Austria Trend Hotel leži na dobri lokaciji, v neposredni bližini ljubljanske obvoznice oziroma priključka na AC. Hotel ima 214 sob in 12 apartmajev. Znotraj hotela so tudi restavracija, lounge, wellness s savnami in fitnesom, 11 konferenčnih sob, na voljo so tudi parkirna mesta pred hotelom in v garažni hiši pod hotelom. Kupec je družba Agromarket d.o.o., Kragujevac.

Generali Adriatic Value Fund, specialni investicijski sklad, je alternativni investicijski sklad s priznanim statusom specialnega investicijskega sklada. Cilj sklada je doseganje dohodkov in kapitalske rasti z naložbami v poslovne nepremičnine.

S spoštovanjem,

Generali Investments d.o.o.

 

 

 

 

Razpravljalci okrogle mize prof. dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, ga. Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments d.o.o., g. Primož Pinoza, namestnik direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev, mag. Žiga Hieng, predsednik uprave Salus, d. d., g. Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja, Modra zavarovalnica, d. d. in g. Karel Lipnik, analitik, medijska hiša Delo so si bili enotni, da je finančno premoženje povprečnega Slovenca neustrezno porazdeljeno, kar na dolgi rok vpliva tako na plemenitenje finančnega premoženja posameznika, kakor tudi na skupno blaginjo v Sloveniji.

V Sloveniji gospodinjstva večino svojih prihrankov hranijo v bankah – do konca novembra 2023 je vrednost depozitov gospodinjstev znašala 29,0 milijard evrov, kar je verjetno rezultat pomanjkljive strategije upravljanja s finančnim premoženjem, zelo konzervativno usmerjene zgodovine upravljanja prihrankov starejših generacij in slabih izkušenj iz zadnje finančne krize.

Predsednica uprave Generali Investments Melita Rajgelj Ozebek je izpostavila: »Na dolgi rok bi vlagatelj z osnovnim portfeljem v vzajemnih skladih, sestavljenim v 30 odstotkih iz obvezniških in v 70 odstotkih iz delniških skladov, v petih letih pridobil več kot 30 odstotkov vložka, v 10 letih pa okoli 60 odstotkov.«

Iz navedenega, ker so varčevalci raje denar imeli na banki, doma ali v obveznicah, in ne denimo v vzajemnih skladih ali na borzi, izhaja oportuniteta izguba. Ta se po oceni Primoža Cenclja, izvršnega direktorja sektorja za upravljanje premoženja pri Modri zavarovalnici, na eni strani zaradi inflacije in na drugi strani zaradi donosov, ki so jih v zadnjih letih bili deležni kapitalski trgi, meri v milijardah: »Ker se slovenski varčevalci v zadnjih 10 letih aktivneje ne vključujejo na kapitalske trge, imajo v zadnjih 10 letih za okoli 10 do 15 milijard evrov oportunitetne izgube.«

Profesor dr. Aljoša Valentinčič je izpostavil: »Kapitalski trgi imajo več pomenov. Velik pomen imajo za podjetja, ki lahko na kapitalskih trgih dobijo cenejše in več virov kapitala, s katerim potem financirajo razvoj izdelkov in storitev. Velik pomen pa imajo tudi za varčevalce, ki lahko na kapitalskih trgih s smiselno razporeditvijo prihrankov dosežejo dolgoročno boljše cilje. Ob tem enim in drugim pomagajo različni finančni posredniki, med katerimi so tudi družbe za upravljanje in vzajemni skladi, regulator pa opravlja vlogo, ki nosi večjo transparentnost in zmanjšuje tveganje. V tem krogotoku se s svojo vlogo znajdemo vsi, ki lahko prispevamo k višjim donosom tako za posameznike in koristi za širšo družbo.“

Medtem ko se Slovenci med evropskimi državami uvrščamo v sam vrh po stopnji varčevanja, smo na drugi strani, kar se tiče plemenitenja premoženja v vzajemnih skladih in na kapitalskih trgih še vedno zelo zadržani, ne glede na številne prednosti tovrstne oblike vlaganja.

Karel Lipnik, analitik pri medijski hiši Delo, je izpostavil multiplikativne učinke, ki jih ima aktivno vlaganje prebivalstva v kapitalske trge tudi za državo: “Če bi posameznik prispevek delodajalca zadnjih 20 let vlagal v delnice na Ljubljanski borzi, bi na leto vložil eno povprečno bruto plačo, to bi pomenilo neposreden vložek 37.000 evrov (ob predpostavki, da bi denar vložil in ga tam pustil). Današnja borzna vrednost privarčevanega premoženja bi bila 110.000 evrov, samo dividende bi mu v letu 2023 prinesle 3.800 evrov. Če bi v Sloveniji leta 2000 uvedli pokojninsko varčevanje, bi bila zgrajena tretja razvojna os, ne bi se niti pogovarjali, kdaj bomo zgradili prvo polje vetrnih elektrarn, ker bi imeli dovolj denarja. Imeli bi tripasovnico in urejene javne finance. Če bi v Sloveniji, ki plačuje približno 800 milijonov evrov za obresti javnega dolga, bolj aktivno vlagali na kapitalske trge, bi tudi denar obresti javnega dolga ostal v Sloveniji in bi si s tem lahko vsako leto privoščili naložbo v velikosti drugega tira.“

“Da bi se slovenskim vlagateljem povrnilo zaupanje v kapitale trge, bi bilo dobro, da imamo čim več pozitivnih zgodb. Na primeru izdaje ljudskih obveznic, se lahko veliko naučimo, tako država kot izdajatelj, kot tudi občine, ki bi lahko izdale občinske obveznice, ki so bile v začetnih časih Ljubljanske borze zelo iskan finančni instrument. Za vlagatelje pa je pomembno, da se naučijo, kako deluje kapitalskih trg. Slabe izkušnje iz preteklosti so sestavni del kapitalskega trga. Na kapitalski trg je treba gledati na dolgi rok. Kratkoročno kapitalski trg zelo niha. Slovenci smo varčen narod, varčevanja v bančnih vlogah je ogromno, po drugi strani pa smo razmeroma naklonjeni špekuliranju, zlasti mlajše generacije, ki zelo veliko nalagajo v kriptovalute. Mlade je treba izobraževati, in to čim bolj zgodaj,“ je izjavil Primož Pinoza, namestnik direktorice agencije, Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Podjetja se premalo zavedajo možnosti financiranja na kapitalskih trgih. Treba je pokazati čim več uspešnih zgodb, v Sloveniji smo bili priča tako negativnim kot pozitivnim zgodbam. Ljudi je treba večkrat informirati o pozitivnih, saj uspešne zgodbe vlečejo množice. Tako je Žiga Hieng, predsednik uprave Salus, izpostavil zgodbo NLB, ki je »šla čez težko obdobje, čez različne faze, na koncu, kot je zdaj videti, do relativno uspešne privatizacije, z nekim konceptom. Ta bi bil uporaben in ustrezen še za kakšno drugo slovensko družbo. Če bi šli po tej poti se mi zdi, da bi ob trenutnem stanju na kapitalskem trgu dobili še kakšne dodatne vlagatelje ali pa bi vsaj obstoječe, tako kot smo jih z ljudsko obveznico angažirali, s kakšnim IPO ali SPO dodatno motivirali. “

Udeleženci okrogle mize so si bili enotni v sklepnem sporočilu, da glede na pričakovane neugodne demografske spremembe, trenutno nespodbuden sistema varčevanja za starost in velikih vprašanj o finančni izobraženosti in pismenosti slovenskega prebivalstva (ki pri mladih vpliva na pravo razmejitev sedanje in prihodnje potrošnje, pri starejših pa na alokacijo prihrankov, ki ni v skladu s cilji varčevanja za starost), bi bil čas, da vsak od deležnikov prevzame svoj del odgovornosti, tudi prebivalci z ustrezno prerazporeditvijo svojih prihrankov.

 

 

Navkljub vsem globalnim izzivom je za nami še eno izjemno leto na globalnih kapitalskih trgih, kjer doseženi donosi v letu 2023 močno presegajo pričakovanja.

 

OGLEJTE SI POSNETEK SREČANJA

 

Kakšno leto 2023 je za nami

Optimizem tako v ZDA kot v Evropi prinašajo ugodni podatki o inflaciji, ki se umirja, kar spodbuja pričakovanja na občutno nižje obrestne mere v prihodnjem letu.

Občuten padec splošne inflacije v ZDA v zadnjih mesecih je šel zlasti na račun nižjih cen energentov, predvsem nafte, cena katere se giba okrog 70 dolarjev za sodček. Vzpodbudna pa je za inflacijske trende deflacija v največji svetovni industrijski sili, Kitajski. Cene v ZDA uvoženih izdelkov so ta mesec dosegle največji upad odkar jih merijo, zato lahko pričakujemo večji vpliv na cene končnih izdelkov tudi v ZDA in Evropi v prihodnjih mesecih, ko se stare zaloge porabijo in odprodajo in na police pridejo cenejši izdelki.

Raven obrestnih mer tudi v evrskem območju ostaja nespremenjena, obenem pa je precej nižja kot v ZDA. Kljub nizki gospodarski rasti in jedrni inflaciji, ki pada hitreje kot čez lužo, je bila pri napovedih za prihodnje leto predsednica ECB Lagardova precej bolj zadržana od Powella. To je okrepilo vrednost evra, medtem pa evropske delnice vztrajajo blizu najvišjih nivojev letos.
Pri švicarski in angleški centralni banki ključnih obrestnih mer niso spreminjali. Za še en dvig so se odločili na Norveškem, kjer inflacija vztraja blizu 5 %. Indeks nabavnih managerjev PMI za evrsko območje je še sedmi mesec zapored pod 50 kar pomeni, da se možnosti za recesijo višajo.

Tudi na Kitajskem se leto izteka v skladu z dogajanjem v preteklih dvanajstih mesecih. A v nasprotju z razvitimi trgi, na kitajskih borzah prevladuje rdeča barva. Ob vse bolj trdovratni deflaciji, krizi na nepremičninskem trgu in sila negotovi gospodarski klimi, vlagatelji upajo na obsežnejši finančni stimulus, s katerim bi kitajska vlada v prihodnjem letu uspela obuditi gospodarsko rast.
Okrevanje na trgu obveznic se nadaljuje in je po zasedanju ameriške centralne banke dobilo dodaten pospešek. Močno so se znižale tudi zahtevane donosnosti na visoko tvegane podjetniške obveznice. Marsikatero visoko zadolženo podjetje zato nekoliko lažje diha še pred prvim znižanjem ključne obrestne mere.

Povzetek pričakovanj v letu 2024

Leto 2024 je pred nami. Zaznamovale ga bodo centralne banke z nižanjem obrestnih mer. Fed napoveduje tri, ECB je pri tem bolj previdna, a trg v obeh primerih pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa je pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti za dodatne vložke.

Za leto 2024 so napovedi na kapitalskih trgih zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo zelo pomembni dolgoročni ekonomski in socio-družbeni trendi.

• Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira.
• Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša načina investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti.
• Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev, zdravstva, …

Trendov je še več in v čim širšem pogledu jih bomo poizkušali donosno zajeti v portfelje Generali Krovnega sklada. A vendarle naše priporočilo za 2024 ostaja podobno kot v 2023. Globalno razpršen portfelj oziroma kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev in je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu, hkrati pa nihaje na kapitalskih trgih izkoristimo sebi v prid.

Zaključek

V nenehno spreminjajočih se okoliščinah, ki so edina stalnica na kapitalskih trgih, imamo v družbi Generali Investments samo eno pomembno poslanstvo: zagotoviti kakovostno, urejeno, dolgoročno donosno in raznovrstno storitev upravljanja premoženja, tako da lahko vsakemu od vlagateljev pomagamo najti njemu primerno naložbeno rešitev in jo zanj tudi uresničimo. Za nami je uspešno leto na kapitalskih trgih, kar 8 od 15 podskladov od začetka leta do danes dosega dvomestne donose.

V leto 2024 bomo v družbi Generali Investments zakorakali zelo optimistično in praznično. Vedno znova se pohvalimo, da smo najstarejša in prva družba za upravljanje v Sloveniji, ki upravlja tudi najstarejši slovenski vzajemni sklad. V prvih dneh marca bo družba Generali Investments praznovala svoj trideseti rojstni dan.

Ob tem se zahvaljujemo vam, zvestim, vlagateljem. Z vami smo zgradili trden, na strokovnosti, profesionalnosti in zaupanju temeljujoč odnos. Ponosni smo, da za vse to, s posluhom za vsakega vlagatelja posebej, skrbijo najboljši upravljavci in najboljši finančni svetovalci v Sloveniji.

Srečno v 2024!

Poglejte si posnetek srečanja z vlagatelji, kjer je ekipa upraviteljev družbe Generali Investments predstavila svoj pogled na leto 2024.

 

 

 

 

Tudi v družbi za upravljanje Generali Investments, članici Skupine Generali, ki je prva družba za upravljanje v Sloveniji, so s 1. februarjem 2023 naložbeni proces upravljanja 11 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada dopolnili z vključitvijo tveganj glede trajnostnosti v proces sprejemanja investicijskih odločitev. Omenjeni podskladi se tako uvrščajo med t. i. finančne produkte iz 8. člena Uredbe SFDR*. Za takšne finančne produkte se šteje, da spodbujajo okoljske in družbene vidike dejavnikov trajnostnosti.

Tudi vlagatelji želijo prispevati k trajnostnemu razvoju

V družbi Generali Investments menijo, da lahko prispevajo svoj delež v času vse večje ogroženosti okolja, negativnih podnebnih sprememb ter zahtev po izpolnjevanju višjih družbenih in upravljavskih standardov s spodbujanjem trajnostnih vidikov poslovanja izdajateljev finančnih instrumentov, v katerih imajo podskladi naložena svoja sredstva. Vse to seveda sovpada z vsesplošno težnjo po bolj trajnostnem razvoju, pa tudi vse izrazitejšim željam večine vlagateljev, da tudi sami prispevajo v trajnostno prihodnost.

Ključne spremembe v procesu izvajanja naložbene politike v smeri trajnostnega razvoja

Proces izvajanje naložbene politike, bo po novem vključeval pristop ESG integracije. Doseganje novega naložbenega cilja navedenih podskladov, ki je opredeljen kot kapitalska rast s spodbujanjem okoljskih in družbenih značilnosti, se bo merilo s skupnim kazalnikom, to je z deležem sredstev vsakega od podskladov, zajetim s strategijo ESG integracije. Naložbe, za katere se šteje, da so usklajene z okoljskimi in družbenimi značilnostmi, ki jih spodbuja vsak posamezen podsklad, bodo znašale od 75 do 100 odstotkov njegovih sredstev.

V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih finančnih in zavarovalnih skupin, in katere del je tudi skupina Generali Investments, so trajnostna načela že pred časom vključili v poslovanje. Skrb za bolj trajnostno prihodnost se izraža prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Cilj je ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G) – ESG. Zavedajo se, da morajo pri vključevanju ESG načel sodelovati in ukrepati vsi deležniki. Najprej država, ki mora to področje urediti sistemsko, z ustreznimi spodbudami in zakoni, seveda pa tudi podjetja, ki bodo morala zakon in pravila implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese. Pomembni deležnik so tudi finančne institucije, ki bodo morale poskrbeti za alokacijo kapitala, in posamezniki z odgovornim ravnanjem.

 

 

*Uredba SFDR je Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki določa pravila o preglednosti vključevanja tveganj glede trajnostnosti in upoštevanja škodljivih vplivov v postopke pri udeležencih na finančnem trgu in finančnih svetovalcih ter pravila o zagotavljanju informacij o trajnostnih vplivih finančnih produktov
**ESG je kratica, ki označuje E- environment oziroma okolje, S- social oziroma družba in G- governance oziroma upravljanje.