Koliko izgube lahko prenesete brez večjega stresa?

 

 

Kdor želi investirati v delnice, mora razmišljati tako kot pri vsaki igri: le tisti, ki zna tudi izgubljati, lahko zmaguje. Ampak: Ste pripravljeni izgubiti toliko, kot si želite pridobiti?

Padci tečajev na delniških trgih se ne pojavljajo v rednih intervalih ampak so nepredvidljivi in jih ne more nihče napovedati. So pa  del borznih ciklov, katerim se ne moremo izogniti. Kljub temu delnice, zgodovinsko gledano, v primerjavi z ostalimi oblikami premoženja, dosegajo najvišjo donosnost. Padci tečajev delnic niso tako pogosti, zagotovo pa jim vedno sledi okrevanje.

Izguba in čustva

Izguba je beseda, ki ima na borznem trgu izrazito negativen prizvok in nam izzove številne čustvene reakcije. Ima velik vpliv na naše razpoloženje in kaj hitro nas lahko zajame panika. Najbolje je, da se v naprej pripravimo, kako bomo odreagirali, ko bo prišlo do padca tečajev. In tu ni vprašanja, če bo prišlo do padca tečaje, temveč je vprašanje le kdaj bo do tega prišlo.

Če bi bilo možno, bi seveda vsi najraje kupovali izključno le takrat, ko so tečaji najnižji in prodajali, ko so najvišji. Ampak tržno taktiziranje je zelo težko in ne uspe niti veliki večini strokovnjakov.

Verjemite, da tržno taktiziranje niti ni potrebno. Bolj pomembno je, da ostaneš v naložbi in si zraven tudi, ko trg okreva. Tako bodo kmalu prišli v ospredje dobički iz okrevanja, zgube iz preteklosti pa bodo pozabljene. Na dolgi rok se vam bo to zdelo le kot droben tresljaj izgubljen v času.

Boste vzdržali do konca?

To je seveda nujno. Če zamudite okrevanje tečajev, izgubite tudi priložnosti, ki jih nudijo finančni trgi. Ob padcu tečajev vas torej ne sme popasti strah, kajti obstaja možnost, da boste prodali svojo naložbo ob najslabšem možnem času. In tako se boste najverjetneje pridružili velikim poražencem igre tržnega taktiziranja.

Koliko izgube lahko prenesete?

Ste sposobni prenesti 50-odstotno izgubo brez poseganja v vaš portfelj? Je pri 30-odstotni izgubi prag, pri katerem morate nekaj storiti? Ali pa prodajate svoje delnice brez nadaljnjega, tudi pri prvi turbulenci 10 odstotkov?

To so vprašanja, ki jih morate zagotovo predelati z izbranim finančnim svetovalcem, ki imajo za ta namen zelo podrobne vprašalnike in skupaj bosta določila vašo toleranco do tveganja še preden začnete z vlagati v vrednostne papirje. In če se vaše finančne okoliščine ne spreminjajo, se morate tega držati.

Če niste pripravljeni izgubi polovice, potem tudi ne smete 100% svojega premoženja naložiti v delnice. Izberete lahko naložbene razrede, ki niso tako tvegani. Obveznice in skladi denarnega trga npr. ne nihajo toliko.

 

Struktura premoženja naj bo prilagojena stopnji tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti

Od stopnje tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti, je odvisna vaša struktura naložb. Pomembno je, da redno spremljate sestavo vaših naložb in jo prilagajate strukturi, ki je primerna vašemu odnosu do tveganja in je bila izbrana pred vašim investiranjem.

To pomeni: pri tržni korekciji morate dokupiti tiste naložbene razrede, ki so utrpeli največji padec, denar pa dobite od prodaje naložb, ki so dosegle pričakovani dobiček. To je tisto, kar vsakdo želi: kupiti nizko, prodati visoko. Brez prognoze, brez tržnega taktiziranja, anticiklično in popolnoma avtomatsko. Samo zdržati morate do konca in ste dvojno nagrajeni: z dobičkom iz naslova okrevanja trgov in donosom iz naslova dokupov naložb.

 

Najboljši nasveti za varčevanje denarja

 

Prihraniti želeno vsoto denarja ni kot lahek sprehod po parku. Je korak za korakom skupaj z določeno mero odrekanja ali kot radi rečemo »zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača«. Vendar pa ni potrebe, da se odrečemo prav vsemu, kar imamo radi, saj obstaja nekaj skrivnosti, kako varčevati, četudi se zdi, da pravzaprav nimate denarja, ki bi ga lahko dajali na stran. Te skrivnosti so znane že desetletja, in ste, za katero izmed njih že slišali – lahko celo za vse, vendar pa jim niste posvetili dovolj pozornosti. Morda je zdaj čas, da razmislite ali jih boste upoštevali ali ne.

Kako torej varčevati?

Ena stvar zagotovo drži, če boste sposobni varčevati tako, da boste zapravili manj, kot zaslužite in nekaj denarja namenili prihrankom ali za pokojnino, preden imate čas, da denar porabite, boste zagotovo prihranili in zgradili premoženje.

Začnite s tem, da bodo vaši mesečni stroški čim nižji, kolikor seveda so lahko in skušajte živeti kar se da varčno po svojih zmožnostih. Recimo da službena kosila zamenjate za kosila pripravljena doma, omejite večerna druženja v mestu, premišljeno sestavljate sezname za tedenske nakupe hrane, varčuje z energijo, spremljajte različne ponudnike storitev in izberite najugodnejšega ali celo prekličite nepotrebna članstva in naročnine. Zapravite torej manj, kot zaslužite in to je sveti gral osebnih financ. Če tega pravila ne morete upoštevati, potem ne boste privarčevali denarja. Privarčujemo namreč tako, da zapravimo manj, kot zaslužimo in temu se ne moremo izogniti.

Nato ustvarite svoj proračun. Zanimivo je, da beseda »budget« izhaja iz stare francoščine, in je pomenila usnjena torbica. Šele kasneje je beseda »budget« dobila vsebino – to je proračun, ki pomeni načrt beleženja dohodkov in izdatkov. Namen proračuna je, da veste, kam odteka vaš denar. Začnete lahko z grobim izračunom, koliko zapravite za hrano, gorivo, položnice, hišne pripomočke, zabavo, … Gre torej za to, da si ustvarite pravo sliko, na katerih področjih zapravljate svoj denar. Ko vam bo to uspelo, boste lahko začeli razmišljati o tem, kje postati bolj rezervirani in za kakšno vsoto. Ta denar lahko namenite za varčevanje.

Ne primerjajte se z drugimi, bodite »sam svoj mojster«

Morda ste že slišali rek, da vam »primerjava krade veselje« in v resnici vam jo res. Velikokrat se zgodi, da ljudje zapravljajo denar, ki ga nimajo, in zato najemajo nepotrebna posojila ali kredite za stvari, ki jih dejansko ne potrebujejo in vse z namenom, vse z namenom, da imajo nekaj, kar ima nekdo drug. Nikoli ne bi smeli čutiti potrebe po povečevanju nepotrebnih stroškov zgolj z namenom, da na koga napravite vtis. V nasprotnem primeru se boste znašli v spirali večanja proračuna na strani nepotrebnih izdatkov. Bodite zadovoljni s tem, kar imate, in pozabite, kaj si mislijo drugi.

Vedno bolj pomembno postaja tudi mesečno varčevanje za namen pokojnine. Boste rekli, zakaj? Razlog se skriva v prepričanju, da bo država poskrbela za pokojnine, kar pa se vse bolj kaže kot napačno ali iluzorno. In prav takšno napačno mišljenje je še vedno globoko zasidrano v ljudeh, ki verjamejo, da jim bo država dala dobre pokojnine. Kljub vsemu pa nikoli ni prepozno, le zavedati se moramo, da prej, kot začnemo, več bomo lahko imeli privarčevanega po upokojitvi.

Varčevanje za pokojnino je dolgoročna oblika varčevanja oziroma »tek na dolge proge«. Zanj so zelo primerni varčevalni načrti vezani na vzajemne sklade. Gre za primerno razpršitev izbrane naložbe, kamor lahko vlagatelj mesečno ob pomoči trajnika redno vplačuje vsaj 30 evrov. Nikoli ni prepozno za varčevanje, tudi v vzajemnih skladih. Prav družbe za upravljanje ponujajo različne oblike varčevalnih paketov, ki pa morajo biti »krojeni« po vaših željah in potrebah. Torej ko se odločate za varčevanje v skladih na dolgi rok, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos – določite torej svoj odnos do tveganja. Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Tveganje naloženega denarja v vzajemne sklade se v primerjavi z bančnimi depoziti res poveča, vendar ima vlagatelj kljub temu vzvod za uravnavanje tega tveganja, in to na način dolgoročnega mesečnega varčevanja. Če si mali vlagatelj, lahko zmagaš samo s tem, da vlagaš postopno in dolgoročno. Tako se namreč vpliv volatilnosti oz. nihajnosti na varčevanje v veliki meri izniči.

 

 

Kako se z otroki pogovarjati o denarju – in zakaj bi to morali storiti dovolj zgodaj?

 

 

Morda se lahko marsikomu pogovori o denarju zdijo zastrašujoči, ne potrebujete biti finančni strokovnjak, da bi lahko svoje otroke naučili neprecenljivih lekcij o osebnih financah. Na kratko bom opisala, kako začeti pogovor o denarju, kako narediti pogovore primerne starosti otrok in kako vtkati finančno pismenost v svoje vsakdanje starševstvo. Če z otrokom delite podatke o denarju, ki so primerni njegovi starosti, mu pomagate, da se nauči o vrednosti denarja. V pomoč imamo različne knjige ali celo aplikacije za izboljšanje finančne pismenosti svojih otrok. Že samo vključevanje pogovore o denarju v vsakdanje življenje lahko okrepi finančno pismenost in veščine upravljanja denarja. Strokovnjaki poudarjajo, da se moramo Izogibati taktikam, ki temeljijo na strahu ali sramu, torej da bi otroke strašili pred slabimi navadami. Namesto tega naj bosta pozitivna igra in vadba osrednji del vsake razprave o denarju.

Zakaj je torej pogovor o denarju z otroki pomemben? Morda mislite, da je vaš otrok premlad, da bi z njim govorili o denarju. Zavedati se moramo, da otroci pobirajo namige o denarju – in o tem, kaj lahko kupijo – iz sveta okoli njih. Že na majhne otroke vpliva zunanje okolje, od gledanja oglasov na televiziji in na spletu, do poslušanja vrstnikov, ki govorijo o počitnicah in igračah. Ti vplivi oblikujejo njihov okus in kar bo pozneje v življenju vplivalo na njihovo dojemanje denarja. Otroci potrebujejo razgledanega in ljubečega odraslega, ki jim bo pomagal predelati različne vplive, ter jih hkrati uskladil z realnimi pričakovanji. Otroci se bodo učili o denarju tako, da bodo gledali in poslušali nas, starše, ne glede na to, ali se mi z njimi pogovarjamo o denarju ali ne. Odprti pogovor o denarju – kako se ga zasluži, upravlja in varčuje – otrokom pomaga razumeti, da so viri omejeni. Če otroke že zgodaj vključite v praktične izkušnje o denarju, jih pripravite, da bodo pozneje samostojno upravljali svoje finance. Mladi, ki vstopijo v odraslo dobo brez osnovne finančne pismenosti, so ranljivi za denarne težave ter za različne sheme hitrega bogatenja. Kot nasvet: Otroke lahko začnete učiti o denarju že, ko se naučijo šteti. Uporabite gotovino in kovance, da jih naučite osnov matematike. S staranjem bodo tako lahko povečali tudi svojo odgovornost do porabe v gospodinjstvu.

Različne znanstvene raziskava kažejo, da bi se morali otroci učiti o denarju med 7 in 10 letom. Po drugi strani pa je večina staršev mnenja, da se s svojimi otroki ne pogovarjajo o denarju zato, ker so njihovi otroci premladi. Vendar razvojne raziskave kažejo, da otroci dejansko začnejo oblikovati čustvene reakcije na zapravljanje in varčevanje denarja že pri 5 letih. Torej, ne le, da lahko otroci zgodnje izkušnje z denarjem vsrkajo, če z otroki delite podrobnosti o denarju, primerne seveda za njihovo starost, se počutijo vključene in spoštovane. Vidijo, da ste vzor preglednosti, zanesljivosti in odgovornosti. Seveda, pa je kot večino stvari, lažje reči kot narediti. Razumeti moramo, da bo predšolski otrok različne koncepte denarja dojel drugače kot srednješolec in zato pogovore prilagodimo letom.

Ker predšolski otroci še razvijajo osnovne kognitivne sposobnosti, strokovnjaki menijo, da naj bodo pogovori o denarju kratki, a pogosti. Vpletite jih v igro, v dnevne rutine ali v praktične dejavnosti. Lahko vam recimo pomagajo prešteti drobiž, ali se z njimi igrajte namišljeno trgovino, ali restavracijo, da jim pokažete postopek plačevanja. Ko bo vaš otrok starejši, mu lahko razložite, kako vse uporabljate denar. Te dejavnosti jim pomagajo razumeti osnovni koncept menjave denarja v zameno za blago in storitve. S tem razvijajo tudi besedni zaklad, saj spoznajo razliko med kovanci in gotovino. Ko otroci dojamejo temeljne ideje denarja, jim lahko koristi, da se naučijo kategorizirati svoj denar – z drugimi besedami, lahko se naučijo, da ni ves denar, ki ga prejmejo, namenjen porabi. Pomagajte jim določiti starosti primerne varčevalne cilje, kot je nova igrača, darilo za nekoga, novo kolo ali želja po potovanju.

Za malo starejše otroke je lahko lep primer, kako primerno z denarjem, ki ga ne porabiš, tudi varčevanje v vzajemnih skladih. Z varčevalnim načrtom lahko vplačujete zgolj po 30€ vsak mesec. Starši, stari starši in drugi lahko varčujete za otroka z nakazovanjem sredstev na račun (pristopno izjavo) v lasti otroka. Tu je otrok naveden kot vlagatelj, plačnik so pa v tem primeru starši ali stari starši oziroma kdo drug. Na tak način lahko damo svojemu otroku lepo popotnico za čas, ko se bo naš otrok sam zaposlil in bo lahko z varčevanjem nadaljeval sam.

 

 

Kako vstopiti v svet finančnih naložb?

 

 

Pri investiranju se skoraj vse vrti okrog pričakovanih donosov. Od tega sta med drugim odvisna ocena tveganosti naložbe in cena vrednostnega papirja. Prihodnje donose z dovoljšno stopnjo gotovosti ne moremo napovedati zaradi različnih dogodkov, kot so gospodarsko-politični premiki, geostrateški spori, naravne nesreče, epidemije in podobno. Svet, življenje in narava so polni negotovih dogodkov, na finančnih trgih pa se ti dogodki, običajno zelo hitro preslikajo v gibanje vrednosti naložb. 

Na gibanje finančnih in kapitalskih trgov vplivajo mnogi dejavniki in tudi najsodobnejša informacijska tehnologija z umetno inteligenco ne more v celoti predvideti vseh.

Ne nazadnje finančne odločitve na koncu sprejemajo ljudje, ti pa se ne odločajo vedno popolnoma racionalno. Ko je v minulih letih svet zajela pandemija, smo lahko v živo spremljali strah in negotovost vlagateljev. Finančni svet poganjata predvsem dve čustvi: pohlep in strahPohlep po tem, da bi imeli več in strah pred tem, da bi to, kar imamo, izgubili. Za uspešno ravnanje s premoženjem je ključno, da znamo nadzorovati obe čustvi. Da se ne prepustimo pohlepu in zato spregledamo nevarnosti ter da se ne prepustimo strahu in zato izpustimo priložnosti.

Ko gre za finance, je zmeren strah lahko koristen, a le dokler ne preglasi razuma. Strah pred izgubo premoženja nas varuje pred nepremišljenimi odločitvami oziroma pomaga pri iskanju sprejemljivega ravnovesja med donosnostjo in tveganjem. Toda lahko se zgodi, da strah postane prevelik in nas oropa priložnosti. Tipičen primer prevelikega strahu je hranjenje denarja doma v nogavici ali v najboljšem primeru na bančnem računu, ker se bojimo, da bi z naložbo v vrednostne papirje lahko ogrozili varnost svojih prihrankov. Četudi se v resnici prav s hranjenjem denarja v nogavici ali na bančnem računu vrednost prihrankov zaradi inflacije zmanjšuje, medtem ko se z ustrezno izbranimi naložbami premoženje praviloma oplemeniti.

Če bi bilo mogoče z gotovostjo napovedovati gibanje vrednosti tečajev na finančnih in kapitalskih trgih, bi lahko vsakdo poskrbel za donosnost svoje naložbe. Najverjetneje bi vse skupaj opravil kar računalniški program. Toda svet je, kot lahko vidimo vsak dan, zelo nepredvidljiv. Informacije in znanje so eno najmočnejših orožij proti strahu, saj zmanjšujejo negotovost. Če vemo, da so občasna nihanja sestavni del kapitalskih naložb ter da naložbe dolgoročno praviloma rastejo, nas morebitna korekcija ne bo spravila v negotovost in strah ter posledično v nevarnost, da bi pod vplivom strahu ravnali nepremišljeno.

Če ste že vstopili v svet finančnih naložb ali če o tem še razmišljate, je zato pomembno, da se opremite z verodostojnimi informacijami in znanjem.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Po treh zaporednih tednih s pozitivnim izkupičkom, je aprilski popravek na borzah bolj ali manj pozabljen. Glavni delniški indeksi so se pretekli teden znova dvignili v bližino marčevskih rekordnih nivojev.

Tehnološke delnice so prihodke na letni ravni povečale za 8,9 %

Ameriške delnice se nahajajo že 8 % nad najvišjo vrednostjo iz prejšnjega bikovskega trenda, ki se je zaključil v začetku leta 2022. A v vmesnem obdobju so se krepko povečali tudi dobički borznih družb. Do konca preteklega tedna je rezultate poslovanja predstavilo približno 80 % podjetij znotraj indeksa S&P 500. Ta so dobičke v celoti gledano na letni ravni povečala za 4,4 %, prihodki pa so zrasli za 4,2 %. To pomeni največjo rast po drugem četrtletju 2022. Vlečni konj so bile znova tehnološke delnice, predvsem največjih globalnih podjetij. Tehnološke delnice so prihodke na letni ravni povečale za 8,9 %, dobičke pa za 28,2 %. Pri tem ne smemo pozabiti, da še čakamo na rezultate trenutno prve zvezde delniških trgov Nvidie, ki bo rezultate za prvo četrtletje poročala naslednji teden in gotovo še popravila skupne številke. Rezultati so vzpodbudni tudi pri večini ostalih borznih sektorjev. Izpostaviti velja predvsem še komunikacijske storitve, medtem ko panoga potrošnje nekoliko zaostaja, očitno tudi zaradi dejstva, da so si potrošniki v obdobju pandemije nakupili dovolj materialnih dobrin in sedaj želijo predvsem »doživetja«. Poleg še zmeraj robustne gospodarske rasti v ZDA, rast dobičkov napajajo tudi nižji stroški materiala, dobrin in energije, kar lepo ponazarja padajoča kitajska industrijska inflacija. Vse skupaj vpliva na počasno a vztrajno umirjanje inflacije.

Umirjanje ameriške gospodarske rasti in trga dela

Med makroekonomskimi podatki v ZDA so pretekli teden nekoliko presenetile številke o tedenskih vloženih zahtevkih za nadomestilo za brezposelnost, ki so se povzpeli na 231 tisoč. To je največ po avgustu lani in se sovpada s tem, kar so nakazali zadnji podatki o novo ustvarjenih delavnih mestih ter PMI indeksih. Ameriška gospodarska rast in trg dela se umirjata, vseeno pa zaenkrat še zdaleč ne kažeta znakov recesije. Trgi so se odzvali pozitivno, saj nekoliko slabši podatki povečujejo možnost za nižanje obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih ameriške centralne banke.

Obeta se rez ključnih obrestnih mer ECB na junijskem zasedanju

Evropski delniški indeks Stoxx 600 je pretekli teden pridobil več kot 3 %. Voda na mlin evropskih podjetij so obeti o nižanju ključnih obrestnih mer ECB, komunikacija namreč gre vse bolj v smer reza na junijskem zasedanju. Z nižanjem obrestnih mer pa so že pretekli teden začeli pri švedski centralni banki. Pri angleški centralni banki so obresti ohranili pri 5,25 %, a kot kaže bo tudi BOE že junija začela s sproščanjem denarne politike. Obenem so pozitivno presenetili podatki o britanski gospodarski rasti, ki je bila v prvem četrtletju pri 0,6 %, s čemer se je britansko gospodarstvo izvilo iz tehnične recesije. Indeks londonske borze FTSE100 je po dolgem obdobju stagnacije v zadnjem mesecu pridobil dobrih 5 % in se povzpel na rekordno vrednost.

Okrevanje kitajskih borznih indeksov se nadaljuje

Še naprej okrevajo kitajski borzni indeksi. Hongkonški Hang Seng je od lokalnega minimuma, doseženega sredi aprila, pridobil že skoraj 20 %. Na drugi strani je v zadnjih tednih trpela indijska borza, kjer potekajo parlamentarne volitve, na katerih bo kot kaže nov mandat dobil Narendra Modi. A trenutno kaže, da bo Modijeva BJP dobila manjšo večino, kot je kazalo pred volitvami, kar povzroča negotovost med vlagatelji. Poleg tega so padec indeksov poglobili slabši rezultati nekaterih izmed največjih borznih družb.

Obvezniški trgi v pričakovanju podatkov o aprilski inflaciji v ZDA

Obvezniški trgi so v pričakovanju podatkov o aprilski inflaciji v ZDA, ki bodo objavljeni v sredo (15. 5. 2024). Ekonomisti pričakujejo, da je inflacija aprila tudi čez lužo malenkost upadla, kar bi okrepilo pričakovanja o prvem Fedovem rezu na enem izmed prihodnjih srečanj. Valutna razmerja ostajajo stabilna in evro ostaja na nivoju okoli 1,07 dolarja za evro.

NASVET ZA VLAGATELJE

Največji vpliv na kapitalske trge imajo že nekaj časa centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer. Ta vpliv lahko pričakujemo, da se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih. Delniški trgi so tu v primerjavi z obvezniškimi v nekoliko boljšem položaju. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast na drugi strani zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika na obvezniškem trgu. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose, obenem pa ocenjujemo da so obrestne mere dosegle svoj vrh. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, obenem pa spremljamo rast geopolitičnih napetosti in oboje sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb ter dodatkom obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za malo bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih zelo privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

 

 

Kako vam lahko borzno časovno taktiziranje krade vaš donos

 

 

Nagon, ko ljudje ne kupujejo vrednostnih papirjev ali se ne odločajo za določene naložbe zaradi dobre seznanjenosti o naložbi, pač pa zato, ker so slišali od drugih, da kupujejo in z njimi dobro služijo, ali so mimogrede ujeli v medijih, da neka delnica ali naložba zelo raste in ob tem prezrli, da za to morda ni nobene realne podlage, je nevarna praksa. Ljudje začnejo verjeti, da je takšna tehnika investiranja preprosta, še posebej, če na kratek rok deluje. Verjamejo, da imajo prav le v tistih primerih, ko borzo premagujejo, ne glede na to, kako nevarna je takšna taktika. Vendar pa modremu vlagatelju ni cilj, da bi imel le občasno prav, ampak da bi dosegal dolgoročne finančne cilje. Tudi Oscar Wilde se je rad šalil, da cinik «pozna ceno vsega in vrednost ničesar«.

Če izhajam iz vprašanja Alice v čudežni deželi, ki vpraša: »Mi lahko poveste katero pot moram izbrati? Mačka Režalka pa ji odgovori: »To je precej odvisno od tega, kam hočeš priti. Če boš hodila dovolj dolgo, boš prav gotovo nekam prišla.« Torej, če se vlagatelj poleg špekuliranja odloči še za lovljenje t. i. optimalne točke vstopa na trg, in že od vsega začetka nima ne dolgoročnega finančnega cilja in ne dolgoročnega horizonta, ampak le »brezglavo« špekulira in taktizira z namenom čim hitrejšega in čim večjega zaslužka, bo lahko kar dvojno kaznovan.

Zakaj se vam torej borzno časovno taktiziranje (ang. Market timing) na dolgi rok ne obrestuje? Gre za premikanje investicije v in s trga ali prehajanje med različnimi naložbenimi razredi (osnovne so delnice, obveznice in denar), na podlagi uporabe metod napovedovanja, kot so tehnični kazalniki ali gospodarski podatki. Ker je izredno težko napovedati prihodnje gibanje kapitalskega trga, vlagatelji, ki poskušajo loviti optimalno točko vstopa ali izstopa s trga, zlasti investitorji vzajemnih skladov, so največkrat manj uspešni od vlagateljev, ki se držijo dolgoročne strateške alokacije portfelja in jih imenujemo tudi pasivni vlagatelji.

Nekateri svetovni investitorji, predvsem pa akademiki verjamejo, da je nemogoče »premagati« trg, kar pomeni, da se vam borzno časovno taktiziranje na dolgi rok najverjetneje ne bo obrestovalo. Kakorkoli že, ali je mogoče premagati trg ali ne, je bolj ali manj stvar mnenja. Za povprečnega vlagatelja, ki nima ne časa ne želje, da dnevno spremlja dogajanje trga, obstajajo dobri razlogi, da se izogne takšnemu taktiziranju in se predvsem osredotoči na dolgoročno vlaganje – torej, če boste investirali in varčevali preudarno in dovolj dolgo, boste prav gotovo nekam prišli.

Res pa da optimalna točka vstopa in izstopa s trga ni nemogoča za izvedbo, je pa le malo vlagateljev takšnih, ki jim je uspelo napovedati premike na trgu in njegovo gibanje s takšno doslednostjo, da so pridobili pomembno prednost pred vlagatelji z dolgoročno strateško strategijo, torej strategijo kupi in drži. Po oceni Morningstarja (gre za v Ameriki ustanovljeno neodvisno in mednarodno najbolj priznano agencijo za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov) so aktivno vodeni portfelji, ki so prehajali na in s trga med letoma 2004 in 2014, ustvarili za 1,5 odstotkov nižji donos, kot pasivni portfelji. Mnenje Morningstarja je, da investitorji lahko pridobijo vse prednosti ampak morajo biti t. i. aktivni vlagatelji v napovedovanju trga pravilni 70 odstotkov časa, kar pa je praktično nemogoče.

Če ob tem še pogledamo na vlagateljev strošek takšnega taktiziranja in iskanja najbolj optimalnega vstopa ali izstopa s trga, je dejanski strošek izgubljenega časa in dane priložnosti, ki je skoraj vedno večja od potencialne koristi prehajanja na in s trga. Kot prvo je tukaj oportunitetni strošek: Raziskave kažejo, da bi vlagatelji, če bi v celoti investirali v indeks S&P 500 od leta 1995 do leta 2014, imeli 9,85-odstotni letni donos. Če pa je v istem časovnem obdobju vlagatelj zamudil le 10 najboljših dni na trgu, bi bil njegov donos 6,1-odstoten. Nekateri največji vzponi na trgu se pojavijo prav v volatilnem oziroma nihajnem obdobju, ko mnogi vlagatelji pobegnejo s trga. Nešteto študij je tudi pokazalo, da vlagatelji vzajemnih skladov, ki prehajajo v in iz skladov in vlagatelji, ki skušajo premagati trg, ali vlagatelji, ki »lovijo« donose in investirajo izključno v sklad, ki je imel v preteklem obdobju najvišji donos, dosežejo za skoraj 3 odstotke slabši donos, kot ga v istem časovnem obdobju ustvarijo indeksi.

Torej, premišljen pristop k investiranju, ki temelji na principu donos – varnost, lahko prinese lepe nagrade. Pa vendar se moramo, preden se odločimo dati prednost koristim pred sigurnimi sadeži investiranja, pošteno zazreti vase.

 

 

 

Otroci, naše največje bogastvo, in varčevanje zanje

 

 

Želja staršev je, da bi bili njihovi otroci varčni. Ena izmed najboljših popotnic za življenje, ki jo lahko otroci dobijo od nas, staršev, je osvojitev odgovornega ravnanja z denarjem. Otroci so med odraščanjem željni novega znanja, zato je pomembno, da jih starši naučimo čim več pozitivnih dejstev o denarju. Če je varčevanje del otrokovega normalnega razvoja, obstaja večja verjetnost, da se bo to v prihodnosti razvilo v navado.

Nekatere uresničene želje zadostijo le trenutnim potrebam, druge pa predstavljajo temelj za otrokovo uspešno in varno prihodnost. Ključni cilji za otrokovo varnejšo finančno prihodnost so: socialna varnost, dobra izobrazba, finančna pomoč pri osamosvajanju. Vse kaže na to, da časi, ko šolanje ne bo več brezplačno, niso več tako daleč. Šolnina najverjetneje ne bo zanemarljiva, hkrati pa bomo otroku želeli omogočiti bivanje v kraju šolanja. Stroški kvalitetne izobrazbe, še posebej, če se bo otrok šolal v tujini, so lahko precej visoki. Ker iz tekočega proračuna takšnega finančnega zalogaja običajno ni mogoče pokriti, si je treba zastaviti vsaj srednjeročni ali še raje dolgoročni varčevalni načrt. Smiselno je prevzeti nekaj več tveganja in varčevati v vzajemnih skladih, ki prinašajo višjo pričakovano donosnost.

Otrok se sreča s finančno največjim bremenom, ko se poskuša osamosvojiti in zaživeti svoje življenje. Takrat je finančna pomoč staršev vredna zlata, ne glede na to, ali pomagate pri plačevanju najemnine, ali pa pristavite svoj delež h kupnini stanovanja. Vsekakor pa lahko starši z dobrim finančnim načrtom in sledenjem zastavljenim ciljem, svojim otrokom olajšamo marsikatero življenjsko situacijo in jim pomagamo do finančne osamosvojitve.

Večina od vas se bo najbrž strinjala, da prej, kot začnemo varčevati, lažje je doseči svoj finančni cilj in manj obremenjujoč je znesek, ki ga je potrebno periodično vlagati. Zatorej ni presenečenje, da je varčevanje lažje, če pričnete varčevati že zgodaj. Daljše obdobje varčevanja omogoča potencialno večji obseg prihrankov. Temeljni razlog, zakaj začeti varčevati čim prej, je izkoriščanje časovne vrednosti denarja in obrestnoobrestnega plemenitenja. Na vloženi denar namreč prejmete donose in skladno z obrestnoobrestnim računom se ti redno pripisujejo k vloženemu znesku ter se nato ponovno plemenitijo.

Posebej na začetku se še vedno aktivno vključujte, tako da bo cilj varčevanja tako vrednostno kot časovno sprejemljiv z vidika narave vašega otroka in vaših finančnih zmožnosti. Z leti in pridobljenimi pozitivnimi izkušnjami otrok tudi že razume, da je varčevanje lahko tudi bolj dolgoročen proces, tako bo tudi kasneje v življenju, ko se bo moral lotiti dolgoročnega varčevanja, imel dobro popotnico.

 

 

Vztrajati pri depozitih ali vstopiti na kapitalske trge?

 

 

Kako hitro se bomo otresli tradicionalnih naložb, pa je seveda odvisno od vsakega posameznika; od tega v kaj verjamemo, na kaj smo navajeni, morda celo navezani in kaj nam je prineslo želene rezultate v preteklosti.

Depoziti žal ostajajo še vedno varen pristan večine Slovencev, ki se oklepajo tradicionalnih naložb. In še vedno slišimo koga reči, da je najboljše imeti denar na banki, na varnem, čeprav so obresti minimalne in čeprav je že dolgo jasno, da depoziti niso več naložba. Depozit je lahko le trenutno parkirišče za vaš denar. Možnosti za donose bo potrebno iskati drugje, saj z depoziti ljudje le izgubljajo na vrednosti svojih prihrankov. In če k vsemu dodamo še stopnjo inflacije, imamo dovolj dober razlog, da damo priložnost kapitalskim trgom.
O investiranju denarja na delniške trge pa nekateri niti slišati nočejo, saj delnicam ne zaupajo oziroma jih povezujejo z igrami na srečo. Kdor tako razmišlja, si išče le izgovor za to, da ni storil ničesar za plemenitenje svojih financ. Vendar, zavedajmo se že, da moramo za svoje dobro nekaj storiti. Naše finance so naša prihodnost, zato jih ne postavljajmo več na stranski tir.
Če se se vam zdi, da imate premalo finančnega znanja za vstop na kapitalske trge, je za začetnike dobra izbira naložba v vzajemne sklade, kajti z njimi sprejemamo manjšo mero tveganja kot pri direktnih naložbah v posamezno delnico. Denar pa imamo na razpolago prav v vsakem trenutku. S pomočjo finančnega svetovalca bosta skupaj izbrala vam primerno naložbo, ki vam bo zagotovila optimalno razmerje med varnostjo in donosnostjo.

Vzponi in padci delnic na finančnih trgih pa so povsem običajni. Zgodovina nam kaže, da so tudi recesije del borznih trgov, dobro pa jih prenesejo tisti vlagatelji, ki ostanejo mirni in investirani. Borza deluje tako kot človeški utrip, včasih gre hitreje in višje, včasih pa počasneje in nižje. Tako kot človeški utrip po maratonu, se mora tudi delniški trg občasno spočiti in počasi okrevati, vmes globoko vdihniti, da bo spet pripravljen na vrhunsko izvedbo.

Ne glede na to, če smo v recesiji ali ne, je pomembno, da imate široko razpršen portfelj, ki vam omogoča mirno spanje tudi v času viharjev. In za vsako recesijo, se lahko veselimo ponovnega borznega maratona.

Odločitev za naložbo ne sme biti odvisna od dobrega tečaja ali časovnega taktiziranja, ampak veliko bolj od časovnega horizonta, osebnih ciljev in pripravljenosti k tveganju. Kljub temu pa je smiselno letno pregledati posamezne naložbe v portfelju, če se še ujemajo z vašo naložbeno strategijo in vašimi cilji.

Kot vedno na delniških trgih, velja tudi za delniške sklade: dlje kot vlagate svoj denar, manjše je tveganje za izgubo. Na dolgi rok se kratkoročna nihanja tečajev medsebojno uravnotežijo. Strokovnjaki zato priporočajo, da varčevalci vlagajo svoj denar vsaj 10 let ali celo dlje. Nalagajte torej denar, ki ga kratkoročno ne potrebujete, ostalo lahko pustite na depozitu, ali še bolje v bolj varnih denarnih ali obvezniških skladih.

Torej, če želite, da bo vaše premoženje donosno naloženo, boste morali nekaj storiti z vašim prihranki na banki. Sicer, tako rekoč, mečete denar skozi okno. Če veste, koliko denarja vam mesečno ostaja viška, koliko tveganja lahko prevzamete s posamezno naložbo in ko spoznate možnosti naložb v vzajemne sklade, potem pogumno naprej. Brez vstopa na kapitalske trge, boste v prihodnosti veliko zamudili in tako ali drugače izgubljali na vrednosti svojega premoženja.

 

Vzajemni sklad kot najboljša izbira investiranja ali varčevanja

 

 

Razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere ne dosegajo višine inflacije in tako zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je to odvisno od dogajanja kapitalskega trga. Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačen vzajemni sklad. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primeren portfelj.

Kaj pa pomeni beseda portfelj?

Portfelj si lahko predstavljamo kot »košarico« v kateri zbiramo različne predmete, v našem primeru vzajemne sklade. Z vidika investiranja pa pomeni portfelj »košarico« investicij posameznega vlagatelja. Naložbe v portfelju tako ustvarjajo različno izbrani vzajemni skladi, ki ustvarjajo različne donose in ob tem izkazujejo različne stopnje tveganja ter so v večji ali manjši meri povezane z dogajanji v gospodarstvu in na kapitalskih trgih. Ob tem si naj vlagatelj sestavi takšen portfelj vzajemnih skladov, ki je v skladu z njegovim odnosom do tveganja. Tisti vlagatelj, ki prenese višje tveganje zaradi pričakovanega višjega zaslužka in mu ob tem morebitna izguba ne predstavlja težavo, bo njegov portfelj vseboval več tveganih naložb oziroma skladov in obratno. Vlagatelj z netoleranco do tveganja, bo oblikoval portfelj z manj tveganimi vzajemnimi skladi.

Vzajemni sklad je torej premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji. Vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. Prednosti takšnega kolektivnega nalaganja so v tem, da omogočajo nakup finančnih instrumentov, do katerih posameznik sam ne bi mogel priti. Premoženje sklada upravljajo strokovnjaki (upravitelji premoženja), ki lahko dosežejo višje donose kot vlagatelj sam, ter da se stroški trgovanja s finančnimi instrumenti porazdelijo in s tem za posameznega vlagatelja znižajo. Morda največja prednost pred individualnim nalaganjem na kapitalske trge pa je v znižanju tveganja, ki ga omogoča velika razpršenost naložb vzajemnega sklada. Kot sem že v začetku omenila, ima sklad lahko tudi do sto ali več različnih naložb, kar vlagatelju znižuje tveganje, saj ne »stavi« samo na enega konja.

Kako pa sklad deluje?

Z vsemi vloženimi sredstvi sklada se na kapitalskih trgih kupujejo različni vrednostni papirji. Tako se premoženje sklada razporedi med različne vrednostne papirje v takih razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki sklada. Vsak sklad je namreč kot nekakšna »košara«, ki vsebuje več različnih vrednostnih papirjev: od domačih in tujih delnic, obveznic, zakladnih menic do drugih finančnih instrumentov. Investiranje v skladih je lažje in ugodnejše, kot če bi vlagatelj sam investiral v posamezne vrednostne papirje na borzi. Poleg tega mu omogoča, da vstopi na svetovne borzne trge že z nizkimi zneski – mesečno tudi do 30 EUR. Za to ne potrebuje časa in znanja, da bi vsakodnevno spremljal gibanja posameznih delnic na borzi, saj v njegovem imenu premoženje sklada upravljajo strokovno usposobljeni upravitelji.

Kaj je cilj posameznega sklada?

Vlagatelj lahko izbira med različnimi vzajemnimi skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na naložbeno politiko, ki upravitelju določa katere vrednostne papirje lahko vključi v portfelj sklada in v kakšnem deležu. In medtem ko vlagatelj varčuje za svoje cilje kot so pokojnina, šolanje otrok, nakup stanovanja ali avta, hkrati postane del svetovnih zgodb. Med skladi lahko tudi davčno ugodno in brez stroškov prehaja ter prilagaja svojo strategijo glede na svoje vrednote in potrebe.

 

 

Borzni padci so sestavni del vlaganja na kapitalske trge

 

 

Občasnim večjim kratkoročnim borznim padcem se noben investitor na tem svetu ne more izogniti. Kdor meni, da se lahko, živi v nevarni iluziji. Investitor, ki ima dolgoročen naložbeni horizont, se lahko lažje izogne škodljivemu ravnanju (čezmernim nakupom delniških naložb pod vtisom evforije in prekomernim prodajam v primeru panike). Delniške naložbe niso kratkoročna naložba, kar vam bo potrdil vsak verodostojen finančni svetovalec. Korekcije na delniških in drugih trgih so nekaj povsem normalnega in nas slej kot prej lahko doletijo. Na njih je smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tako, da se vpraša, ali je res investitor na dolgi rok. Za dolgoročnega vlagatelja morajo biti pomembni lastni naložbeni cilji in dobra naložbena strategija, ki temelji na dobro razpršenem portfelju, ki vključuje mešanico naložbenih razredov (delnice, obveznice, denar, nepremičnine, plemenite kovine ter ostalo), in s tem uravnoteži tudi nihajnost vseh svojih naložb.

Razmere na borzah so in bodo vedno negotove, kar je tudi edini razlog, da je pričakovana donosnost delniških naložb višja od donosnosti obvezniških naložb ali bančnih depozitov. Večje nihanje je pravzaprav povezano z večjim naložbenim tveganjem, večje tveganje pa z višjo pričakovano donosnostjo. Za dolgoročne vlagatelje so bistveno pomembnejša letna kot pa dnevna ali tedenska nihanja tečajev.

Pomembno je tudi, da vseskozi ohranite celovit pogled na svoje premoženje. V primeru, da imate v delnicah četrtino svojega premoženja, tečaji pa padejo za 15 odstotkov, potem te padce ocenjujte skozi celotno premoženje. 15-odstotni padec v tem primeru pomeni zmanjšanje vašega premoženja za slabe štiri odstotke. Je to res razlog za veliko zaskrbljenost in paničen odziv? Če da, potem ste napako storili že v samem izhodišču, saj ste prevzeli preveč tveganja. Izpostavljenost delnicam postopno znižajte na takšen nivo, da boste lahko spali mirnejše.

Delniške naložbe kupujte zato, ker na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost od varnih naložb, varne naložbe pa zato, da imate vedno blazino, na katero se lahko naslonite v časih borznih padcev ali osebnih finančnih težav. Ne gre za vprašanje “ali – ali”, temveč za vprašanje “koliko česa”. Odgovor na to vprašanje pa ne bi smel biti odvisen od dnevnih borznih dogodkov, temveč od vašega osebnega finančnega profila (finančnih razmer in ciljev ter psihološke tolerance naložbenega tveganja), ki se ne spreminja dramatično iz dneva v dan. Potrebno je biti dosleden pri svoji dolgoročni naložbeni strategiji in ne smete dovoliti, da bi čustva, kot sta strah in pohlep, spremenila vaše ravnanje.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tudi tako, da si naložbe začasno preusmeri v varnejše naložbe, kot so državne obveznice ali sklad denarnega trga. Ob korekciji pa je treba izkoristiti nižje cene in sredstva preusmeriti v tiste trge, ki so poceni, V takšnih primerih je dobro počasi povečevati svojo izpostavljenost do teh trgov, recimo z mesečnimi vplačili v sklade ali pa postopnimi nakupi posameznih bolj tveganih skladov.