Sporočila za javnost
Že 30 let lahko investiramo v slovenske vzajemne sklade
(Ljubljana, 29. december 2021) Prvi slovenski vzajemni sklad Generali Galileo, ki ga upravlja družba Generali Investments, bo 1. januarja 2022 praznoval 30 let. Z rojstnim dnem prvega sklada v Sloveniji praznujemo tudi 30 let industrije investicijskih skladov v Sloveniji.
Sklad Generali Galileo je opravljal pionirsko delo – tlakoval je pot in uspešno oral ledino na slovenskem trgu ostalim vzajemni skladom in bil del razvoja slovenskega kapitalskega trga.
Sklad ni zaman poimenovan po italijanskem fiziku, matematiku, astronomu, enemu najpomembnejših osebnosti znanstvene revolucije 17. stoletja, ki je bil pionir na področju astronomije. Rojstvo sklada namreč pomeni tudi prelomnico, ko je industrija vzajemnih skladov, ki ima v zahodno evropskih državah sicer že več kot stoletno tradicijo, zaživela tudi v Sloveniji. Z rojstnim dnem prvega sklada v Sloveniji – Generali Galilea tako praznujemo tudi 30 let industrije investicijskih skladov v Sloveniji. Prva zakonodaja, ki je urejala področje investicijskih skladov, Zakon o trgu vrednostnih papirjev in Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter ustanovitev Agencije za trg vrednostnih papirjev, je stopila v veljavo šele dve leti kasneje, leta 1994.
Generali Galileo je danes globalni mešani fleksibilni sklad in eden od 16 podskladov Generali Krovnega sklada. Takoj ob ustanovitvi je imel prvi slovenski sklad le 18 vlagateljev, v 30. letih delovanja pa mu je zaupalo več kot 54.000 vlagateljev in tako danes z več kot 109 milijonov sredstev evrov v upravljanju predstavlja enega večjih slovenskih vzajemnih skladov.
Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, je ob tej priložnosti poudaril: “Tako kot naša država, tudi naš najstarejši sklad – prvi slovenski vzajemni sklad Generali Galileo – praznuje 30 let. Enako kot tri desetletja nazaj tudi danes verjamemo v industrijo vzajemnih skladov kot najboljšega produkta za vlaganje na kapitalske trge. Svet se razvija in po vsaki krizi pride preboj, zato menim, da smo, skupaj z našimi vlagatelji, v industriji vzajemnih skladov na dolgi rok vedno na zmagovalni strani. Zavedamo se pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje.”
Industrija vzajemnih skladov v Sloveniji
Vlagateljem je trenutno na voljo 78 vzajemnih skladov, ki jih upravlja pet slovenskih družb za upravljanje in v katerih je konec novembra po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev 4,189 milijarde evrov sredstev in 492.533 vlagateljev. Celotna sredstva v upravljanju v Evropi v zadnjem desetletju vztrajno naraščajo in so konec septembra 2021 – to so zadnji podatki – dosegla ocenjenih 31,3 bilijona evrov. Po podatkih EFAMA je Združeno kraljestvo največji evropski trg upravljanja premoženja, sledijo pa mu Francija, Nemčija, Švica, Nizozemska in Italija, med tem ko pa se Slovenci med evropskimi državami uvrščamo v sam vrh po stopnji varčevanja pa smo na drugi strani, kar se tiče plemenitenja premoženja v vzajemnih skladih, še vedno zelo zadržani, ne glede na številne prednosti tovrstne oblike vlaganja. V Sloveniji gospodinjstva večino svojih prihrankov hranijo v bankah – do konca oktobra 2021 je vrednost depozitov gospodinjstev znašala 23,702 milijard evrov – kar je verjetno rezultat pomanjkljive strategije upravljanja s finančnim premoženjem, zelo konzervativno usmerjene zgodovine upravljanja prihrankov starejših generacij in slabih izkušenj iz zadnje finančne krize. Težava nastane predvsem zaradi inflacije, ki čez leta počasi razkraja vrednost sredstev. Na drugi strani pa kapitalski trg, pri katerem so možne tudi kratkoročne nihajnosti (kot zrcalo vseh gospodarskih, geopolitičnih, naravnih in drugih dejavnikov) in ima bolj dinamično gibanje, vztrajno raste in kljubuje vsem razmeram ter ima dolgoročno gledano pozitiven naklon krivulje. Posledično ima industrija vzajemnih skladov v Sloveniji še možnosti za razvoj.
Enako kot pred tremi desetletji tudi danes industrija vzajemnih skladov velja za najboljši produkt za vlaganje na kapitalske trge, še posebej v obdobju nizkih obrestnih mer in inflacije, značilni za zadnje obdobje. Pričakuje se, da bo enako ali pa še bolj pomembno vlogo odigrala tudi v prihodnje. Ob tem pa ne smemo pozabiti še na trajnostne teme, ki jih bodo morale nasloviti tudi družbe za upravljanje in bodo tako skupaj s preostalimi finančnimi institucijami pomembno prispevale k uspešnemu prehodu v trajnostno gospodarstvo. Namreč ESG dejavnike, dejavnike trajnosti, bodo morale vključiti v svoje naložbene odločitve in tudi same odigrati pomembno vlogo pri krojenju usode planeta.
Generali Investments letos z 1,7 milijarde evrov sredstvi
Za družbo Generali Investments, ki je del svetovne finančne skupine Generali, ta letos praznuje 190 let obstoja, je bilo leto 2021 uspešno. Sredstva, ki jih imajo v upravljanju ob zaključku leta 2021 dosegajo več kot 1,7 milijarde evrov. Zaupa ji preko 51.000 vlagateljev. Konec leta 2021 upravlja Generali Krovni sklad s 16 podskladi in dva specialna investicijska sklada: alternativni nepremičninski sklad Generali Adriatic Value Fund in specialni sklad zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund ter premoženje drugih portfeljev v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Generali Investments je edina družba za upravljanje, ki skladno z Zakonom o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS) upravlja alternativne investicijske sklade (AIS). Zunaj Slovenije delujeta dve hčerinski družbi za upravljanje, Generali Investments v Zagrebu in Generali Investments v Skopju ter skupaj upravljata 16 investicijskih skladov, od tega devet vzajemnih skladov na Hrvaškem in sedem v Makedoniji.
