in z lahkoto prenesejo pretrese na borzah. Pri primerni naložbeni strukturi moramo imeti v mislih predvsem pravilno razmerje med delniškimi, obvezniškimi in denarnimi naložbami. Poleg tega pri posameznih naložbah ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja v različne države, regije ali panoge.

Ljudje smo čustvena bitja. Tako početje je sicer zelo zaželeno v vsakdanjem življenju, a je to na borzah lahko pogubno. Vlagatelji, ki odločitve sprejemajo na podlagi čustev, bodo namreč skoraj zagotovo imeli dolgoročno podpovprečno donosnost. Če pa imamo vlagatelji premoženje naloženo skladno s finančnim profilom, potem bomo veliko lažje krmarili skozi obdobja pretirane evforije kot strahu. Običajno je najbolje, da po obdobju visoke rasti tečajev na borzi del delniških naložb pretvorimo v manj tvegane naložbe in obratno po visokih borznih padcih.

Čeprav se nam morda ne zdi samoumevno, delniški trg že kmalu po začetku recesije doseže dno in z rastjo tečajev, ki sledi v preostanku recesije, že nakazuje na bolj svetlo gospodarsko prihodnost. Recesija je torej v splošnem odličen trenutek za nakup delniških naložb.

Ostati investiran ali zapustiti borzni trg

Razlogov za zadnje padce borznih tečajev je več. Na prelomu iz leta 2021 v 2022 so bila v ospredju nad borznimi aktivnostmi zaprta gospodarstva zaradi covida, predvsem na Kitajskem, tem ustrezna ozka grla pri dobavi in zaskrbljenost glede morebitne vojne v Ukrajini. Letos februarja je vojna postala resničnost. Zaskrbljenost glede manjkajoče dobave zemeljskega plina se širi, cene energije pa dosegajo rekordne ravni. Prav tako so težave v dobavnih verigah čedalje hujše, inflacija pa narašča in narašča. Po vsem svetu morajo posredovati centralne banke. Ameriška centralna banka vedno bolj zvišuje obrestne mere. In tudi v območju evra se zdaj končuje dolgoletna politika nizkih obrestnih mer. Naraščajoče obrestne mere običajno povzročajo težave delniškim trgom, kar posledično povečuje stroške naložb za podjetja – to je še posebej opazno pri obrestno občutljivih podjetjih, kot so tehnološka podjetja, ki so pogosto zelo zadolžena. Odplačilo dolga podjetje stane več, kar zmanjšuje stopnje dobička.

Trenutne razmere so vse prej kot udobne, vendar stanje ni nič kaj posebnega v primerjavi s krizami, ki so prizadele borzne trge v preteklosti. V zadnjih sto letih je prišlo do številnih manjših ali večjih borznih zlomov. Vsem tem krizam je bilo skupno eno: pokazalo se je, kdo je dober vlagatelj – in da se vsaka kriza konča. Borze okrevajo tudi po hudih padcih tečajev, vendar faza okrevanja včasih traja manj, včasih pa več časa.

Vlagatelji, ki še nikoli niso bili aktivni na borzi, se ob velikem padcu tečajev počutijo grozno. Ne vedo, kako naj odreagirajo in marsikdo ne more gledati, kako se vrednost njegovega premoženja manjša. In ko tako nemočno opazujete borzno dogajanje, v vas pogosto vre jeza in želite okriviti za zmanjšanje svojega premoženja kar svojega finančnega svetovalca, ker vas ni prej opozoril na padec tečajev. V tem primeru vaša jeza zadene napačno osebo. Nihče ne more napovedati natančnega časa padca borznih tečajev. Če ste dolgoročni vlagatelj morate vedeti, da so tudi padci normalni del borznega dogajanja.

»Na borzi ne zvoni«, pravi borzni pregovor. Nihče te ne opozori, ko gredo tečaji navzdol. Strokovnjaki so pogosto prav tako kot zasebni vlagatelji, ujeti nepripravljeni. Če bi lahko upravljavci skladov napovedali padce tečajev, potem nihče ne bi imel izgube na borzi. Vendar se trudijo po najboljših močeh upravljati premoženje vlagateljev in jim prav tako kot posameznikom ne uspe uloviti borznega vrha in dna.

Vlagateljem svetujem, da v teh turbulentnih časih ostanejo čim bolj mirni. Verjamem pa, da je to v praksi težko upoštevati. Veliko lažje bo tudi, če svoje nakupno vedenje avtomatizirate. Ker ne moremo predvideti, kako se bodo gibali tečaji v prihodnje, je dobro vsak mesec redno vložiti določen znesek denarja na borzne trge. Za ta namen so zelo primerni mesečni varčevalni načrti v vzajemne sklade, ki vas ne prisilijo, da ves čas spremljate gibanje tečajev. Za to poskrbijo upravitelji skladov, ki vsak dan budno spremljajo dogajanje na borzi ter se ustrezno odzovejo.

Zelo pogumni vlagatelji pogosto izkoristijo padce tečajev za poceni nakupe. S čustvene plati je to seveda težko, kajti tudi mediji imajo v teh časih veliko več negativnih novic. A vendar se na borzi trguje s prihodnostjo in vsake krize je enkrat konec. Če sledite borzni modrosti: »Kupuj, ko topovi donijo«, je to pogosto poplačano. Kajti velja, da je vsakemu borznemu zlomu sledila stalna faza okrevanja. Kdaj pride do faze okrevanja pa v danem trenutku, ne ve nihče.

Če denar vlagate, torej na delniške trge bodite previdni, redno investirajte in ohranite trezno glavo, saj lahko ob močnih padcih tečajev kupujete veliko ceneje kot običajno. Skratka, zdaj je pravi čas, da izkoristite priložnosti, ki vam jih ponujajo delniški trgi.

Kako vlagati, če je recesija pred vrati?

Razlogi za povečanje naložb ali ne?
Močni padci tečajev, do katerih pride med krizo ali recesijo, lahko predstavljajo dobre priložnosti za naložbe. Nekatere naložbe so morda na trgu podcenjene, druge so mogoče bolj odporne na gospodarsko recesijo. Finančni trgi so po navadi ciklični s ponavljajočimi se vzorci rasti, vrha, recesije, dna in okrevanja. Vsaki dosedanji recesiji je sledilo okrevanje, vendar okrevanje ni bilo vedno enako hitro in močno.

Kako se odločite?
Spoznajte svoje prioritete. Če ste v močnem finančnem položaju in vaš časovni horizont (čas, ko boste imeli naložbo) dolg in vaša toleranca do tveganja visoka, boste morda čutili, da želite še naprej vlagati med krizo ali recesijo. Če je vaš finančni položaj nestabilen, vaš časovni horizont kratek ali vaša toleranca do tveganja nizka, boste morda bolj nagnjeni k zadržanju.

Strategije za vlaganje
Naložbene odločitve so zelo osebne in močno odvisne od osebnih situacij. To še posebej velja v času gospodarske ekspanzije ali recesije.

Na primer, mlajša oseba dobrega zdravja s stalnim dohodkom in dobrimi poklicnimi možnostmi je morda bolj nagnjena k naložbam med krizo ali recesijo kot starejša oseba ali nekdo slabega zdravja, ki se za vsakodnevne življenjske stroške zanaša na omejene prihranke. Ključna razlika je časovni horizont. Mlajša oseba lahko preživi tržna nihanja in zasluži več dohodka, da nadomesti morebitne izgube, medtem ko starejša oseba ne more.

Te splošnosti morda ne veljajo za vse vlagatelje v teh situacijah. Mlajša oseba ima lahko tudi otroke in se odloči dati prednost varčevanju za svoje izobraževanje. Tudi starejša oseba ima lahko precejšnje premoženje in želi ustvariti bogastvo za naslednjo generacijo. V teh primerih se lahko časovni horizont obrne. Poleg tega imajo lahko nekateri vlagatelji naravno večjo toleranco do tveganja kot drugi in se lahko počutijo bolj udobno pri vlaganju v turbulentnih in nestanovitnih časih, ne glede na njihov osebni položaj.

Če se odločite za naložbo, ne glede na to, ali je to med krizo oz. recesijo ali ne, obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje. Tri preverjene strategije so:
– diverzifikacija, kjer ne nosite ”vseh jajc v isti košari” in izberete sebi primerno strateško alokacijo,
– redno periodično varčevanje, kjer v rednih intervalih kupujete različne naložbe v istih zneskih in s tem lovite različne točke,
– izogibanje špekulacijam, saj imate statistično gledano zelo malo dobičkonosnih špekulantov, še posebej, če ste se s tem šele spoznavate.

Ko se odločite in ukrepate, upoštevajte še nekaj nasvetov: ne spremljajte obsedeno vsakega nihanja na trgu, nastavite redne opomnike za pregled svojih naložb s svojim finančnim svetovalcem ter se prilagajajte, ko se vaše razmere spreminjajo in se kriza ali recesija odvijata in na koncu razrešita.

Korekcije na trgih so nekaj povsem normalnega

 

 

Za podjetja to pomeni, da znižajo pričakovanja o rasti dobičkov ter vrednotenja naložb, ob tem pa seveda prihaja tudi do prilagajanja delniškega trga oziroma do korekcije na finančnih trgih. Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in nas slej kot prej lahko doletijo. Na njih je zato smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi. Hkrati pa je tudi pomembno, da korekcije razumemo in jih kot vlagatelj tudi sprejemamo.

Kaj je torej popravek oziroma korekcija?

Pri vlaganju in investiranju na kapitalski trg je popravek običajno opredeljen kot padec cene vrednostnega papirja (delnice), delniškega sklada oziroma delniškega trga za 10 odstotkov ali več od zadnjega doseženega vrha. Popravki se lahko zgodijo pri posameznih delnicah, delniških skladih ali pri delniških indeksih.

In zakaj lahko na korekcije gledamo tudi kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi?

Če se na čarovnici premaknemo nekaj let nazaj, in sicer na konec leta 2018, ki je bil odličen čas za ponovno uravnoteženje portfelja. Zakaj? Ameriški delniški trg je v zadnjem četrtletju tega leta padel za -13 odstotkov, medtem ko so mednarodni trgi padli za -11 odstotkov in -14 odstotkov v celotnem letu. Ponovno uravnoteženje portfelja v delnice ali delniške sklade po tako znatnem padcu je vlagateljem dalo priložnost za nakupe po nižjih cenah, kar bi moralo sčasoma privesti do višjih tveganju prilagojenih donosov. Čeprav se je popravek ameriškega delniškega trga v zadnjem četrtletju leta 2018 za povprečnega vlagatelja morda zdel nenavadno visok, je v resnici takšen popravek presenetljivo pogost. Samo v zadnjih 10 letih je bilo 10 primerov, ko je ameriški indeks S&P 500 (500 najboljših ameriških podjetij) padel za vsaj 10 odstotkov od nedavnega doseženega vrha. Vlagatelj, ki je bil skozi te padce neomajen, je ustvaril 10,7-odstotni letni donos, brez dividend – res lepa nagrada. Vztrajnost se izplača.
Čeprav je ohranjanje stabilnosti med tržnimi vzponi in padci, razen občasnega ponovnega uravnoteženja portfelja na način, da dokupimo ugodnejše delnice ali delniške sklade smiselno, empirične raziskave kažejo, da večina vlagateljev dejansko počne nasprotno. Kupujejo delnice ali delniške sklade, ki so v preteklem obdobju ustvarjali visoke donose, in prodajajo tista, ki so razočarala. Takšno odločanje jih običajno drago stane. Raziskave kažejo, da zaradi nakupa delniških skladov, ki so bili v preteklosti boljši, in prodaje skladov, ki so bili slabši, vlagatelji ustvarijo tudi do 1,56 odstotka slabši donos na leto. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so prilivi v vzajemne sklade močno povezani s preteklo uspešnostjo sklada.

Delnice, delniški indeksi, delniški skladi oziroma delniški trgi lahko padejo v korekcijo za kratek čas ali za daljše obdobje – do nekaj dni, tednov, mesecev ali celo dlje. Vendar je povprečni popravek trga kratkotrajen in traja nekje od tri do štiri mesece. Korekcijo lahko sprožijo številni dejavniki in razlogi za popravek so tako različni, kot so različne delnice, indeksi ali trgi, na katere vplivajo – od obsežnih makroekonomskih sprememb, do težav v načrtu upravljanja posameznega podjetja. Lahko bi rekli, da so korekcije kot tisti pajek pod vašo posteljo. Veste, da je tam, da se skriva, vendar ne veste, kdaj se bo naslednjič pojavil. Čeprav vam lahko ta pajek krati miren spanec, pa ne smete zgubljati spanca zaradi možnosti popravka vaše naložbe. Pričakovani donos mora biti prilagojen na vaše sprejemanje tveganja.

Po podatkih poročila Goldman Sachs iz leta 2018 je povprečni popravek ameriškega indeksa S&P 500 trajal le štiri mesece in njegova vrednost je padla za približno -13 odstotkov, preden si je indeks spet opomogel. Vendar razumemo, zakaj lahko posameznika ali vlagatelja začetnika skrbi 10-odstotna korekcija njegovega premoženja v vmesnem obdobju. Nikoli ne moremo z gotovostjo povedati, kako dolgo bo popravek trajal. Za tiste vlagatelje, ki se odločijo za dolgoročno vlaganje in plemenitenje sredstev pa je popravek le majhna luknja na poti do končnega finančnega cilja. Trg si bo sčasoma opomogel, zato ni potrebe, da ob korekcijah ustvarimo paniko.

Bližnjic ni

Čeprav korekcija vpliva na vse delnice ali delniške sklade, pa nekatere delnice pogosto prizadene močneje kot druge. Delnice z majhno tržno kapitalizacijo in hitro rastoča podjetja, kot je sektor tehnologije, se večinoma najmočneje odzovejo. Defenzivni sektor široke potrošnje in farmacije pa je lahko manj na udaru. Torej, če korekcijo povzroči gospodarska recesija, te delnice še vedno delujejo. Tudi diverzifikacija med različnimi naložbenimi razredi portfelju nudi zaščito. Ključno pa je, da ne pozabite, da pri vlaganju in investiranju ni bližnjic.

 

Z varčevanjem je tako, kot z rano uro

 

 

Ste tudi vi opazili, da so borzni trgi precej nemirni, volatilni? Se vam velikokrat zgodi, da ko se odločate za nakup finančnih naložb na primer točk vzajemnih skladov, da nikakor ne zadenete pravega trenutka za vstop? Se počutite nesposobni za trgovanje ali se nimate želje ukvarjati s tem?

Redno mesečno varčevanje

Redno mesečno varčevanje je elegantna rešitev za optimalno varčevanje, kjer vlagatelj tvega manj, da bi vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku. Ob discipliniranem mesečnem vplačevanju vlagatelj dolgoročno zaradi metode povprečnega stroška z enako vsoto denarja lahko privarčuje več, saj kupuje različno število točk. In kaj je metoda povprečnega stroška? Metoda povprečnega stroška pomeni, da v času medvedjega trenda (padanje tečajev delnic) lahko vlagatelj dolgoročno z enako vsoto denarja privarčuje več, saj kupuje večje število točk sklada kot v času bikovskega trenda (rasti tečajev delnic). Predvsem v obdobju padanja je pomembno, da vlagatelji vztrajajo, saj dobijo za isto količino več točk vzajemnega sklada. Z enkratnim vplačilom vlagatelj vedno tvega, da bo vstopil na trg v napačnem trenutku, z mesečnimi vplačili pa se temu izogne.

Dodatne prednosti mesečnega varčevanja

Pri mesečnem vplačilu vlagatelju ni treba ugibati, kdaj je primeren čas vstopa, saj je le to urejeno z direktno obremenitvijo – mesečni obrok se avtomatsko izvede iz bančnega računa. Tako si zagotovite tudi disciplino pri vplačilih.

Prednost je tudi ta, da vlagatelj z razmeroma nizkimi vplačili dobi izpostavljenost do visoke razpršitve premoženja. Tako lahko že z vložkom 30 EUR vlagatelj dobi lastništvo v podjetjih, kot so Google, Apple, Coca Cola, Adidas, …To mu z neposrednim nalaganjem v delnice teh podjetij ne bi uspelo, saj je vrednost ene delnice precej višja.

Pri mesečnem vplačilu se lahko odločite za vplačilo v en ali več skladov ali izberete paket skladov. V primeru izbire enega sklada je primerno izbrati globalni sklad, saj so sredstva razpršena na vse pomembnejše regije in panoge. Lahko pa svoja sredstva razpršite na več skladov, ki imajo različno naložbeno politiko. Med podskladi istega krovnega sklada lahko vplačana sredstva kadarkoli prenašate brez kakršnihkoli stroškov. Imate pa tudi možnost izbire košarice skladov ali paket skladov. V vsakem paketu je vključenih več skladov v naprej pripravljenih razmerjih, ki so jih upravitelji sestavili tako, da omogočajo uresničitev varčevalnih ciljev za različne namene in so oblikovani glede na različne stopnje nagnjenosti k tveganju.

Varčevanje v vzajemnih skladih lahko kadarkoli prekinete

Mesečna varčevanja so prilagojena posameznikovim zmožnostim in potrebam, saj izplačilo lahko zahtevate kadarkoli. Varčevanje v vzajemnih skladih je mogoče kadar koli prekiniti, če nam zmanjka denarja. Prav tako je mogoče mesečna vplačila kadar koli zvišati ali znižati. Mesečna varčevanja so primerna za varčevanje za pokojnino, nakup določenih dobrin v prihodnosti, šolanje otrok, ustvarjanje varnostne rezerve itd.

Varčevati začnite takoj

Varčevati ali investirati morate začeti zgodaj oziroma čim prej. Običajno se nam zdi, da smo še premladi za kaj takega in imamo torej še dovolj časa za odločitev, kako si bomo pravzaprav zagotovili finančno varno starost. A to žal ne drži! Nikoli nismo premladi, da ne bi že ta trenutek začeli premišljevati o svoji starosti. Ravno nasprotno: prej, kot začnemo varčevati, manjši je lahko mesečni obrok za prihranek, ki ga bomo potrebovali.

 

 

Kako postopno in počasi spremenimo varčevalne navade?

 

 

Kljub nizkim oziroma skoraj ničnim obrestnim meram in inflaciji še vedno raje varčujemo v gotovini in depozitih, pa čeprav tako naša privarčevana sredstva izgubljajo vrednost. V zadnjih leti tudi pri nas skladi postajajo vedno bolj prepoznavna oblika dolgoročnega varčevanja, vendar pa imajo slovenska gospodinjstva po statistikah, ki jih zbirata slovensko in evropsko Združenje družb za upravljanje, v vzajemnih skladih še vedno precej manjši delež prihrankov, kot je to značilno za primerljive države v Evropi.

Do neke mere je razlog za nezaupanje v druge oblike varčevanja, med katere spadajo tudi vzajemni skladi, slaba finančna pismenost, ki je med drugim posledica naše preteklosti. Srednja in starejša generacija prebivalstva je namreč še vedno pod vplivom socialističnega razmišljanja, ko je država poskrbela za vse. Vendar so ti časi nepreklicno minili. Zavedati se moramo, da smo sami neposredno odgovorni za svojo prihodnjo blaginjo. Socialne spremembe, ki so se zgodile so posledica drugačnega gospodarskega in družbenega sistema.

Premalo je varčevati, privarčevana sredstva moramo tudi razpršiti

Zato moramo spremeniti varčevalne navade in razpršiti naložbe tudi na druge oblike varčevanja saj samo zavedanje pomena varčevanja ni več dovolj. Privarčevana sredstva je treba pametno in preudarno investirati. Svoje prihranke moramo torej bolj optimalno razdeliti med različne oblike naložb, kar nam omogoča doseganje višjih donosov in zastavljenih finančnih ciljev. Ločiti moramo med različnimi finančnimi produkti, ki so nam na voljo in se zavedati, da z depoziti, varčevalnimi računi, skladi denarnega trga ustvarjamo minimalni donos oziroma ohranjamo le realno vrednost denarja. Medtem ko dolgoročne cilje lahko zadovoljimo le z bolj tveganimi in bolj donosnimi finančnimi instrumenti, med katere spadajo obveznice, delnice in vzajemni skladi.

Izbor načina varčevanja je seveda odvisen od vsakega posameznika, vsekakor pa je pomembno, da se varčevalec oziroma vlagatelj dobro pouči o tem, kar mu ponuja kapitalski trg. Le ustrezne in strokovne informacije so osnova za pravo odločitev. Pogosto se namreč zgodi, da tisti, ki se vendarle odločijo za naložbo v finančne produkte, slabo poznajo njihove značilnosti in zakonitosti, ob enem pa tudi preveč tvegajo, ker želijo svoje prihranke oplemenititi čim hitreje. Tako so njihovi naložbeni portfelji slabo razpršeni, vlagatelji pa se odzivajo predvsem na podlagi namigov in nepreverjenih informacij ter ne opravijo skrbnega pregleda naložbe pred vlaganjem, hkrati pa imajo zelo visoka in nerealna pričakovanja. Zelo pomembno je, da si razporedimo tveganje in vzamemo čas, predvsem pa ne smemo obupati že ob prvem popravku na kapitalskem trgu, saj se moramo zavedati da gre za dolgoročno naložbo.

Postanite finančno pismeni

Razmere nas silijo, da med svoje veščine in znanje uvrstimo tudi finančno pismenost, ki je temelj za uspešno prihodnost posameznika pri investiranju ali varčevanju. Pomena organiziranja in vodenja osebnega proračuna ter splošne finančne pismenosti se večinoma zavedamo vsi, vendar se učenje o tem preprosto ne lotimo in ne spremenimo nič, predvsem zato, ker spremembe niso nujno prijetne in preproste. Strah nas je stopiti iz območja udobja, v katerem se počutimo varno in udobno. Eden od razlogov pa je tudi ta, da smo bili dolga leta vajeni predvsem konservativnega varčevanja v tradicionalnih bančnih produktih.

Začnite postopoma, z majhnimi spremembami

Kot velja na splošno v življenju, je tudi pri investiranju smiselno začeti z majhnimi spremembami, postopoma in po korakih. Za začetek sprememb naših varčevalnih navad je primeren mesečni varčevalni načrt vzajemnih skladov, ki je lahko vstopna točka varčevanje v sklade tudi za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z vlaganjem in niso poznavalci kapitalskih trgov.

Gre za enostavno, transparentno in stroškovno učinkovito obliko varčevanja, ki je lepa dopolnitev klasičnim bančnim produktom. Vlagateljem omogoča istočasno varčevanje v več podskladih, zato so sredstva precej bolje razpršena, kot bi bila sicer, naložba pa je bolj varna in nihanja so manjša. Produkt je dostopen vsakomur, saj na začetku ne potrebujete enkratnega pologa, varčevanje pa lahko začnete že z nizkimi mesečnimi zneski. Zelo pomembno je, da je produkt prilagodljiv, varčevanje pa nima nobene časovne omejitve in ga lahko prekinete kadarkoli. Prav tako lahko spreminjate višino mesečnega zneska in na ta način prilagajate varčevanje svojemu trenutnemu življenjskemu položaji. Redna mesečna vplačila v varčevalni načrt skladov nam zagotavljajo doseganje optimalnejše povprečne nakupne vrednosti enot premoženja in s tem večjo možnost doseganje višjih donosov.

 

 

Bodi vlagatelj in ne špekulant

Kaj je investicija ali naložba?
Ko investirate, pomeni, da svoj denar zaupate nekomu drugemu, ki bo naredil nekaj produktivnega (npr. razvil novo zdravilo, zgradil hišo, zagotovil energijo). In kot vlagatelj želite imeti svoj delež dobička, saj ste z naložbo, v vsakem primeru, prevzeli tudi tveganje. Vsa podjetja namreč niso uspešna.
Kot vlagatelj morate imeti dolgoročno perspektivo, saj ste v bistvu solastnik določenega podjetja in ste udeleženi pri dobičku, imate glasovalno pravico in prevzemate tveganje. Zavedati pa se morate, da ima vsako podjetje tako vzpone kot padce.
Cena posameznega podjetja ali delnice tore je pomeni vrednost vseh prihodnjih pričakovanih dobičkov, ki jih bo podjetje ustvarilo. Vlagatelj z naložbo v delnice ali vzajemne sklade pridobi tudi udeležbo pri dobičku.

In kaj je špekulacija?
Špekulanta, v nasprotju z vlagateljem, ne zanima pričakovan prihodnji dobiček, saj želi zaslužiti na kratek rok s spremembo cene delnice. Zanima ga le razlika med nakupno in prodajno ceno.

Katero pot naj torej izberem?
Če želite doseči svoje finančne cilje, potem se morate zavedati, kaj počnete s svojim denarjem. Odsvetujem vam špekuliranje, veliko bolje boste izbrali, če boste svoje naložbe čim bolj razpršili. Vaša časovna perspektiva naj bo dolgoročna, prav tako kakor tudi vaši naložbeni cilji, saj boste le tako imeli svoje finance pod kontrolo.
Če ste še vedno v skrbeh in ne veste, kako priti do zastavljenega cilja, je smiselno, da se pogovorite s finančnim svetovalcem. Skupaj bosta odkrila, kakšne so vaše potrebe, želje, skrbi in vam bo pomagal začrtati pot do zastavljenega cilja.
Z rednim mesečnim varčevanjem v vzajemnih skladih, pri katerih je dosežena maksimalna razpršenost premoženja, lahko tudi z manjšimi zneski veliko privarčujemo. Pri tem ne potrebujemo prav posebnega znanja s področja borznih trgov, saj z našim premoženjem upravljajo izkušeni strokovnjaki.

Torej pravite, da se bolj splača biti vlagatelj, kot špekulant?
Verjamem, da vsakega izmed nas kdaj zamika strategija, ki je bolj namenjena špekulantom – v čim krajšem času zaslužiti čim več denarja. Ampak za povprečnega vlagatelja, ki se komaj podaja na finančne trge, to ni pravilna izbira. Vzela vam bo ogromno časa, možnosti izgube denarja pa so velike.
Seveda se bo vedno našlo tudi nekaj špekulantov zmagovalcev, z nadpovprečnimi dobički, vendar je statistično gledano dobičkonosnih špekulantov malo. In težko je dokazati, ali je to odraz znanja ali naključja.
Svetujemo vam, da se osredotočite na oblikovanje portfelja z visoko stopnjo razpršenosti premoženja, ki ga najlažje dosežemo z vlaganjem v globalne vzajemne sklade. Z leti svoj portfelj le še izpopolnjujemo in ga prilagajamo svojim potrebam, željam in ciljem.

Najpogostejše napake vlagateljev v času večjih razprodaj na borzi

 

 

Čeprav so razprodaje na trgu lahko za večino vlagateljev zaskrbljujoče, je ključna stvar, ki jo moramo strokovnjaki narediti – prepričati vlagatelja, naj se izogne resnim naložbenim napakam, ki izhajajo iz kratkoročnega razmišljanja in čustvenega odločanja med razprodajo oziroma v obdobju visoke nestanovitnosti na trgih.

Nekaj najpogostejših napak vlagateljev in predlogi in kaj je prav

Panično prodajanje naložb. Verjamem, da je težko spremljati kako se vaš naložbeni portfelj, ki ste ga gradili leta, nenadoma začne »rušiti«. Želja po zaustavitvi tega kaosa je lahko ogromna – torej občutek rešiti, kar se da, in počakati, da se prah poleže. Ironično pa je, da je ravno to najbolj škodljiva stvar, ki jo lahko vlagatelj naredi. Prodati naložbo, ko trg pada, sicer zagotavlja, da zaklenete svoje izgube, vendar boste nato dalj časa čakali, da se ponovno vrnete nazaj na trge ter si morda zato nikoli ne boste povsem opomogli. Namesto tega, glejte na naložbo dolgoročno in to je ključ do uspeha. Če denarja v zelo kratkem času ne potrebujete in imate že v osnovi primerno sestavljen in razpršen portfelj in se zavedate, da so padci, ki se dogajajo na borzi, navsezadnje začasne narave, je ključno. Kljub občutku, da bi lahko vaša naložba dosegla višje (nepričakovane) nerealizirane izgube, zgodovina trga kaže, da lahko prihodnji odboji na delniških trgih vrnejo portfelje iz t. i. »temnega« obdobja v samo nekaj letih.

Vlagatelj naložbo spremeni v gotovino ali v instrumente denarnega trga in tam tudi ostane. Ta napačna odločitev povečuje škodo celotnega portfelja, ki nastane prav zaradi panične (neracionalne) prodaje. Zakaj? Po večjem padcu na trgih vedno sledi močnejši odboj delniškega trga, kar je treba poudariti, da se vlagatelj zaveda. Torej koliko ga bo stalo vmesno reševanje portfelja, ko trg ponovno obrne smer v pozitivno rast? Dolgoletne izkušnje kažejo, da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti (nihajnosti) zamudijo tudi pozitivne popravke navzgor in tako v povprečju na letni ravni ustvarjajo nekaj odstotnih točk nižji donos, kot če bi naložbo v času povišane volatilnosti ohranili in vztrajali na začrtani poti plemenitenja privarčevanih sredstev. Namesto da ostanete predolgo investirani v gotovini in njenih ekvivalentih in zato vaša dolgoročna strategija odstopa od predvidene, se odločite, da ponovno vstopite nazaj v delniške trge z metodo povprečnega stroška. Gre za metodo, pri kateri kupujete določene količine delnic ali točke delniških skladov v rednih intervalih, lahko mesečno, in se na ta način postopoma vračate nazaj na delniški trg ter hkrati zmanjšate občutljivost svojega portfelja na vmesno povišano nihajnost trgov. Primerna je predvsem za prestrašene vlagatelje, saj se s to metodo izognejo skrbi, da bi ponovno vstopili nazaj na trg s prevelikim enkratnim deležem hkrati, pa jim olajša izhod iz denarja kot vmesne »naložbe«.

Preveč samozavestni vlagatelji velikokrat mislijo, da vedo več o dogajanjih na trgih kot profesionalni vlagatelji in tudi kaj lahko naredijo, da se izognejo kratkoročnim izgubam ter sami sklenejo določene »kupčije«. Največkrat se takšne »kupčije« končajo še z večjimi izgubami, saj je doseganje dobička iz kratkoročnega trgovanja v praksi veliko težje, kot se zdi. Namesto tega, v času velike negotovosti na trgih, ne odločajte sami o tem, kaj narediti s svojim portfeljem. V takšnih primerih raje skupaj s svojim finančnim svetovalcem, ki mu zaupate, preglejte svoj portfelj. Pomagal vam bo razumeti, kako najbolje nadaljevati, glede na vaš časovni horizont in vašo toleranco do tveganja.

Pozabijo ponovno uravnotežiti svoj portfelj. Če ima vlagatelj t. i. portfeljsko alokacijo, kar pomeni, da ima svoje premoženje razdeljeno na vse tri osnovne naložbene razrede, se med večjo razprodajo na delniškem trgu delež sredstev v portfelju, ki je usmerjen v delniške naložbe, običajno znatno zmanjša. Na drugi strani pa pridobiva delež premoženja, ki je izpostavljen do obveznic. Vlagatelji, ki so zaradi te poteze v času večjih popravkov pogosto presenečeni, morda zanemarijo ponovno uravnoteženje svojih portfeljev na način, da povečajo izpostavljenost do delniških naložb in posledično lahko, zato podaljšajo čas, ki ga portfelj potrebuje, da si od padca trga ponovno opomore. Namesto tega se v takšnih trenutkih odločite za načrt ponovnega uravnoteženja, in se ga držite. Študije so pokazale, da ponovno uravnoteženje sčasoma izboljša tveganjem prilagojene donose, če se ob tem seveda ne ustvarja pretiranih davčnih in transakcijskih stroškov (prednost prenosov med vzajemnimi skladi). Na ta način vlagatelj tudi zmanjša občutljivost portfelja na t. i. časovno taktiziranje trgov, ko »lovimo« vrhe in dna ter hkrati se takšno uravnoteženje ujema z naravno težnjo trgov, da se vrnejo k povprečju.

 

 

Korekcije na trgih so nekaj povsem normalnega

 

 

Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in nas slej kot prej lahko doletijo. Na njih je smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi.

Kaj storiti ob korekciji oziroma kako se nanjo pripraviti?

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tako, da se vpraša, ali je res investitor na dolgi rok. Občasnim kratkoročnim borznim padcem se noben investitor ne more izogniti. Vendar pa se investitor, ki ima dolgoročen naložbeni horizont, bistveno lažje izogne škodljivemu ravnanju kot so čezmerni nakupu delniških naložb pod vtisom evforije in prekomerni prodaji v primeru panike.

Kaj pa, če ste investitor na kratki rok, ki ga kratkoročni padci upravičeno lahko najbolj skrbijo?

Potem vam želimo predvsem veliko sreče. Skladi niso kratkoročna naložba, kar vam bo potrdil vsak verodostojen finančni svetovalec.

Pomembno je tudi, da vseskozi ohranite celovit pogled na svoje premoženje.

V primeru, da imate v delnicah četrtino svojega premoženja, tečaji pa padejo za 15 odstotkov, potem te padce ocenjujte skozi celotno premoženje. 15-odstotni padec v tem primeru pomeni zmanjšanje vašega premoženja za slabe štiri odstotke. Je to res razlog za veliko zaskrbljenost in paničen odziv? Če da, potem ste napako storili že v samem izhodišču, saj ste prevzeli preveč tveganja. Izpostavljenost delnicam postopno znižajte na takšen nivo, da boste lahko mirno spali.

Delniške naložbe kupujte zato, ker na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost od varnih naložb, varne naložbe pa zato, da imate vedno blazino, na katero se lahko naslonite v časih borznih padcev ali osebnih finančnih težav. Ne gre za vprašanje “ali – ali”, temveč za vprašanje “koliko česa”. Odgovor na to vprašanje pa ne bi smel biti odvisen od dnevnih borznih dogodkov, temveč od vašega osebnega finančnega profila (finančnih razmer in ciljev ter psihološke tolerance naložbenega tveganja), ki se ne spreminja dramatično iz dneva v dan.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tudi tako, da si naložbe začasno preusmeri v varnejše naložbe, kot so državne obveznice ali sklad denarnega trga. Ob korekciji pa je treba izkoristiti nižje cene in sredstva preusmeriti v tiste trge, ki so poceni, V takšnih primerih je dobro počasi povečevati svojo izpostavljenost do teh trgov, recimo z mesečnimi vplačili v sklade, ali pa postopnimi nakupi posameznih bolj tveganih skladov.

 

 

Medvedji trg: kako vlagati?

 

 

Medvedji trg je običajno opredeljen kot padec borze za 20 % ali več in jih je težko pričakovati ali upravljati. Na začetku so videti kot rutinski padec trga, nato popravek, čemur morda sledi rast, za katero se kmalu izkaže, da je bila prehitra.

Ko je medvedji trg očiten, se cene delnic že znižajo, zaradi česar se tisti, ki niso zmanjšali tveganja na portfeljih, sprašujejo, ali je to še smiselno.

Vzroki za medvedji trg

Običajni vzrok za medvedji trg je strah ali negotovost vlagateljev, vendar obstaja veliko možnih vzrokov. Medtem ko je svetovna pandemija COVID-19 povzročila najnovejši medvedji trg leta 2020, so drugi zgodovinski vzroki vključevali razširjene špekulacije vlagateljev, neodgovorno posojanje, gibanje cen nafte, vlaganje s prevelikim finančnim vzvodom in drugo.

Kako vlagati na medvedjem trgu?

Medvedji trgi so zagotovo lahko strašljivi časi za vlagatelje in nihče ne uživa v opazovanju padanja vrednosti njihovih portfeljev. Po drugi strani pa so to lahko priložnosti za dolgoročne vlagatelje, saj se delnice takrat trgujejo s popustom.

Razmišljajte dolgoročno

Ena najslabših stvari, ki jih lahko storite na medvedjem trgu, je, da se nenadno in čustveno odzivate na gibanja trga. Povprečen vlagatelj na dolgi rok občutno zaostaja za celotnim delniškim trgom, glavni razlog pa je prehitri premiki in izstop iz delniških pozicij. Ko se delnice znižajo in se zdi, kot da bodo padale večno, je naš instinkt, da prodamo, »preden se stvari poslabšajo«. Potem ko se zgodijo bikovski trgi in delnice nenehno dosegajo nove najvišje vrednosti, vložimo denar v strahu, da ne bi zamudili dobičkov. Splošno znano je, da je glavni cilj vlaganja kupiti poceni in prodati visoko, vendar s čustvenim odzivom na nihanje trga delate tako rekoč nasprotno. Raje razpršite svoj portfelj in izberite naložbeno strategijo, ki se držite na dolgi rok ter ne delajte večjih in nenadnih premikov.

Ponovno preglejte svoje cilje in toleranco tveganja

Med bikovim trgom je enostavno pozabiti, kako neprijetno je lahko, ko vrednost vaših sredstev upada – zlasti premoženja, na katerega računate, da bo izpolnila relativno kratkoročni cilj. Če se boste čez nekaj let upokojili, bi bilo pametno razmisliti o zmanjšanju tveganja. Vlagatelji z daljšimi časovnimi obdobji običajno lahko vzdržijo nestanovitnost trga. Če pa morate naložbe izkoristiti prej, bi morda razmislili o bolj konservativni razporeditvi sredstev.

Ne poskušajte ujeti dna, temveč gradite svoj portfelj postopoma

Poskusi lovljenja vrha in dna na trgu so na splošno izgubljena bitka. Namesto, da bi vložili ves denar na delniške trge naenkrat, je boljša strategija, da v času medvedjega trga kupujete postopoma. Tudi če mislite, da je dno že doseženo, saj boste tako, če se motite, lahko izkoristili nove nižje cene.