Nekateri od teh razlogov so:
– Pomanjkanje znanja in izkušenj. Mnogi ljudje ne razumejo, kako delujejo vzajemni skladi. Za učinkovito vlaganje v sklade ne potrebujete predznanja iz upravljanja premoženja. V skladih
so vaša sredstva razpršena. Delovanje borznega trga in spremljanje vrednosti posameznih delnic lahko mirno prepustite strokovnjakom.

– Nekateri ljudje verjamejo, da lahko sami ustvarijo boljše donose. To je lahko res, vendar je to tudi zelo težko. Večina ljudi nima časa ali znanja, da bi lahko uspešno upravljala s svojimi naložbami.

– Pomanjkanje sredstev. Nekateri ljudje preprosto mislijo, da nimajo dovolj sredstev, da bi začeli vlagati v vzajemne sklade. Mnogi menijo, da za učinkovito vlaganje potrebujejo več deset tisoč evrov, vendar to preprosto ni res. Že manjša vplačila v višini 30 EUR mesečno lahko ob dolgoročnem varčevanju prinesejo
večjo finančno varnost.

– Izgubil bom ves vložek. Vložki v skladih nihajo dnevno in v kratkem obdobju se lahko zgodi, da je vrednost nižja od vložene. Pomembno je investirati dolgoročno, saj se v daljšem obdobju nihanja uravnajo in omogočijo zadostno presežno donosnost. Dolgoročno se zmanjša verjetnost izgube in se ustvari primeren donos. Potrpežljivost in vztrajnost sta tu pomembna dejavnika.

– Odločim se lahko kasneje. Vsak dan, ko preložimo odločitev o vlaganju pomeni, da bomo skozi varčevanje na koncu pridobili manj dobička. Prej začnemo, bolje bo, saj bo donosnost lahko večja.

– Vzajemni skladi so preveč tvegani. Obstaja veliko vzajemnih skladov z nizkim tveganjem, ki so primerni za vlagatelje, ki želijo
zmanjšati tveganje.

– Premlad ali prestar sem, da bi varčeval. Za varčevanje niste nikoli premladi. Prej boste začeli varčevati, prej boste lahko dosegli svoje finančne cilje. Enako je s starostjo. V primeru, da so vse vaše finančne obveznosti že zapadle, si lahko privoščite višja mesečna vplačila, kar pomeni, da boste svoj finančni cilj dosegli prej.

Posledica vseh teh razlogov je, da finančno premoženje povprečnega slovenskega gospodinjstva raste počasneje kot v ostalih zahodnoevropskih državah.

Nekateri ljudje preprosto ne vedo, kako začeti vlagati v vzajemne sklade. Če razmišljate o vlaganju v vzajemne sklade, je pomembno, da določite svoje finančne cilje ter da se posvetujete s finančnim svetovalcem. Le ta vam lahko pomaga pri izbiri pravih skladov za vaše potrebe. Začnite vlagati mesečno ter redno z majhnimi zneski in s tem se bo zmanjšal vpliv tveganja in izkoriščen bo potencial za višje donose. Bodite potrpežljivi. Vlaganje v sklade je dolgoročna
naložba.

Prvi nasvet, ki ga finančni svetovalci dajo novim vlagateljem 
Vlagatelji se morajo zavedati, da tržne cene izbranih naložb nikoli ne ostanejo enake in so popravki neizogibni. Zato na poti investiranja poskušajte odstraniti čustva. Naj vas ne vodi čredni nagon, hkrati pa ne pozabite, da skušate kontrolirati tako strah kot pohlep ter analitične napovedi jemljite postransko. Prvo in najpomembnejše pravilo pravi, da se trgi čez čas vedno vrnejo na dolgoletno povprečje. Torej, ne glede na to, ali se trgi soočajo s skrajnim optimizmom, ali s pesimizmom, se sčasoma vrnejo na bolj zdrave, dolgoročne ravni vrednotenja. Po tej teoriji se bodo donosi in tržne cene naložb vrnile tja, od koder so prišle – torej vračanje k dolgoročnemu povprečju. Ko pa gre za posamezne vlagatelje, je lekcija jasna: v samem začetku naredite za vas primeren naložbeni načrt in se ga držite. Na tej poti poskusite pretehtati pomembnost vsega drugega, kar se dogaja okoli vas, in skušajte uporabiti svojo najboljšo presojo. Naj vas vsakodnevne novice iz trga in »nemiri« na trgu ne vržejo iz tira, ki ste si ga postavili na začetku vaše finančne poti.

Korekcije so sestavni del investiranja
Tako kot je lahko nestanovitna vožnja neizkušenega mladega voznika, je lahko zaradi različnih dogodkov, ki vplivajo na gibanje trga, pretirana tudi korekcija trga. Finančni trgi se na gospodarske, politične in podjetniške dogodke odzivajo z močnimi nihanji, kar vpliva na kratkoročne rezultate vlagateljev. Korekcije na trgih so nekaj povsem normalnega in pomenijo premik trga za več kot 10 odstotkov od zadnjega doseženega vrha. Na njih je zato smiselno gledati kot na obdobje možnosti novih nakupov na borzi. V času večjega tržnega nihanja se vlagateljem ponujajo res odlične nakupne priložnosti. Treba pa je razumeti, da bodo zakonitosti trgov vedno iste, gibanje nepredvidljivo in končni uspeh bo skoraj vedno odvisen le od vaših odločitev.

Naslednje pravilo pravi, da anomalije trga niso nikoli trajne. Ko se stvari premikajo v korist trga, je težnja k prepričanju, celo med najuspešnejšimi vlagatelji, da so dobički neomejeni. To preprosto ni res in nič ne traja večno – zlasti ne v finančnem svetu. Ne glede na to, ali »jahate« val, ko je trg nizko, kar predstavlja priložnosti za nakupe, ali rastete s trgom proti visokim vrednostim, kar vam omogoča, da lahko s prodajo zaslužite, ne štejte svojih »piščancev, preden se vsi ne izvalijo«, kajti kot kažeta prvi dve pravili, se trgi vedno vrnejo na dolgoletno povprečje.

Kar pa je večno, so popravki trga, ki so bili in bodo večni in visoki premiki na trgih, tako v smeri rasti, kot v smeri padanja vrednosti trga lahko vlagateljem preprečijo, da bi mirno in trezno razmišljali o svoji naslednji potezi. Lekcija tukaj je, da ste v takšnih obdobjih hitro spreminjajočega trga odločni ter da se čustveno ne odzivate.

Tipična napaka neizkušenih vlagateljev
Dejstvo je, da mali vlagatelji svoje odločitve o nakupu večinoma sprejemajo ko se že oblikuje vrh trga in najmanj takrat, ko je trg dejansko na dnu. Tipičen vlagatelj bere najnovejše novice na svojem mobilnem telefonu, gleda tržne programe, ki poročajo o dogajanjih in seveda sledi temu, kar sliši. Na žalost pa je to že čas, ko je glavni premik trga že končan in običajno nato sledi obrat v popravek trga. To je trenutek, ko se mali vlagatelj odloči za nakup na vrhu ali za prodajo na dnu. Neodvisno razmišljanje pa je tisto, ki prekaša čredni nagon.

Dva naša največja sovražnika sta tako strah in pohlep, ki sta močnejša od dolgoročne odločitve Ta dva osnovna človeška čustva sta morda največji sovražnik uspešnega vlaganja. Toda ne glede na to, ali ste dolgoročni vlagatelj ali trgujete dnevno, je discipliniran pristop k vlaganju in investiranju ključen za dosego finančnega cilja ter za ustvarjanje dobička. Zavedati se moramo, da strah in pohlep delujeta hitro, zato sta tveganje, ki vpliva na vašo realno presojo in posledično na vaše premoženje.

Še zadnje pravilo ki pravi, da so bikovski trgi bolj zabavni kot medvedji trgi. To velja za večino vlagateljev, saj cene v obdobju bika še naprej rastejo. Komu ni všeč, da se mu dobiček poveča? Torej nihče ne trdi, da je vlaganje in investiranje enostavno. Vedno je veliko na kocki, saj gre za vaše premoženja ter hkrati je treba veliko tudi sprejeti. Sprejeti tveganje. Ne glede na to, ali ste vlagatelj začetnik ali nekdo, ki trge opazuje že veliko časa, oba se lahko zlahka ujameta v dnevne novice, v čustva in v trg, ki je brezplačen za vse. Toda če boste sledili preizkušenim dejstvom dolgoročnega vlaganja in investiranja ter modrim odločitvam preudarnega vlaganja, boste morda na koncu le zmagali.

Ko vlagate v vzajemne sklade, dobite profesionalno voden portfelj, pa tudi priložnost za vlaganje v različne sektorje. Vzajemni skladi se pogosto omenjajo v povezavi s skladi, s katerimi se trguje na borzi ali t. i. indeksni skladi (ETF), vendar pa sta v resnici to dve zelo različni vrsti skladov. In medtem ko indeksni skladi, s katerimi se trguje na borzi (ETF) v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni, imajo vzajemni skladi vsekakor prednostno mesto pri številnih vlagateljih in njihovih portfeljih. Medtem ko skladi, ki temeljijo na indeksih, dosegajo uspešnost osnovnega trga, ga aktivno upravljani vzajemni skladi poskušajo preseči. Uspeh ni vedno zagotovljen, a možnost je privlačna za številne vlagatelje. Vlaganje v vzajemne sklade je samostojen naložbeni proces. Gre torej za svobodno izbiro, saj sami izberete sklad z naložbeno politiko, ki ustreza vašim finančnim ciljem. Četudi še nikoli niste vlagali v vzajemne sklade, bom opisala postopek, ki vas bo morda prepričal o korist le-teh.

Prva velika prednost vzajemnih skladov je razpršenost naložb, kar omogoča doseganje potencialno višjih donosov kot pri običajnih varčevalnih produktih. Zaradi tega vzajemni skladi zagotavljajo najlažji način za ohranjanje prave mešanice naložb za vsakega posameznika.

Naslednja prednost je, da imajo profesionalno in skrbno upravljanje. Razpršitev in profesionalno upravljanje zagotavljata raven varnosti, ki jo sami z izbiranjem posameznih naložb na borzi težko dosežete. Upravljavci skladov imajo bogate izkušnje in sredstva skladov razporedijo med različne vrednostne papirje, glede na naložbeno politiko sklada, ki se lahko osredotoča na določen sektor, kot so zdravstvo, tehnologija, energetika, široka potrošnja, osnovne dobrine, nepremičnine, proizvodnja ali skoraj kateri koli drug naložbeni sektor. Številne različice vzajemnih skladov dajejo vlagateljem zelo specifične izbire, ne le glede tega, v katere sektorje vlagati, ampak tudi pod kakšnimi pogoji.

Prednost je tudi to, da vsak vzajemni sklad vlagatelju zagotovi že pripravljen upravljan portfelj različnih vrednostnih papirjev. V vsakem skladu je lahko do 50 in več različnih vrednostnih papirjev, s čimer se zmanjšuje naložbeno tveganje posamezne naložbe. Vlagatelju vzajemni skladi dajejo priložnost, da posamezno naložbo razdeli na desetine ali celo stotine posameznih vrednostnih papirjev, kar s samostojnim vstopom neposredno na borzo posameznik težko doseže. Vzajemni skladi lahko vlagajo tudi v vrednostne papirje z že naprej znanim donosom, kot so podjetniške obveznice, državne obveznice ali v instrumente denarnega trga, kot so zakladne menice in komercialni zapisi, ki so namenjeni vsem, ki želijo imeti za krajši čas varno naložbo, in za vse, ki niso zadovoljni z bančnimi obrestnimi merami, hkrati pa želijo imeti svoje prihranke vedno pri roki. Za večino posameznih vlagateljev so vzajemni skladi najlažji način za ohranjanje prave mešanice naložb. Če želi posameznik sam doseči isto, potrebujete za vlaganje večjo vsoto denarja in veliko časa za upravljanje svojih naložb. Pomanjkljivost pa je, da imajo vzajemni skladi stroške, ki lahko zmanjšajo naložbene donose, vendar na račun vseh prej naštetih prednostih, kar stroške upraviči.

Zakaj bi vlagali in varčevali v vzajemnih skladih?

Ker večini vlagateljev primanjkuje časa, strokovnega znanja ali motivacije za aktivno upravljanje svojih naložb. Pri vzajemnih skladih to namesto vas uredi upravitelj sklada. To vključuje sestavo portfelja izbranega sklada, izbiro vrednostnih papirjev, ki sklad sestavljajo ter nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, ki so potrebni za izboljšanje uspešnosti sklada. Ko vlagate v vzajemne sklade, lahko preprosto vložite svoja sredstva in nanje »pozabite«. Vse podrobnosti o upravljanju se prevzamejo v vašem imenu in za vas, tako vam ostane dragoceni čas, ki nam ga vse bolj primanjkuje.

Vzajemni skladi torej omogočajo visoko naložbeno razpršenost oziroma diverzifikacijo portfelja. Za razliko od skladov, s katerimi se trguje na borzi (ETF), so aktivno upravljani ter tako skušajo preseči splošni delniški trg. Vzajemni skladi predstavljajo hibrid med indeksnimi skladi in posameznimi svetovnimi delnicami. Tako boste vlagali v različne mednarodne vrednostne papirje, vendar vam le-teh ne bo treba izbirati vam, in vključeni boste v raznolik portfelj, kar vam znižuje tveganje.

Strahovi pred nadaljnjimi padci in naraščajočimi izgubami vlagatelje dobesedno »preženejo« iz delniških skladov in jih »vabijo« v obvezniške ali v sklade denarnega trga. In začne se tako imenovani beg na varno. Ta beg je lahko učinkovita taktika za vlagatelje, ki niso naklonjeni tveganju, saj bežijo iz delnic oziroma delniških skladov zaradi domnevne varnosti sveta naložb s fiksnim donosom – to so obvezniški in denarni skladi. Obvezniški skladi se v težkih tržnih razmerah, kot je recesija, navado bolje odzivajo kot delniški skladi. Ko pride do gospodarske upočasnitve ali celo do recesije prevladuje modrost, da morajo vlagatelji zmanjšati izpostavljenost do delniških naložb in se usmeriti k naložbam s fiksnim donosom. To je lahko pametna poteza, vendar ne poskušajte časovno taktizirati na način, da zapustite delniške naložbe, ko mislite, da se rast upočasnjuje, in da začnete na veliko vlagati v obvezniške naložbe. Namesto tega imejte že v osnovi raznovrsten portfelj z mešanico obvezniških in delniških naložb (skladov), da boste lahko kos kakršnim koli izzivom, s katerimi se sooča gospodarstvo, ne da bi vaše premoženje utrpelo velik udarec. Najpomembnejša stvar, ki jo morate storiti, če ugotovite, da ste na t. i.  medvedjem trgu je, da ostanete mirni ter ne delate večjih sprememb pri vaših naložbah. Strah in pohlep sta najhujša sovražnika vlagatelja.

Oktobra leta 2008, ko so trgi po vsem svetu strmoglavili, je legendarni vlagatelj Warren Buffett v New York Timesu napisal komentar z naslovom “Kupujte ameriško. Jaz sem.” V komentarju je zapisal: »Če imate denar za vlaganje v delnice, je najboljši čas za to takrat, ko vsi drugi mislijo, da bo konec sveta. Če nimate denarja za vlaganje, vendar  ga tudi dodatno ne potrebujete za plačilo računov, ne prodajte svojih delnic. Celo tisti, ki so blizu ali so že v pokoju, bodo lahko počakali nekaj let, da se vmesne nerealizirane izgube njihovih naložb povrnejo.«

Preprosto pravilo, ki narekuje nakup delnic in delniških skladov, kot pravi Warren Buffett, “bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni.” In vsekakor je strah zdaj zelo razširjen in zajema celo izkušene vlagatelje. Seveda imajo vlagatelji prav, da so previdni, toda strahovi glede dolgoročne blaginje številnih zdravih podjetij nimajo smisla. Ta podjetja kratkoročno lahko »trpijo« zaradi slabših dobičkov, kot so v preteklosti vedno. Toda večina velikih podjetij bo čez pet let in več ponovno postavljala nove rekorde v dobičkih. V času medvedjega trga delnice v povprečju izgubijo 36 %. V času bikovskega trga pridobijo 114 %. Za to je vredno biti potrpežljiv.

Medtem ko obvezniški skladi in podobne konservativne naložbe v težkih časih izkažejo svojo vrednost varnega zatočišča, pa vlaganje v te oblike ni prava strategija za vlagatelje, ki iščejo dolgoročno rast. Vlagatelji tudi morajo razumeti, da varnejša, kot se zdi naložba, manj donosa lahko pričakujejo.

Pomembno je tudi vedeti, da se taktiziranje ali premagovanje trga redko obrestuje. Poskušati časovno določiti trg na način, da prodate svoje delniške naložbe (sklade), preden se njihova vrednost začne zniževati in izkupiček uporabite za nakup obvezniških naložb (skladov) ali drugih konservativnih naložb, nato pa storiti obratno, da z novimi nakupi delniških naložb ustvarite dobiček, ko borza zraste, je zelo tvegana igra. Verjetnost, da boste naredili pravo potezo je zelo majhna ali celo ničelna. Tudi če enkrat dosežete uspeh, verjetnost, da boste to zmago ponavljali znova in znova skozi celotno dobo vlaganja, preprosto ni v vašo korist. Empirične raziskave potrjujejo trditev, da vam taktiziranje preprosto krade donos.

Veliko boljša strategija je že v osnovi raznoliko oblikovan portfelj naložb ali vzajemnih skladov. Pravilno sestavljen portfelj vključuje mešanico delniških in obvezniških naložb (skladov) in tako vlagatelju nudi priložnost za sodelovanje pri rasti delniškega trga, hkrati pa blaži vaš portfelj, ko je borza v zatonu oziroma ko na trg prilomasti medved. Takšen portfelj je mogoče sestaviti z nakupom posameznih skladov v razmerjih, ki ustrezajo vaši želeni razporeditvi  sredstev. Sama izbira ustrezne razporeditve sredstev je odvisna od dveh ključnih dejavnikov: koliko časa boste vlagali in plemenitili vložena sredstva in koliko tveganja si lahko privoščite. Alokacija sredstev je orodje, ki določa razmerje med donosnostjo in tveganjem posameznega portfelja. Druga možnost pa je, da celotno delo opravite z enim samim skladom, to je, da vlagate v mešani fleksibilni globalni sklad. Lahko je pametna izbira za vsakega vlagatelja, saj prilagaja portfelj razmeram na trgu. Med rastjo delniških trgov investira v delnice, v manj ugodnih razmerah pa premoženje prerazporedi v varnejše oblike naložb, to so obveznice in instrumenti denarnega trga. Zaradi njegove globalne usmeritve in fleksibilnosti zagotavlja stabilen dolgoročen donos, zato ga v portfelj priporočamo kot blažilnik tveganja. Z ustrezno razpršitvijo med različne naložbene razrede si lahko vlagatelj dolgoročno zagotovi optimalno razmerje med donosnostjo finančnega premoženja in tveganjem, ki je povezano s tovrstnim premoženjem.

Številni mladi ljudje verjamejo, da je investiranje primerno za ljudi, ki so starejši. Mislijo, da lahko začnejo z varčevanjem pri štiridesetih. Če bi res začeli z varčevanjem oziroma z naložbami pri štiridesetih, to niti ne bi bilo tako slabo. Resnica pa je, da so se do svojega 40. leta navadili, da si nikoli niso dali na stran ničesar, temveč so sproti vse zapravili. In to navado bodo sedaj težko izkoreninili.

Z vsakim zamujenim letom, pa na žalost, mladi zamujajo tudi pri opazovanju čudeža, ki mu pravimo obrestno obrestni račun, kjer čas dela za vaš portfelj. Ne samo, da bi z zgodnjim varčevanjem imeli prihranjeno že čedno vsoto denarja, hkrati bi pridobili tudi zavedanje, da si je moč premoženje ustvariti popolnoma sam – zahvaljujoč svoji dobri navadi – to je varčevanju.

Tudi vzgoja vpliva na mladostnikov odnos do denarja.  Otroci, ki jim je vse ponujeno na pladnju in se jim uresničijo vse želje, ne znajo ceniti stvari, niti se ne morejo naučiti racionalnega ravnanja z denarjem. Takšnim otrokom je verjetno tudi težje dopovedati, da lahko denarja nekoč zmanjka. Otroci, ki so jim starši že v rani mladosti, na preprost način predstavili vrednost denarja, se naučijo z njim veliko bolj odgovorno ravnati. Tako so jim starši podarili pomembno lekcijo za življenje. Naučili so jih, da si morajo za dosego svojega cilja zastaviti svoj načrt – načrt varčevanja.

V času, ko ni več bančnih obresti in postaja denar zaradi inflacije vse manj vreden, se je nemogoče izogniti vstopu na kapitalske trge. Prednost mladih vlagateljev je predvsem v časovnem horizontu, ki ga imajo na razpolago. Torej, imajo dovolj časa, da preživijo vse turbulence in nihanja, ki so del delniških trgov in za dolgoročnega vlagatelja nimajo tako velikega pomena.  Kdor varčuje na svetovnih globalnih trgih na dolgi rok, zagotovo ne bo utrpel izgube.

Mladi vlagatelji lahko bolj pogumno pristopijo k varčevanju v vzajemnih skladih, kajti s tem bodo zmanjšali tveganje v primerjavi z izbiro posameznega vrednostnega papirja. Najprimernejše je izbrati globalni sklad, ki sledi razvoju svetovnih gospodarstev, kajti s tem so sredstva maksimalno razpršena. Ko si ustvarite varčevalni načrt, je smiselno, da si uredite trajnik, saj boste le tako dovolj disciplinirani, da boste redno odvajali mesečni znesek, namenjen varčevanju. Takšen način ima to prednost, da dokupujete enote skladov tako po nizkih kot po visokih tečajih. Ko so cene nizke, dobite za isti znesek več enot skladov, ko pa so cene visoke, pa boste sicer pridobili manj novih enot, boste pa pridobili na celotnem donosu.  Prava točka vstopa tako ni več pomembna, kajti z mesečnim varčevanjem se oblikuje povprečna nabavna cena.

S tem, ko ste si zastavili varčevalni načrt v vzajemnih skladih, ste naredili velik korak k uresničitvi zastavljenih ciljev in sanj. Najboljši trenutek za začetek varčevanja je že v rani mladosti oziroma takoj, ko vstopite na svojo lastno poklicno pot. Saj vem, mladi imate s svojimi prvimi zaslužki čisto druge načrte, kot pa varčevanje. Ampak verjemite, v mladosti ste polni ciljev, ki si jih boste lahko uresničili le tako, da se boste dosledno, vsak mesec, odrekli določenemu znesku v prid izgradnje svojega lastnega premoženja. Ko boste starejši in se boste zazrli v preteklost, ne boste obžalovali, saj ste se dovolj zgodaj odločili za pravo pot. Pa srečno!

Lidija Selič, finančna svetovalka