Aktualno
Kako prilagoditi in obnoviti svoj portfelj
|Ko se odločate za določene naložbe, se njihov izbor določi glede na vaše sprejemanje tveganja. To pomeni, da oblikujete za vas primeren portfelj, ki je razporejen med različne naložbene razrede - osnovne so delnice, obveznice in denar – ter hkrati določite, kolikšen del celotnega premoženja bo razdeljeno v različne naložbe. Investiranje oziroma vlaganje v različne naložbe mora biti prilagojeno individualnim okoliščinam. To zajema upoštevanje starosti vlagatelja, njegovega časovnega horizonta, finančnih ciljev in naklonjenosti tveganju.
Tekom vsakega leta držanja izbranih naložb, se tržna vrednost posamezne naložbe ali vrednostnega papirja v portfelju spreminja, kar pomeni, da se ustvarjajo različni donosi in to povzroči spremembo uteži pri izbranih naložbah v vlagateljevem portfelju. Ker so se skozi čas deleži posameznih naložb spremenili pomeni, da je treba ponovno uravnotežiti (ovrednotiti) portfelj, kar posamezniku omogoča, da ohranja svojo stopnjo tveganja in si hkrati zmanjša tveganje. Uravnoteženje portfelja pomeni postopek nakupa in prodaje določenega dela vlagateljevega portfelja, da bi tako povrnili utež vsakega naložbenega razreda nazaj v prvotno stanje. Poleg tega se lahko balansiranje portfelja uporabi tudi v primeru, če se naložbena strategija vlagatelja ali njegova toleranca do tveganja spremenita. Vlagatelj z uravnoteženjem ponovno prilagodi uteži vsakega naložbenega razreda v portfelju z namenom, da doseže novo oblikovano razporeditev sredstev, ki je bila določena že na začetku.
Ponovno uravnoteženje portfelja torej ni nič drugega kot redno vzdrževanje vaših naložb, kot je recimo vaš obisk pri zdravniku ali menjava olja v avtomobilu. Ponovno uravnoteženje pomeni prodajo na primer nekaterih delnic in nakup nekaterih obveznic ali obratno na način, da se deleži naložb oziroma njihova izpostavljenost v vašem portfelju večino časa ujema z ravnjo donosov, ki jih poskušate doseči, in količino tveganja, ki ga želite prevzeti. In čeprav ponovno uravnoteženje vključuje nakup in prodajo, je še vedno del dolgoročne naložbene strategije – tiste vrste, ki je dolgoročno najboljša. Pri izbiri primerne strategije za ponovno uravnoteženje ni optimalne frekvence, torej kdaj in kako. Pri prilagajanju želite predvsem zmanjšati izpostavljenost tistih naložb, katerih utež se je povečala nad določeno mejo. Disciplina ponovnega uravnoteženja ima možnost, da prepreči panične poteze in poveča vlagateljeve dolgoročne donose.
Ponovno uravnoteženje vašega portfelja je edini način, da ostanete na pravi poti, glede na v začetku določeni ciljni dodelitvi naložbenih razredov. Recimo, da je vaš portfelj sestavljen iz 80 % delnic ali delniških skladov in 20 % obveznic ali obvezniških skladov. Vaše ciljno razmerje je odstotek, ki ga želite imeti v posamezni naložbi z namenom, da ste zadovoljni s tem, koliko tveganja lahko prevzemate, in ste na dobri poti, da vaš portfelj zasluži donos, ki ga potrebujete za izpolnitev svojih ciljev, kot je recimo možnost upokojitve. Več delnic ali delniških skladov kot imate, več tveganja prevzemate, saj bo vaš portfelj bolj nestanoviten in njegova vrednost se bo spreminjala v skladu z nihanji na trgih. Kljub temu so delnice na dolgi rok precej boljše od obveznic. Tudi zato se veliko vlagateljev pri doseganju svojih ciljev zanaša bolj na delnice kot na obveznice. Obveznice so tisti naložbeni razred, ki v vašem portfelju prispeva k manjšemu tveganju oziroma nihajnju celotnega portfelja. Ko je borza uspešna, se bo delež vrednosti vašega portfelja, ki ga predstavljajo delnice, povečal, saj se poveča vrednost vaših delniških naložb. Če na primer začnete z 80% dodelitvijo delnicam in se ta poveča na 85 % pomeni, da bo vaš portfelj bolj tvegani kot ste določili v začetku. Rešitev? Prodajte 5% svojih delnic in z denarjem kupite obveznice. To je primer ponovnega uravnoteženja.
Kako pogosto bi morali portfelj ponovno uravnotežiti? Odločate se lahko v skladu z določenim časovnim okvirjem, na primer enkrat letno ob koncu leta. Primernejša odločitev verjetno je, ko vaše razmerje med naložbenimi razredi odstopa od prvotnega, torej se izpostavljenost do posameznih naložb spremeni za določen odstotek, na primer 5 %, 10 % ali več odstotkov. Kot tretja možnost za odločitev o ponovnem uravnoteženju bo, ko se vaše življenjske razmere spremenijo na način, da vplivajo na vašo toleranco do tveganja.
