Kaj je razporeditev sredstev?

Razporeditev sredstev je t. i. naložbena strategija, katere cilj je uravnotežiti tveganja in nagrade (donos) s porazdelitvijo sredstev glede na cilje posameznika, njegovo toleranco do tveganja in glede na časovni horizont investiranja ali varčevanja. Poznamo torej tri glavne razrede sredstev delnice, vrednostne papirje s fiksnim donosom – obveznice in denarna sredstva ter njihovi ekvivalenti, ki imajo različno stopnjo tveganja in donosnosti. Tako se bo vsak naložbeni razred v daljšem časovnem obdobju obnašal drugače. Drugače povedano, ko določeni naložbeni razred raste, lahko drugi pada in različna porazdelitev znotraj vašega portfelja prispeva k večji stabilnosti tudi iz stališča izogibanju večjih negativnih učinkov.

Razpršenost med različnimi naložbenimi razredi vlagatelju zmanjšuje tveganje.

Vsak vlagatelj vzpostavi zanj ustrezno strategijo razporeditve sredstev. Tako na primer si vlagatelj razporedi sredstva – 60 odstotkov delnic in v delniških skladih ter 40 odstotkov obveznic, obvezniški skladi in denar – vendar se na koncu leta utež posameznega naložbenega razreda v njegovem portfelju lahko spremeni. Kaj se je zgodilo in kaj bi bilo primerno narediti v takšnih primerih? Tekom leta je tržna vrednost posameznega vrednostnega papirja v vlagateljevem portfelju prinesla drugačen donos, kar je povzročilo spremembo uteži. To pa pomeni, da je mora vlagatelj ponovno uravnotežiti oziroma ovrednotiti svoj portfelj, kar mu omogoča, da ohrani svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje.

Kaj pomeni uravnoteženje portfelja?

Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko re-balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila že na začetku zanj določena.

“Če na preprostem primeru ponazorim. Janez investira privarčevani denar v višini 10.000 EUR. Odloči se, da bo vložil 50 odstotkov v obvezniški sklad, 10 odstotkov v sklad denarnega trga in 40 odstotkov v delniške vzajemne sklade. Ob koncu leta Janez ugotavlja, da je delež delniških skladov zaradi donosa znotraj njegovega portfelja močno presegel delež obvezniških naložb in naložb denarnega trga. To je seveda povzročilo spremembo oziroma odstopanje od prvotne sestave premoženja, saj se je delež delniških naložb povečal na 49 odstotkov ter se na drugi strani zmanjšal delež sredstev v obvezniške naložbe (42 odstotkov) in denarne naložbe (9 odstotkov). S spremembo se je povečalo tudi tveganje njegovega portfelja.”

Priljubljeno prepričanje med vlagatelji je, če se je investicija v zadnjem letu dobro obnesla, bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Na žalost pa pretekla uspešnost in pretekli donos nista vedno pokazatelj bodočega gibanja in uspeha – to je dejstvo, ki ga razkrivajo tudi vzajemni skladi. Star in preizkušan rek pravi, da bi moral biti tisti, ki si ne more privoščiti tveganja, zadovoljen z relativno nižjim donosom svojih naložb. Od tod se je tako razvilo splošno stališče, da je stopnja donosa, ki bi si vlagatelj moral želeti, bolj ali manj odvisna od stopnje tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti.

Kaj je osnovno vodilo pri portfeljskem vlaganju?

Osnovno vodilo portfeljske strategije vlaganja pravi, da vlagatelj ne bi smel imeti v delniških naložbah manj kot 25 odstotkov ali več kot 75 odstotkov. Ob tem je seveda treba upoštevati kriterij zdravega razuma, ki določa, da je treba delež delniških naložb povečati v primeru nizkih cen, do katerih pride zaradi medvedjega borznega trenda (obdobje padanja tečajev). In nasprotno – zdrava presoja bo narekovala zmanjšanje deleža delniških naložb, če bo ocenjeno, da je borza nevarno visoka. Vendar pa je to velikokrat lažje reči kot narediti, saj je to pogosto v nasprotju s človeškim značajem, ki proizvaja medvedje in bikovske trge. Svetovati zmanjšanje deleža delniških naložb, ko borza prekorači neko točko in povečanje tega deleža, ko trgi padejo, je skoraj protislovno. Pri portfeljski strategiji vlaganja je pomembno, da se, kolikor je le možno, ohranja enako razmerje med delniškimi naložbami in naložbami s fiksnim donosom ter denarjem. Tako kot pri številnih strategijah varovanja pred tveganji je lahko potencial na strani donosa omejen, vendar se s strategijo uravnoteženja portfelja vseeno držite znotraj vaše stopnje tveganjana enoto pričakovanega donosa.

 

 

 

Majhna sprememba – velik učinek

Običajno razmišljamo o varčevanju tako; čez mesec poskušamo z denarjem ravnati racionalno in tisto, kar nam ostane na koncu meseca, damo na stran za varčevanje. Težava pa nastane, ker večini med nami na koncu meseca preprosto ne ostane nič in zato ničesar ne prihranimo. Vendar pa obstaja preprost trik, s pomočjo katerega lahko začnemo z mesečnim varčevanjem in to je, da si že na začetku meseca, oziroma ko dobimo plačo, določimo fiksni znesek, ki si ga damo na stran. Eden najboljših načinov za varčevanje je zagotovo avtomatizacija procesov. Preprosto si nastavite trajnik, ki vam bo samodejno prenesel sredstva na varčevalni račun. To nam naj bo zlato pravilo varčevanja.

Koliko denarja naj namenimo varčevanju?

Večina strokovnjakov svetuje, da za varčevanje namenite 10 ali 20 odstotkov plače. Če se vam to trenutno zdi pretežko, lahko začnete s 5 odstotki svojega mesečnega dohodka in nato znesek počasi povečujete, dokler ne dosežete želenega zneska.

Naredite načrt in zastavite si cilj

Veliko bolje se znajdemo z denarjem, če vemo in smo si na jasnem, za kaj ga porabljamo in za kaj varčujemo. Če želimo le varčevati, vendar nimamo pred sabo jasnega cilja, bomo kar hitro izgubili voljo in motivacijo. Zato je dobro vedeti, za kaj želimo varčevati. Zato si določimo cilj, ki ga poskušamo doseči. Možni cilji so lahko: dopust, izpolnitev želja, varčevanje za pokojnino ali pa je to le skrita rezerva za nujne primere. S tem ko ste si postavili jasen cilj, veste tudi, koliko denarja boste za uresničitev cilja potrebovali in tako si boste z lahkoto naredili tudi načrt. Pri načrtovanju poti do zastavljenega cilja vam bo v veliko pomoč tudi finančni svetovalec, ki vam bo predlagal takšno naložbo, ki bo primerna za vas. Saj veste, z varčevanjem na bančnem depozitu, bo pot do zastavljenega cilja precej daljša v primerjavi z alternativnimi naložbami, ki jih ponujajo delniški trgi. Varčevanje v vzajemnih skladih je odlična izbira tudi za tiste vlagatelje, ki še niso vstopili na kapitalske trge. Široka paleta omogoča učinkovito prilagajanje portfelja čez celotno naložbeno dobo in daje možnost učinkovitega prilagajanja posameznikovim potrebam.

Nagradite se za uspeh

Varčevanje vam ne sme predstavljati bolečine oziroma pomanjkanja. Če imate občutek, da z varčevanjem zadušite vse radosti vsakdanjega življenja, obstaja veliko tveganje, da vam varčevanje kmalu ne bo več zabavno. Bodite disciplinirani, vendar se ne mučite in se za dosežene uspehe vmes nagradite. Če si ne morete privoščiti zneska, ki ste si ga zadali za varčevanje, ga zmanjšajte in nadaljujte z manjšimi vplačili, nikakor pa ne odnehajte.

Kdaj naj začnem varčevati?

Zdaj, ko že poznate pomembnejše trike, kako prihraniti denar za uresničitev svojih sanj, ostaja le še vprašanje – kdaj začeti? Na to vprašanje je lahko le en odgovor – takoj!

Če se res želite naučiti varčevati, začnite zdaj. Še danes si lahko uredite trajnik za varčevanje, določite višino zneska in izberete strategijo, ki vam najbolj ustreza. Želim vam le še veliko sreče, discipline in vztrajnosti na poti do zastavljenega cilja.

 

 

 

Veliko bolje bo, če razmislite, kakšnemu mesečnemu znesku se lahko odpoveste in ga že takoj na začetku meseca odvedete za varčevanje. Po navadi večina varčevalcev presežke denarja še vedno pušča na bančnem računu in so sprva zadovoljni, ker jim z mesečnimi prihranki količina denarja počasi narašča. V današnjih časih nizkih obrestnih mer pa boste žal hitro ugotovili, da se vaš prihranjeni kapital v bistvu poveča le za vaše mesečno vplačilo. In tu nastopi naslednja tema – investiranje.

Zakaj varčevanje in investiranje ni enako

Varčevanje in investiranje sta dve različni stvari, vendar obe zelo pomembni za gradnjo vašega premoženja.
Varčevanje pomeni, da se odpoveste določenemu znesku denarja in namesto, da ga zapravite, ga prihranite. Tako ustvarjen kapital vam je ves čas na voljo. Takšno varčevanje predstavlja osnovo za investiranje denarja.

Investiranje pa pomeni zavestno nalaganje denarja z namenom, da se vam v prihodnosti vrednost premoženja poveča. Pri investiranju se naloženemu znesku odpoveste za daljše časovno obdobje, od vrste naložbe pa je odvisno, kako hitro boste v danem trenutku lahko dostopali do sredstev.

Zakaj je smiselno, da prihranjeni denar investiramo?

V času, ko so obrestne mere tako rekoč nične, ni smiselno varčevati na bančnem računu. Vaši prihranki se sicer počasi večajo, vendar so vedno enaki le vašemu vplačanemu znesku. Kljub vsem naporom in odrekanju pa z varčevanjem le na bančnem računu, ne boste zlahka dosegli zastavljenega cilja. Pot do cilja bo s takšnim načinom veliko daljša kot, če bi izbrali alternativo varčevanju na banki. Za ustvarjanje bistveno višjih donosov oz. za plemenitenje svojega premoženja morate ubrati povsem drugo pot, denar je namreč treba pametno naložiti.

Varčujte v vzajemnih skladih

Varčevanje v vzajemnih skladih ponuja odlično alternativo bančnemu varčevanju, s katero lahko boljše oplemenitite svoje prihranke. S takšno obliko naložbe boste udeleženi v svetovnem gospodarskem dogajanju in boste dolgoročno dosegali bistveno višje donose od varčevanja v depozitih, hkrati pa so vam sredstva na voljo, ko jih potrebujete.

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za različne naložbene cilje: za boljšo pokojnino, za šolanje otrok, nakup avtomobila, nepremičnine ali pa le za uresničitev osebnih želja.

Čas je denar

Da bo vaša pot do zastavljenega cilja čim krajša, je dobro začeti z varčevanjem čim prej, ko je to možno, kajti resnično veliki koraki se pojavijo na koncu daljšega varčevalnega obdobja, ko lahko izkoristite pozitivne učinke obrestno obrestnega računa. In zakaj je tako? Ker se v celotnem obdobju ne plemenitijo le vaši vplačani zneski, temveč tudi vaši vsakoletni donosi, ki so iz leta v leto večji.

Čas in učinek obrestno obrestnega računa, sta močni orožji pri plemenitenju vašega premoženja. Brez tega ne boste dosegli veliko, razen če imate že na začetku na razpolago veliko kapitala. Z varčevanjem začnite torej dovolj zgodaj in izberite sebi primerno naložbo. Nato le pustite času, da naredi svoje in verjemite, da ni razloga, da bi šlo kaj narobe.

 

 

 

 

Starši se dnevno odločamo o tem, kaj je za našega otroka dobro in kaj ne. Želimo seveda, da bi se otrokom uresničile vse želje, da bi bili uspešni v športu, na glasbenem področju, da bi pridobili dobro izobrazbo in službo ter tako samostojno zaživeli. Vse to pa, žal, ni povezano le z otrokovimi talenti, temveč tudi s finančnimi zmožnostmi staršev. Tako smo starši v nenehni skrbi za svoje male zaklade. Smo rama opore takrat, ko nas potrebujejo in delimo z njimi navdušenje, ko dosegajo svoje cilje. Zavedamo se pomena zdrave prehrane in gibanja na svežem zraku in jim hkrati omogočamo pridobivanje novih znanj in izkušenj. Vendar pa, ali tudi razmišljamo o njihovem finančnem zaledju, ki bi ga zanje lahko ustvarili v letih odraščanja.

Odločitev za varčevanje v zgodnjem obdobju otrokovega življenja je zato več kot na mestu. In ko razmišljamo o varčevanju za otroka, se vsi starši sprašujemo, kako sploh začeti, kje varčevati ter kakšne mesečne zneske nameniti za njihovo varčevanje. V preteklosti so se starši radi odločali za varčevanje na banki, kot oblika varčevalnega računa ali kot oblika depozita, ki pa na žalost že kar nekaj let ni več donosna, saj so obrestne mere blizu ničle. Ob tem se moramo zavedati tudi ene težave, in to je dolgoročni vpliv inflacije na izbrano obliko varčevanja. Zato je treba pri svojih varčevalnih oblikah upoštevati potencialno realno donosnost, torej donosnost znižano za inflacijo. Treba se je zavedati, da bi 1.000 EUR čez 30 let ob dvoodstotni inflaciji imelo skoraj za polovico manjšo kupno moč kot jo ima danes. To je tudi eden glavnih razlogov, da se mora varčevanje razpršiti na različne naložbene oblike in da varčevanje le v nogavici ni najbolj obetavno, saj jo skozi leta najeda inflacija, ki zmanjšuje kupno moč privarčevanega denarja hranjenega doma. Prav tako bi le z varčevanjem na banki, zaradi nizkih obrestnih mer, ki v določenih obdobjih, kot je sedaj, ne pokrivajo niti inflacije, čez leta izgubljali realno vrednost privarčevanih sredstev. To pomeni, da bi za isto vrednost v prihodnje lahko kupili precej manj. To je razlog, da se je varčevanju na banki za daljše obdobje, recimo za naslednjih 10 let, treba izogniti na daleč, saj nam banke za varčevanje v veliki večini ponujajo zgolj spremenljivo obrestno mero in če upoštevamo, da je 6 mesečni EURIBOR trenutno negativen (-0,513 %) je naše varčevanje na banki trenutno negativno obrestovano kljub pribitkom. Obrestne mere so na bančnih varčevalnih računih ničelne ali komaj pozitivne, zato s tem denarjem ne boste dodatno zaslužili.

Ko iščemo alternativo, je lahko primerna in enostavna oblika varčevanja, za katero se Slovenci vse pogosteje odločamo, varčevanje v vzajemnih skladih. In kaj vzajemni sklad je? Je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki varčujejo za določen namen (večji nakup, pokojnino ali potrebe svojih otrok). Premoženje se, skladno z naložbeno politiko vzajemnega sklada, nalaga v različne vrednostne papirje. Vlagatelji se za takšno obliko varčevanja odločajo zato, ker na dolgi rok prinaša nadpovprečno pričakovano donosnost. Za primer lahko predstavim dve možnosti – varčevanje v depozitu nad 12 meseci in varčevanje v globalno usmerjenem delniškem skladu. Vložek v obeh primerih znaša 10.000 EUR. Inflacija je v tem obdobju znašala 11,3 odstotka oziroma 1,04 odstotka na letni ravni. Oportunitetna donosnost enkratnega vložka za obdobje od konca leta 2010 do zaključka aprila 2021 znaša pri depozitu nominalno 12.073 EUR in realno (upoštevajoč inflacijo) 10.802 EUR, pri vzajemnem skladu z globalno delniško naložbeno politiko pa nominalo 22.073 EUR in realno 19.832 EUR. In tukaj je razlog, ki govori v prid odločitvi za otrokovo varčevanje v vzajemnih skladih.

Preprosta oblika varčevanja za otroke je tudi postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih, kjer lahko varčujemo že s 30 EUR mesečno. Za primer vzamemo postopno varčevanje za obdobje 18 let in predvideni letni donos 6 odstotni (globalni delniški indeks). Skupni vplačani znesek bi znašal 6.480 EUR, pričakovani privarčevani znesek pa 11.484 EUR. Ne glede na višino mesečnih vplačil si bomo na koncu varčevanja za privarčevani znesek nadvse hvaležni.

 

 

 

 

Eden od večjih razlogov je nihajnost oziroma volatilnost, ki jo vlagatelji vseskozi doživljajo na poti plemenitenja privarčevanih sredstev v različnih finančnih instrumentih (naložbah). In kaj volatilnost pomeni? Volatilnost ali nihajnost pomeni nihanje vrednosti oziroma cene. Višja kot je volatilnost oziroma nihajnost ali nestanovitnost, večje je tečajno nihanje in obratno. Gre za statistično verjetnosti, da bo cena naložbe, lahko je to delnica ali delniški sklad,v kratkem času močneje padla ali zrasla. Izraža se v odstotku ali nominalni vrednosti valute. Volatilnost ni enako kot tveganje. Kadar se interpretira kot negotovost, postane glavno vodilo pri finančnih odločitvah in sestavljanju naložbenega portfelja. Vlagatelji tako imajo določen prag tveganja, ki ga še lahko prevzamejo. Dobra napoved volatilnosti cen finančnih instrumentov je dobra začetna točka pri ugotavljanju tveganja izbrane naložbe.

Torej, kakšen je najboljši način za preprečevanje strahu vlagateljev, ko se svet spopada z določeno krizno situacijo, primer je lahko že lanski nastop pandemije, zaradi širjenja koronavirusa in tako na kapitalskem trgu nastopi obdobje povečane volatilnosti (nihajnosti)? Zakaj se torej bojimo volatilnosti? V osnovi zato, ker je pogostokrat videna v negativnem smislu, saj naj bi predstavljala tveganje, negotovost oziroma nestanovitnost. Vendar je lahko tudi dobra. Če kupimo delnico ali delniški sklad na dnu in ga prodamo na vrhu, bomo zaslužili denar. S povečano volatilnostjo lahko tako hitreje zaslužimo denar.

Ključnega pomena, kako lahko pomagamo zmanjšati tesnobo, ki nastane ob povečani volatilnosti je osredotočenost na dolgoročne finančne cilje. Žal se vse prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelj z izstopom s kapitalskega trga ob povečani volatilnosti prekrši eno osnovnih nepisanih finančnih pravil – ne prodajaj nizko. Biti nekoliko prestrašen zaradi hitrega padca trga ni nič nenavadnega. Toda za tiste, ki so dolgoročni vlagatelji in ne kratkoročni špekulanti, morajo volatilnost sprejeti kot normalen vmesni pojav na dolgoročni poti vlaganja in varčevanja. Volatilnost je torej nekaj običajnega, nujnega in upam si trditi,da je zdrava značilnost borze.

Seveda pa je treba sprejeti, da je volatilnost na trgu normalna, kot je tudi normalen neprijeten občutek ob znižanju vrednosti portfelja. Analiza ameriške banke JP Morgan (podatki od leta 1928 do leta 2016) je pokazala, da je 5 odstotni nihaj navzdol vrednosti ameriškega indeksa S&P500 normalen pojav, povprečno se zgodi vsake tri mesece. Tudi popravek vrednosti za 10 odstotkov ni nekaj, kar bi dolgoročne vlagatelje posebej presenečalo, povprečno se zgodi vsako leto dni. Ko gre za zaskrbljene stranke (vlagatelje), jih najprej spomnim, da smo v preteklosti že imeli ogromno podobnih situacij in da je najboljši način, kako volatilnost preživeti, da upoštevajo svojo dolgoročno strategijo oziroma se osredotočajo na svoje dolgoročne cilje in to je najboljši način – držite se svoje začrtane dolgoročne finančne poti. Disciplinirani naložbeni pristop je najboljša strategija za obvladovanje padcev na trgu in vam bo najverjetneje omogočila sodelovanje v donosu, ko se bodo trgi obrnili v rast.

V času povečane volatilnosti ni najbolj pametno prodajati naložbe v takih okoliščinah, saj obstaja velika verjetnost, da čeprav se s »pravočasno« prodajo naložb vlagatelji izognejo (papirnatim) izgubam, bodo na drugi strani najverjetneje zamudili tudi odboj navzgor. Ta je navadno hiter, nepričakovan in močan. In prav to se največkrat zgodi vlagateljem, ki se ob povečani volatilnosti na delniških trgih čustveno odzovejo in neracionalno odločajo za umik ter zamudijo odboj navzgor in potem čakajo in čakajo na primeren moment za ponovni vstop nazaj v naložbo. Trg pa medtem ustvari lep odboj. Dolgoletne izkušnje kažejo da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti zamudijo tudi popravke navzgor in tako v povprečju na letni ravni ustvarjajo nekaj odstotnih točk nižji donos, kot bi, če bi naložbo, v času povišane volatilnosti, ohranili in vztrajali na začrtani poti plemenitenja privarčevanih sredstev.
Druga plat medalje, ki jo prinaša volatilnost, so nove priložnosti. Če vlagatelj sprejema in razume volatilnost, torej se je ne prestraši in je v njegovem portfelju še nekaj prostor za dokup delnic ali delniških skladov ter si lahko privošči povečanje tveganja, se nihajnost izkoristi za povečanje izpostavljenosti delniškim naložbam. Tovrstna strategija pa seveda mora biti del primerno oblikovanega finančnega načrta, na kar se v idealnem primeru pripravite že prej, preden se to zgodi. Če verjamete, da bo trg čez 10 ali več let višji, je lahko volatilnost priložnost za ponovno optimizacijo portfelja, torej za nakup več delnic ali delniških skladov, ko le-te padejo.