Postopno vlaganje ali naložba v enkratnem znesku?

 

 

Vedno znova slišimo, da je v omenjenih primerih najbolj priporočljiva konservativna strategija – ne investiraj večjega zneska naenkrat, ampak postopoma, v več korakih. Z enkratno naložbo namreč obstaja tveganje, da so finančni trgi trenutno na najvišji ravni in bodo tečaji v bližnji prihodnosti začeli padati. Seveda pa se lahko prav tako tudi zgodi, da bodo tečaji v naslednjih mesecih še višji.

Ali se nam splača časovno taktizirati?

Skrivnosti tržnega taktiziranja

Pri dobro razpršenem portfelju je na dolgi rok dokazano nepomembno ugotavljanje pravilnega trenutka vstopa ali izstopa s finančnih trgov. Zato je priporočljivo, da ves denar, ki ga v naslednjih desetih letih ne boste potrebovali, naložite čim hitreje. Najbolje je, da celoten znesek investirate naenkrat, vendar tako, da se držite svoje strategije tudi po padcih na trgu.

Vse, kar boste storili drugače, je tržno taktiziranje, ki pa je smiselno le za tiste redke vlagatelje, ki to zmorejo oz. si lahko privoščijo. Večina vlagateljev, ki razmišlja kratkoročno in dnevno trgujejo, kaj kmalu ugotovijo, da so neuspešni in obupajo. Statistično je dokazano, da tržno taktiziranje škodi donosu.

Postopno vlaganje ublaži bolečino

S psihološkega vidika pa je postopno vlaganje zagotovo smiselno. Ima pa vsak vlagatelj svoj prag bolečine. Večina vlagateljev odreagira panično, če njihova naložba izgubi 20 %. Kaj šele, če se naložba kratkoročno zmanjša za polovico. Naj bo 20 % ali 50 %, vsaka izguba boli. Zgodovina nam pa pravi, da je na trgu potreben čas in če ste dovolj vztrajni, da čakate, se trgi v 10-letnem obdobju, kljub oviram, opomorejo.

Vendar je bolečina večja, če se izguba pojavi takoj po naložbi kot pa takrat, ko smo z naložbo že nekaj pridobili.

Če se torej bojite popravka tečajev bližnji prihodnosti, si lahko zagotovite bolj miren spanec s postopnim vlaganjem, pa tudi, če se zaradi te odločitve odpoveste donosu.

Kako postopno investirati?

Pri postopnem investiranju si celoten znesek razdelite na več obdobij in podobno kot pri mesečnem varčevalnem načrtu, uživate učinke povprečnih stroškov.

Ko so tečaji višji, dobite za svoj denar manjši delež naložbe kot, če so tečaji nižji. V daljšem časovnem obdobju pa se tako oblikuje povprečna cena vaše naložbe.

Metoda povprečnega stroška ima večji vpliv na kratkoročne in srednjeročne naložbe. Dlje, kot traja vaš naložbeni načrt, manjši je učinek. Ta metoda je zato primerna bolj za vlagatelje, ki šele gradijo svoje premoženje.

Uravnotežen portfelj

Za vlagatelje, ki želijo naložiti večje zneske, je veliko bolj pomembna pravilna alokacija in razpršenost naložbe kot pa časovno taktiziranje. Da razpršimo tveganje nakupa posameznega vrednostnega papirja, vam priporočam naložbo v vzajemne sklade. Z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi bo vaš portfelj sam delal za vas. Po padcih na delniških trgih se vam bo delež delniških naložb zmanjšal in povečal delež dolžniških vrednostnih papirjev. Da bi ponovno uravnotežili vaš portfelj, boste tako imeli priložnost dokupiti delniške naložbe po ugodnih tečajih. Tega pa ne boste storili s ponovnim denarnim vložkom, temveč le s prenosi med posameznimi podskladi krovnega sklada, ki so brezplačni. Vse kar boste storili je, da sledite svoji alokaciji oziroma svoji strategiji.

 

 

Spremljanje in prilagajanje varčevalnega načrta glede na vaš cilj

 

 

Varčevanje za kratkoročne cilje je običajno najlažje, saj od nas zahteva manj vloženega časa in napora, hkrati pa imamo občutek, da je cilj dosegljiv in otipljiv. Sem uvrščamo varčevanja za potovanje, izobraževanje, nov gospodinjski aparat ali avto. Pri srednjeročnem varčevanju pa gre bolj za zahtevne cilje, kot je na primer nakup nepremičnine. Ker moramo biti za tovrstni cilj vztrajni dlje časa, se pri varčevanju pojavi več izzivov, hkrati pa je cilj potisnjen v prihodnost in zato manj otipljiv. Pri tem varčevalnem cilju je pomembno, da si poleg samega varčevanja zagotovimo tudi večjo razpršenost naložb, sprejmemo določeno tveganje za morebitno višjo donosnost. Eden najpomembnejših dolgoročnih ciljev je varčevanje za pokojnino. Tu gre za daljše obdobje varčevanja, ko lahko varčujemo že z nižjimi mesečnimi zneski. Ena od najlažjih in najprimernejših oblik dolgoročnega varčevanja je mesečno varčevanje v skladih. Pri dolgoročnem varčevanju je smiselno vlagati v delniške sklade.

Danes se bomo osredotočili na dolgoročni cilj varčevanja kajti obstaja kar nekaj pravil, ki si jih velja zapomniti. Prvo izmed njih je, da skoraj vsak vlagatelj, ki je na delniškem trgu prisoten vsaj 10 let, bo v vmesnem času utrpel najmanj enkratni padec v višini okoli 40-50 %. Od padca do nadaljevanja rasti v povprečju mine eno leto. Drugo pravilo je dejstvo, da negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. Če imate pred seboj še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi. Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini celotnega obdobja kopičili premoženje, v drugi se ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vedno bolj varni strukturi naložb, se pravi bolj obvezniška in denarna usmeritev skladov, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela in vam načela pridobljeni donos.

Na začetku varčevanja je nesmiselno pogosto gledati, kaj se z naložbo dogaja, kaj šele prilagajati. Namreč, ko se sredstva le kopičijo, ne bo imelo opaznega vpliva na končni rezultat. V primeru pojava krize pa bi bilo priporočljivo, da mesečni znesek, ki ga namenite za varčevanje, še povečate ali celo dodate večje enkratno vplačilo. Večjo pozornost je potrebno nameniti na dogajanje nekje po 5. letih, nato pa letno strukturo tudi prilagajati. Takrat se bo namreč tudi že nabrala določena vsota prihrankov, in ta bo imela veliko večjo vrednost za končni uspeh vašega varčevanja.

Ključno pri varčevanju je, da vztrajamo, ne glede na to, za katero obliko varčevanja se odločimo. Ni treba, da imamo glede zneska, ki ga privarčujemo, slabo vest. Kot je poudaril nemški finančni svetovalec Bodo Schäfer: »Varčevanje je plačevanje samemu sebi. Vendar brez discipline ne gre: varčevanja ne odlagajte v prihodnji čas, začnite danes.«

 

Kako deluje investicijski kalkulator za namen varčevanja

 

 

Namen investicijskega kalkulatorja je zasnovan tako, da je enostaven za uporabo. Navesti morate le štiri številke: začetni vplačani znesek, koliko boste dodatno vložili vsak mesec, predvideni letni donos za predvideni profil in koliko let boste vlagali in varčevali. Ko vnesete vse štiri številke, pritisnite tipko »izračunaj« in videli boste, koliko denarja boste imeli na koncu vašega varčevalnega obdobja, vključno s tem, koliko so vaši dodatni mesečni zneski v preteklih letih pridobili. S prikazom končne prihodnje vrednosti boste upam motivirani, da začnete vlagati zdaj – tudi če o naložbenih možnosti še ne veste veliko in kjer so vam v pomoč finančni svetovalci.

Kaj morate vedeti preden se odločite za investiranje in varčevanje v izbrani naložbi?

Preden boste investirali privarčevani denar naredite grob finančni načrt. Ta naj vključuje odgovor na vprašanje zakaj varčujete, torej namen varčevanja za dosego finančnega cilja (recimo udobno življenje po koncu aktivne delovne dobe), vključno s časovnim horizontom varčevanja, torej koliko časa želite varčevati in kakšna je vaša toleranca za tveganje. Velikokrat odgovori na ta vprašanja potrebujejo večji razmislek ter hkrati ob tem ugotovite, katere so vaše prioritete. Pomembno pa je, da prehitro ne vržemo puške v koruzo in bi zato vlaganje in varčevanje preložili na neko prihodnje obdobje, ko se boste ukvarjali s tem. To bi bila je napaka, ki nas pripelje do spoznanja, zakaj vlagati in varčevati in zakaj začeti že zdaj in ne jutri.

Zakaj bi morali vlagati in varčevati?

Varčevanje ni enostavno, saj je najprej treba vanj verjeti, ga ozavestiti in mu dati ustrezno mesto v oblikovanju vaše prihodnosti. Kot lahko pričakujete, je na to vprašanje možnih več odgovorov. Začnimo s prvim.

Za izgradnjo dolgoročne blaginje. Tudi če zaslužite za vas primeren dohodek, je to le ena sestavina, ki vam omogoča sedanjo blaginjo. Druga sestavina pa je premoženje, ki ga z leti privarčujete, zato nam varčevanje ne sme predstavljati le kupčkanje denarja na nekem drugem (bančnem) računu, ampak je istočasno lahko tudi plemenitenje tega denarja s pametnimi in za vas primernimi pristopi in naložbami. Pri izgradnji dolgoročne blaginje gre predvsem za ustvarjanje možnosti v svojem življenju. Ko se povečuje privarčevani znesek, se povečujejo tudi različne možnosti. Na primer, na vaši aktivni delavni poti se odločite, da želite spremeniti kariero, morda želite ustanoviti svoje podjetje ali pa si vzeti le nekaj delavnega premora, da se odločite za naslednjo smer v svojem življenju. To ne bi bilo mogoče, če imate na strani privarčevano le nekaj tisoč evrov. Če pa imate oblikovan za vas primeren naložbeni portfelj, bi to veliko lažje naredili.

Ker se boste nekega dne želeli upokojiti. Četudi imate radi vaše delo s katerim se preživljate, se boste nekega dne, ali želeli, ali morali upokojiti. V Sloveniji pa pokojnina v povprečju dosega slabih 60 odstotkov neto plače v času delovne dobe. Tako danes velja, da ob povprečni plači dobrih tisoč evrov po upokojitvi prejmemo dobrih 640 evrov pokojnine. Tako nastane 400 evrska vrzel med prihodki pred in po upokojitvi, kar pomeni občuten razkorak v življenjskem standardu, če ob tem nimate drugih virov prihodkov. Kako to razliko nadomestiti? Za te prihodke boste morate poskrbeti sami in pravočasno. Večji ali daljši bo vaš mesečni prispevek, bolje boste lahko živeli v pokoju. Pri varčevanju v obliki vplačevanja v vzajemne sklade ali kot mesečna vplačila v pokojninske družbe je najbolj smiselno začeti okoli 30. leta starosti, če je možno, še prej, ob prvi zaposlitvi. To dejstvo potrjujejo tudi izračuni, ki kažejo, da vsakih 10 let zamika pri varčevanju pomeni, da boste morali za enako visok varčevalni cilj (na primer renta ob upokojitvi) nameniti enkrat več denarja, kot bi ga, če bi začeli plačevati deset let prej.

Inflacija. To je življenjsko dejstvo vsaj zadnjih 50 let in pomeni, da ni dovolj, da denar preprosto deponirate na svoj bančni račun in upate, da ga boste obvarovali. Tudi če je glavnica vaših prihrankov varna, jih bo inflacija postopoma oslabila. Ko razmišljate o prihodnji finančni varnosti vaše družine, razmišljate tudi o poti oziroma o načinu, kako zaslužen denar dodatno oplemenititi na način, da se njegova vrednost realno gledano povečuje. Zakaj realno gledano? Zavedati se moramo, da na denar na bančnem računu in na privarčevano vsoto vseskozi vpliva »skrita« inflacija. Zaradi nje ima denar tudi svojo časovno vrednost. To preprosto pomeni, da se čez čas, zaradi rasti cen (ciljna stopnja inflacije je dva odstotka),vrednost denarja zmanjšuje oziroma se zmanjšuje njegova kupna moč. To pomeni, da boste morali doseči stopnjo donosa za svoj denarja, ki je večja od stopnje inflacije. Edini način za to je vlaganje denarja in dolgoročno varčevanje v za vas primernih naložbah.

 

 

Kako investirati v kriznih časih?

 

 

V lanskem marcu smo doživeli več kot 30-odstotno korekcijo borznih indeksov po vsem svetu, kar se je pokazalo kot zelo lepa priložnost za vstop na kapitalske trge za dolgoročne investitorje.

Najboljši čas za investicijo je, ko bo na kapitalskih trgih doseženo dno. Vendar tega večina ljudi žal ne more zadeti.

V krizi se strategije investiranja spreminjajo. Pogosto namreč zato, ker ne vemo, kdaj točno bo na borzi doseženo dno. V takih trenutkih vlagateljem svetujemo predvsem postopni vstop na kapitalski trg, najbolje v okviru mesečnega varčevanja. Na kapitalske trge je treba vstopati z razdeljenim zneskom na daljše časovno obdobje, predvsem pa zelo previdno. Kajti slabe novice ter težave bodo borze kratkoročno še pocenile, dobre novice pa bodo borzam vrnile zalet in številke obarvale zeleno.

Vsekakor pa mora vsak posameznik, ki investira v vzajemne sklade poskrbeti za njihovo primerno razpršitev in se hkrati pripraviti na morebitne posledice vseh nemogočih posegov na kapitalskih trg s strani centralnih bank. Razpršitev portfelja med naložbene razrede, ki bodo okrevali in nudili zaščito pred prihodnjimi tveganji je nujna.

Zgodovine kaže, da je bilo v časih krize treba pozornost usmeriti predvsem v kapitalske naložbe (nepremičnine, delnice, določeni vzajemni skladi, kriptovalute, plemenite kovine, surovine …), ki jih imamo namen držati dolgoročno – torej več kot 10 let. Kratkoročno pa je seveda priporočljivo okrepiti del denarnih naložb za izkoriščanje potencialnih priložnosti na kapitalskih trgih, vendar se je treba zavedati, da gledano dolgoročno tudi denarne naložbe prinašajo tveganje.

Tri zlata pravila investiranja

Ne glede na to ali investirate v dobri ali v slabih časih se je vredno držati treh ključnih napotkov, ki jih je treba narediti pred investiranjem in med samim investiranjem – še posebej v kriznih časih.
1. Primerna razpršitev – vsak investitor mora imeti glede na svoj cilj svoje naložbe razpršene med manj tvegane in bolj tvegane ter del naložb vsekakor tudi na »varnem«.
2. Letno balansiranje – po preteku določenega obdobja – na primer eno leto – mora vsak vlagatelj uravnotežiti svoj portfelj naložb – prodati »zmagovalce« in dokupiti »poražence ter razdeliti del donosov v varne naložbe.
3. Aktivno upravljanje s tveganji – pri vsaki naložbi morate imeti točno določen načrt, kaj boste storili v primeru rasti in kaj boste storili v primeru padca naložbe, ki ste jo izbrali. Tveganja je treba aktivno nadzirati in upravljati najmanj 2-krat tedensko in si pomagati z avtomatskimi prodajnimi naročili, opcijskimi pogodbami itn.

Usmerite pogled v trenutno situacijo skozi priložnosti, ki jih bo na kapitalskem trgu kar nekaj. V prvi vrsti pa naj vam zaželim, da predvsem ostanete zdravi. Le tako boste lahko tudi investirali in vlagali tako kot je treba.

 

 

Vlagajte pametno in trajnostno

 

 

Osnove vlaganja

Vsak vlagatelj bi se moral seznaniti z osnovami vlaganja:
Odplačilo dolgov – odplačilo dolgov je eden najpomembnejših vidikov vlaganja. Obrestne mere za posojila so pogosto večje od donosnosti naložb, zato je poravnava dolga prednostna naloga pri vlaganju.
Ocenite svoje premoženje – ko se odločate za ali proti določeni naložbi, morate vedno oceniti celotno vaše premoženje. Če ste na primer velik del svojega premoženja že vložili v varne naložbe, se vam morda splača vlagati v naložbe z višjimi donosi. V oceno vključite tudi vaš položaj na delovnem mestu. Javni uslužbenec na primer lahko praviloma tvega več kot samozaposlena oseba, ker je bolj varen.
Vztrajnost in dolgoročnost – če imate na razpolago dolgo časovno obdobje, torej se lahko odpoveste denarju za daljši rok, vas kratkoročna nihajnost vrednosti naložb ne bo skrbela. V nasprotnem primeru lahko vlagatelj s prodajo naložbe v paniki, kaj hitro zabeleži izgubo.
Razpršenost naložb zmanjša tveganje – pri naložbi denarja je pomembno, da svoj kapital razpršite v različne naložbene razrede. To pomeni, da ne smemo vsega svojega premoženja staviti le na enega konja, saj je s tem tveganje, da vse izgubimo, veliko večje. Zato je pomembno, da sodobni vlagatelj vlaga v več naložbenih razredov in si tako oblikuje širok portfelj. Ta postopek, naj bi znatno izboljšal donosnost naložb, se imenuje razpršitev oz. diverzifikacija. Zato bi morali začetniki poznati teorijo portfelja in razumeti njegove osnove. Obstajajo namreč različne možnosti diverzifikacije, ki je med drugim odvisna tudi od tipa vlagatelja.

Dobro je vedeti, kakšen tip vlagatelja ste

Kam boste svoja sredstva nalagali, je predvsem odvisno od vas samih. Vaša naložbena strategija je odvisna od vašega zastavljenega cilja, tolerance do tveganja in od tega, kakšen tip vlagatelja ste. Pri tem vam bodo v pomoč naslednja vprašanja:
– Za kako dolgo sem se pripravljen odreči denarju, ki ga nalagam?
– Ali se lahko čustveno spopadem z morebitno izgubo?
– Kakšno donosnost pričakujem od naložbe?

To so trije dejavniki, od katerih bo odvisna vaša naložbena strategija – likvidnost, tveganje in donosnost. Glede na višino kapitala, osebni odnos in naložbeni cilj lahko sami ugotovite, ali ste vlagatelj, ki je usmerjen v varnost, uravnotežen ali dinamičen vlagatelj. Npr. če ste dinamičen vlagatelj, bodo v vašem portfelju večinoma delniške naložbe, medtem ko ima umirjen vlagatelj večjo utež na varnosti, in bo njegov portfelj sestavljen iz depozitov ali obveznic. Na splošno velja: bolj tvegana je naložba, večja bo donosnost in varnejša kot je naložba, nižji je donos. Vsekakor je pomembno, da imamo portfelj različnih razredov sredstev.

V katere naložbe investirati?

Na splošno velja, da je vsaka naložba investicija, ko želimo z njo ustvariti donos. Načeloma bi morala biti donosnost višja od inflacije. Ker pa inflacije ni več mogoče pokrivati s tradicionalnimi naložbami, kot so npr. depoziti, moramo poiskati alternativne naložbe. Za povprečnega vlagatelja so vzajemni skladi odlična izbira in predstavljajo kombinacijo različnih naložbenih razredov. Tu se zavestno oblikujejo in kombinirajo naložbene politike tako, da je tveganje razpršeno in tako tudi zmanjšana možnost izgub. Globalno razpršen sklad lahko utrpi večjo izgubo le, če celotno gospodarstvo oslabi. Pri posameznih delnicah pa so večje izgube možne že, če podjetje zabrede v težave.

Popolne naložbe ni. To je takšne, ki bi hkrati zagotavljala visoko likvidnost, nizko tveganje in visoke donose. Takšno naložbo bi si želeli vsi. Vendar pa so naložbe v vzajemne sklade dobra izbira, saj so preproste za vlagatelja, zagotavljajo želeno likvidnost, razpršenost in donosnost.

 

 

Pri vlaganju bodite disciplinirani

 

 

Prvi korak na poti k investiranju

Pred investiranjem se morate seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja kapitalski trg. Izbrati in določiti je potrebno: kombinacijo tistih vrednostnih papirjev, ki ustrezajo vašim mejam varnosti in donosnosti, časovni okvir, v katerem želite doseči želene rezultate, strukturo naložb, razpršitev sredstev na različne trge (globalno), izdelano pa morate imeti tudi nakupno in prodajno strategijo.

Kako investirati

Kot investitor imate veliko možnosti investiranja v različne vrednostne papirje. Pri sestavljanju alokacije sredstev je pomembno, da ne kupujete le naložb, katere spadajo v vaš rang sprejemanja tveganja. Za vsak naložbeni profil pravzaprav pridejo v poštev vse naložbene oblike. Seveda pa je pomembno, da so nakupi v ustreznih medsebojnih razmerjih. Alokacija sredstev je uravnotežena sestava mešanice različnih vrst naložb z različnimi stopnjami tveganosti v razmerju, ki je priporočljiva za vlagatelja. V primeru, da bo šlo na nekem trgu kaj narobe, to še ne pomeni, da bo to enako na vseh ostalih. Tako se vam sredstva zmanjšajo le na tistem delu sredstev, kjer so se tečaji znižali. S tem bistveno razpršite naložbe, hkrati pa preložite tveganje na več različnih naložb. Alokacija sredstev pomeni, da so sredstva razpršena med naložbe, ki so geografsko razpršene, z različno volatilnostjo, sprejemljivo za vlagatelja, različnih rizičnosti; od obveznic, delnic (na domačem in tujih trgih), trgov v razvoju.

Kaj je strateška alokacija?

Kar nekaj raziskav, opravljenih v zadnjih desetletjih, dokazuje, da na dolgoročno uspešnost vlaganja najbolj vpliva t. i. strateška alokacija premoženja. Seveda se strateška alokacija premoženja med posamezniki lahko bistveno razlikuje, saj je njena sestava odvisna od več dejavnikov. Poleg finančnega stanja, finančnih ciljev in starosti vlagatelja so zelo pomembni tudi odnos posameznika do tveganja, povezanega s finančnimi instrumenti, in njegova pričakovanja glede donosnosti. Tako si mlajši vlagatelj zaradi zakonitosti na kapitalskih trgih lahko »privošči« bolj tvegane in posledično bolj donosne naložbe, starejši vlagatelj pa bo zaradi drugačnih ciljev in odnosa do tveganja večji delež finančnega premoženja vlagal v varnejše naložbe z nižjo pričakovano donosnostjo. Pri oblikovanju ustrezne strateške alokacije premoženja se je smotrno obrniti na strokovnjaka.

Poznate taktično alokacijo?

Znano je, da se situacija na kapitalskih trgih neprestano spreminja in te spremembe je smiselno do določene mere upoštevati pri dolgoročnem investiranju. Z uporabo t. i. taktične alokacije premoženja se ciljni deleži posameznih naložbenih razredov nekoliko prilagodijo, skladno s pričakovanji na kapitalskih trgih. Tako je smiselno v obdobju naraščajočih obrestnih mer denimo delež obveznic nekoliko znižati, v časih višje pričakovane inflacije pa povečevati delež delniških naložb. Velikost začasne spremembe ciljnih deležev je seveda spet odvisna od lastnosti posameznega vlagatelja. Taktična alokacija premoženja je nekoliko pomembnejša v obdobjih, ko gre za večje spremembe cen finančnih instrumentov, kar se po navadi zgodi v kriznih letih in obdobjih visoke gospodarske rasti. Ker je popolnoma nemogoče napovedati idealen trenutek za nakupe in prodaje finančnih instrumentov, je pomembno, da se vlagatelj dolgoročno drži strateške/taktične alokacije premoženja, da je torej discipliniran pri dolgoročnem vlaganju premoženja in se v čim bolj skuša izogniti čustvenim naložbenim odločitvam, ki se po navadi izkažejo za napačne.

 

Strategija pravilne porazdelitve sredstev vaših financ

 

 

Kar nekaj raziskav, ki so bila narejena v zadnjih desetletjih, dokazuje, da na dolgoročno uspešnost vlaganja najbolj vpliva t. i. strateška alokacija premoženja. Gre za odločitev, kako finančno premoženje razporediti med različne naložbene razrede: delnice, obveznice, torej finančne instrumente s fiksnim donosom in instrumente denarnega trga skupaj z denarnimi sredstvi. Sama izbira ustrezne razporeditve sredstev je odvisna od dveh ključnih dejavnikov: koliko časa boste vlagali in plemenitili vložena sredstva in koliko tveganja si lahko privoščite. Alokacijo sredstev si je zato bolj primerno razlagati kot orodje, ki določa razmerje (angl. trade off) med donosnostjo in tveganjem posameznega portfelja.

Razporeditev sredstev se nanaša na kombinacijo naložb v portfelju. Kolikšen delež boste imeli delniških naložb, kolikšen delež obvezniških naložb in kakšen bo delež v denarju in instrumentih denarnega trga. Te naložbe pa lahko sestavljajo kateri koli portfelj in prav ohranjanje pravilne razporeditve sredstev je verjetno najpomembnejša odločitev, ki jo lahko sprejmejo dolgoročni vlagatelji. Kot je nekoč dejal John C. Bogle, ustanovitelj družbe za upravljanje Vanguard Group, ki je leta 1975 ustanovila prvi indeksni vzajemni sklad, ki je sledil indeksu S&P 500: »Najbolj temeljna odločitev o vlaganju je primerna razporeditev vašega premoženja: koliko bi morali imeti v delniških naložbah (delnicah), koliko v obvezniških naložbah (obveznicah) in koliko bi morali imeti denarnih rezerv.«

Z ustrezno razpršitvijo si lahko vlagatelj dolgoročno zagotovi optimalno razmerje med donosnostjo finančnega premoženja in tveganjem, ki je povezano s tovrstnim premoženjem. Po drugi strani pa t. i. taktiziranje in izbira posamezne naložbe ter hkrati »pravilen« čas nakupa in prodaje le-te, k dolgoročni uspešnosti vlaganja doprinese bistveno manjši delež, kar je v neskladju s prepričanjem prenekaterih manj poučenih in izkušenih vlagateljev.

Seveda se strateška alokacija premoženja med posamezniki bistveno razlikuje, saj je njena sestava odvisna od več dejavnikov. Poleg finančnega stanja posameznika, njegovih finančnih ciljev in starosti, so zelo pomembni tudi odnos posameznika do tveganja, povezanega z izbranimi naložbami, in njegova pričakovanja glede donosnosti. Mlajši vlagatelj si zaradi zakonitosti na kapitalskih trgih lahko »privošči« bolj tvegane in posledično bolj donosne naložbe. Starejši vlagatelj pa bo zaradi drugačnih ciljev in odnosa do tveganja večji delež finančnega premoženja vlagal v varnejše naložbe, ki prinašajo nižjo pričakovano donosnost. Kar zadeva čas po upokojitvi, bo vaša razporeditev sredstev pri 25 letih videti drugačna kot pri 75 letih. Mlajši vlagatelji, ki so šele na začetku poti in je njihov čas varčevanja ter plemenitenja dolg, lahko izberejo dinamične naložbe z visokim potencialom rasti, a tudi večjim tveganjem. Ob upokojitvi pa nimate več desetletij, da bi plemenitili privarčevana sredstva, hkrati boste denar že potrebovali za sproti. Tako si ne morete privoščiti, da bi imel vaš portfelj slabo leto, v katerem izgubi 20 odstotkov ali več. Zato boste izbrali bolj konzervativne naložbe, ki sicer nimajo visokega donosa, so pa zato manj tvegane.

Obstaja osnovna in preprosta formula (ter seveda številne različice) za iskanje ciljne razporeditve sredstev pri varčevanju za upokojitev: (100 – starost = odstotek delniških naložb). Torej, če imate 30 let, bi 70 odstotkov vložili v delniške naložbe in 30 odstotkov v obvezniške naložbe. Če imate 60 let, bi 40 odstotkov vložili v delniške naložbe in 60 odstotkov v obvezniške. Ta formula je zgolj za preprosto ponazoritev. Kljub temu, pa je primeren prikaz, kako naj se z leti spreminja tudi razporeditev vaših sredstev. Nekateri mladi, agresivni vlagatelji, bodo želeli vlagati 90 ali celo 100 odstotkov v delnice. Medtem ko mnogi konzervativni vlagatelji, stari 30 let, nikoli ne bodo imeli 70 odstotkov v delnicah. In vse to je v redu, saj se sestava strateške alokacije določa glede na potrebe vsakega posameznika.

Tako delnice kot obveznice nam ponujajo prednosti in slabosti. Zgodovina nam kaže, da imajo delnice dolgoročno višjo donosnost kot obveznice. V svoji dolgi zgodovini imajo delnice povprečen letni donos skoraj dvakrat večji od donosa obveznic. Ob tem nam delnice prinašajo tudi večjo nestanovitnost, le-to pa nam v portfelju zmanjšujejo obveznice, a za ceno nižjih pričakovanih donosov.

Pri dolgoročnem vlaganju je najbolj smotrno biti čim bolj discipliniran in slediti ciljnim deležem ter se izogibati čustvenim odločitvam. Predvsem pa se zavedati dejstva, da je ujeti pravi trenutek za vlaganje oziroma za umik iz posameznih naložb zgolj sreča. Ob ustrezni podpori in sodelovanju s finančnim svetovalcem bo lažje doseči finančne cilje. Ustrezni nasveti pri naložbenih odločitvah lahko pomembno vplivajo na dolgoročno uspešnost finančnega premoženja posameznika tako v smislu donosnosti kot tudi pri obvladovanja tveganja.

 

 

Najpogostejše napake vlagateljev pri vlaganju v vzajemne sklade

 

 

Po optimističnem začetku leta se je stanje na sredini februarja spremenilo in po daljšem obdobju nizke nihajnosti, se je le ta v februarju močno povišala in opaziti je bilo razmeroma veliko nihanje tečajev. Mnogi analitiki so, glede na pretekle izjemne rasti vrednostnih papirjev na globalni ravni, pričakovali in se pripravljali na verjeten popravek trga. Res pa je, da je k vsej nihajnosti in padcu trgov močno pripomogel tudi virus, ki se je že kar močno razširil globalno po vsem svetu. Korekcija ni prišla nepričakovano, res pa je, da je časovno takšne dogodke nemogoče napovedati.

Prav večja nihajnost je eden od glavnih razlogov za paniko vlagateljev v vzajemne sklade in posledično prehitre prodaje ali nakupe. Vlaganje v vzajemne sklade zahteva preudarno ravnanje posameznikov, vlagatelji se morajo izogibati nekaterim pogostim napakam, ki jim preprečujejo doseganje optimalnih rezultatov. Prav poznavanje najpogostejših napak, pa nam lahko pomaga, da se jim v največji možni meri izognemo. V nadaljevanju si bomo pogledali nekatere najpogostejše napake vlagateljev.

1. Izbira skladov na podlagi preteklih donosov
Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezni sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in svoje premoženje največkrat vložijo v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pretekli donosi nikakor niso pokazatelj in garancija za donosnost v prihodnosti, zato se je potrebno izbire skladov lotiti bolj premišljeno in preudarno.

2. Vlaganje brez načrtovanja in ciljev
Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pogosto se zdi, da vlagajo na podlagi nasvetov družinskih članov, sorodnikov, prijateljev ali sosedov. Posledica tega so napačne finančne odločitve in pomanjkanje discipline glede naložb. Pred odločitvijo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnovni pogled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem. Pomembno je, da si prej postavite tudi zelo jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje.

3. Premajhna razpršitev naložb
Vlagatelji pogosto celoten presežek sredstev vlagajo samo v en vzajemni sklad, mnogi se preveč izpostavijo določenemu sektorju ali geografskemu področju, ki je v zadnjih nekaj mesecih ali letu ustvaril izjemne donose. Tipičen naložbeni portfelj vlagateljev je torej pogosto premalo raznolik, tudi kar se tiče razporeditve naložb med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar). Vsak vlagatelj mora poskrbeti za primerno mešanico naložb, ker z razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost našega portfelja.

4. Sprejemanje prevelike stopnje tveganja
Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Vlagateljem, ki preveč tvegajo, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja na kapitalskih trgih so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.

5. Impulzivne odločitve glede nakupa in prodaje naložb
Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost kot na primer posamezni vzajemni sklad. Največji prilivi v vzajemne sklade se zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi. Pomembno je, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, ki je prisotno ves čas, zato moramo pri vlaganju ravnati temu primerno in se držati zastavljenega naložbenega načrta. Ob popravkih trga mora vlagatelj ostati miren in discipliniran glede naložb, čeprav so nihanja na kratek rok lahko zelo velika, toda z daljšanjem dobe varčevanja se tveganje izgube znižuje. Obdobij pozitivnega trenda pa je veliko več, kot obdobij padcev.

 

 

Kaj lahko pričakujemo na finančnih trgih v letu 2021

 

 

Pogled v preteklo leto
Leto 2020 je bilo za vlagatelje zelo uspešno v smislu donosnosti delniških naložb. Če bi koronavirus Evropejce namesto februarja prizadel oktobra ali novembra in s tem svetovne borze, bi se borzno leto v zgodovino zapisalo z rekordnim minusom. Trg pa je tako lahko močno okreval od konca marca do vzpona v začetku leta 2021. Stopnja donosa je bila skoraj povsod v zelenih številkah. Pravzaprav je čudež v tako gospodarsko katastrofalnem letu.

Na ta čudež imata velik vpliv denarna in fiskalna politika. Vlade in centralne banke so na veliko razdeljevale denar. Ameriška centralna banka, ECB in vlade največjih držav določajo, kam gre politika obrestnih mer in kako se bodo razvijali posamezni naložbeni razredi sredstev.

Napovedi za leto 2021
Seveda trenutna politika zakriva tudi tveganja, ki bi nas lahko v tem letu presenetila. Leto 2021 ni tako gotovo kot se morda zdi na prvi pogled. Tveganja vključujejo stečaje, izgubo najemnin, dolžino »lockdowna« in učinkovitost cepiv.

Mednarodni vlagatelji so ob začetku letošnjega leta izjemno optimistični, vlagajo več kot kdaj koli prej in delujejo v skladu z motom, da bo vse v redu.

Na borznem trgu je masa denarja večja kot običajno, povpraševanje po delnicah pa narašča. Vendar previdnost ni nikoli odveč. V preteklem letu se je vlagateljem obrestoval pogum, ko so bili drugi zaskrbljeni. Strah in pohlep pa sta dobra svetovalca, če jih uporabite sebi v korist. Na prelomu leta je prevladoval pohlep po tehnoloških in farmacevtskih delnicah, cikličnih panogah in seveda po bitcoinih. O zlatu pa se komaj kaj govori.

Obeti za borze v letu 2021 so dobri in centralne banke bodo še naprej pripravljale podlago za to. Vendar lahko vlagatelji kadar koli začasno pričakujejo 10 ali več odstotni popravek glavnih indeksov – kar bi bilo povsem normalno.

Finančni cilji kot novoletna zaobljuba
Vsako leto potrkajo na naša vrata novoletne zaobljube. Zaobljube, kot so opustitev kajenja, več športa ali izogibanje stresu so zagotovo visoko na seznamu najbolj priljubljenih novoletnih zaobljub. Kaj pa finančni cilji, učinkovitejše varčevanje?

Novoletne zaobljube verjetno vsi dobro poznamo, vendar je njihovo izpolnjevanje vse prej kot enostavno. Opustiti je treba stare navade, zato bo disciplina v prihodnje vaša čarobna beseda. Večini izmed nas se kmalu po novem letu, ko se vrnemo v vsakdanjo rutino, novoletne odločitve sesujejo. Ker ne izvedemo konkretnih korakov za uresničitev svojih idej, pogosto izgubimo voljo. Vendar če gre za finančne odločitve, vam predlagamo, da čim prej obiščete dobrega finančnega svetovalca, ki vam bo začrtal jasno pot do vašega finančnega cilja.

Določitev cilja – za kaj varčevati?
Za prihranek denarja je potrebno biti motiviran. Tako kot se razlikujejo varčevalne navade posameznikov, se razlikujejo tudi njihovi motivi in cilji. Pomislite torej, kaj in zakaj želite prihraniti v novem letu. Na primer za večje potovanje, drag nakup ali finančno varnost v prihodnosti. Ta cilj imejte vedno v mislih. Le na tak način boste lahko ohranili motivacijo in ostali zvesti varčevalnim ciljem tudi v “šibkih” trenutkih.

Varčevanje naj postane vaša rutina
Ključno je, da novoletne zaobljube postanejo rutina. Vključimo jih v svoje vsakdanje življenje. Če želimo, da nekaj postane navada, moramo biti dosledni. Gre za redno dajanje denarja na stran. Določite tedenske ali mesečne cilje varčevanja in varčevanje naredite za svojo rutino! Za ta namen so zelo primerni mesečni varčevalni načrti v vzajemnih skladih, kjer svojo disciplino uredite z mesečnim trajnikom in si tako že od plače odvedete znesek, namenjen uresničitvi cilja.

Spremljajte napredek
Napredek nas navdihuje. Študije kažejo, da bomo svoje cilje lažje uresničili, ko bomo videli tudi najmanjši napredek ali izboljšanje. Zato potrebujemo znake, ki nam jasno kažejo, da gremo naprej. Tako bomo tudi bolj prepričani, da bomo prišli do cilja, pa naj bo to z majhnimi ali velikimi koraki.

Spremljajte svoj napredek in glejte, da vaš cilj postane oprijemljiv. Tako boste motivirani na vsakem koraku na poti do prihranka denarja.

 

 

Vsak četrti, ki si zada novoletno finančno zaobljubo, obupa že po dveh tednih

 

 

Finančne zaobljube so pogosto na seznamu želja ob prehodu v novo leto. Kot vse druge pa se zaradi napačnega načrta in priprave tudi dokaj hitro razblinijo. Psiholog John C. Norcross je v svoji raziskavi ugotovil, da si eden izmed štirih ljudi, ki si zadajo finančne novoletne zaobljube, obupa že po dveh tednih. Na srečo pa ni vse tako črnogledo. Po besedah Norcrossa obstaja namreč desetkrat večja verjetnost, da se boste v novem letu spremenili, če si zadate novoletne zaobljube, v primerjavi s tistimi, ki si jih ne.

Kako lahko izboljšate možnosti, da vam bodo letošnje finančne novoletne zaobljube uspele?

Zavedajte se, da smo s trdnim namenom in prepričanjem o uspehu lahko boljši od večine. Najprej si zastavite nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo pri postavitvi finančnega cilja. Na primer, ali vam denar omogoča izpolnjevanje osnovnih potreb? Ste ob tem že poskrbeli za svojo pokojnino? Ali si želite kupiti stanovanje, hišo ali le zamenjali osebni avtomobil? Si želite izboljšati finance tako, da se znebite dolgov? Ali veste, kam odteka vaš denar? Za vsakega posameznika je zelo pomembno, da si najprej zastavi prioritete, nato pa si zastavi cilj. Pomembno je, da se pri tem odloči, kaj je zanj najpomembnejše.
Za marsikoga se zdi ureditev osebnih financ zapletena, a resnica je drugačna.

Pot k urejenim financam je preprosta, zahteva le nekaj načrtovanja in discipline.

Denar v nogavici v domačem predalu, ali ob rekordno nizkih obrestih na bančnem računu danes ne pridobiva vrednosti, zato je zdaj pravi čas, da ga z rednimi vplačili tudi plemenitimo, ne le dajemo “na stran”. Finančni cilji niso tu nobena izjema: že s 30 evri na mesec lahko začnemo izpolnjevati osebni cilj. Za marsikoga je motiv vsak dan pred njegovimi očmi, z njim se smeji in ga opazuje v odraščanju – njegov otrok. Varčevanje za otroke, njihovo boljšo popotnico v življenje in lažji prehod v samostojnost, je ena od zaobljub, ki jih starši lahko spremenimo v varnost za svoje najdražje. Povprečni mesečni strošek za študij je pri nas ocenjen na okvirno 500 evrov – visok znesek, če ga moramo plačevati sproti, veliko lažje dosegljiv, če plemenitimo sredstva z mesečnimi vplačili.

Cilj naj bo dolgoročen.

Zaobljuba, povezana s financami – torej finančni načrt za varčevanje in plemenitenje –, nam lahko prinese zadovoljstvo in hkrati dvigne našo življenjsko raven. Morda se zaobljuba “vsak mesec odmerim 30 ali 50 evrov za mojo prihodnost” ne sliši tako lahkotno, kot “moje telo bo poleti v formi za kopalke”, a v resnici jo je veliko lažje izpolniti, ko je cilj pravi. Nič ni narobe, če je cilj časovno bolj oddaljen, na primer varna jesen življenja in ohranitev življenjskega standarda v pokoju.

Prav vsak si lahko najde svoj cilj in začne varčevati sedaj, v začetku leta. Človek ne more pričakovati sprememb, če bo vse delal na isti način kot do sedaj. Včasih je potrebna mala sprememba, ki ima močan finančni učinek. In tukaj je treba začeti. Za konec pa na delim z vami še misel: »Držimo se cilja, ni težko, bo pa zelo koristno.«