Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Val nižanja obrestnih mer pomembnih svetovnih centralnih bank, nove pozitivne novice glede inflacije in gospodarske rasti v ZDA ter obsežen paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva na Kitajskem so dejavniki, ki so poskrbeli, da je v preteklem tednu na svetovnih borzah znova vladalo zelo prešerno vzdušje.

 

Volitve v ZDA se nezadržno bližajo

Kljub temu, da se 5. november in volitve v ZDA nezadržno bližajo, so bili trgi v zadnjih tednih bolj ali manj imuni na tekmo za predsedniški stolček. Zgodovinsko gledano se v tednih pred ameriškimi volitvami nihajnost na finančnih trgih občutno poveča, obdobje po volitvah pa nato največkrat zaznamuje rast. Tudi letos lahko pričakujemo, da bo vrhunec predsedniške kampanje prinesel negotovost in ugibanja o politični prihodnosti v ZDA, nejasnosti pa se praviloma rezultirajo v povečani nihajnosti na borzah. A ne glede na rezultat volitev ostajajo gospodarski obeti za ZDA vzpodbudni, volatilnost pa se običajno hitro po volitvah poleže. Kakršnikoli občutnejši predvolilni popravki bi zato ponujali dobro priložnost za vlagatelje. Poleg tega bo zelo verjetno razmerje moči v kongresu po volitvah ostalo precej uravnoteženo, kar bo onemogočalo implementacijo skrajnejših politik bodisi republikancev, bodisi demokratov.

Evropske centralne in investicijske banke napovedujejo upad obrestne mere sredi leta 2025 v EMU na 2 %

Po malenkost bolj vzpodbudnih spomladanskih in poletnih mesecih, nedavno objavljeni vodilni ekonomski indikatorji v evrskem območju znova kažejo slabšo sliko. Še naprej negativno izstopa Nemčija. Pozitivna plat ohlajanja gospodarske rasti v največjih evropskih gospodarstvih je umirjanje inflacije, ki se je, kot kažejo prvi podatki, v septembru znova znižala bolj od pričakovanj. To odpira možnost za več nižanj obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih evropske centralne banke in investicijske banke napovedujejo, da bi obrestna mera sredi 2025 v EMU lahko upadla na 2 %. Pretekli teden sta obresti znižali še švedska in švicarska centralna banka.  V skladu s tem so zahtevane donosnosti referenčnih obveznic v evrskem območju upadle blizu najnižjih nivojev v zadnjem letu. Še zlasti izraziti so bili upadi donosnosti na kratkoročne obveznice, kar pomeni, da se krivulja donosnosti obveznic normalizira, s čimer bodo vlagatelji v obveznice z daljšo ročnostjo ustrezno nagrajeni za večje sprejeto tveganje.

Na Kitajskem deležni obsežnejšega ekonomskega stimulusa

Namigovanja o obsežnejšem ekonomskem stimulusu na Kitajskem so se uresničila. Kitajska centralna banka je znižala stopnjo obveznih rezerv komercialnih bank in različne referenčne obrestne mere, vključno z obrestmi na hipotekarne kredite. Kitajske oblasti so predstavile tudi nova orodja za spodbudo kapitalskih trgov. Borzno posredniške družbe, zavarovalnice in investicijski skladi si bodo sredstva za nakup delnic pri centralni banki lahko izposojala iz posebnega sklada, ki bo namenjen tudi odkupu lastnih delnic domačih borznih družb. Poleg tega bo kitajska vlada skušala trg nepremičnin in domačo potrošnjo obuditi s fiskalnimi ukrepi, za kar naj bi po navedbah Reutersa izdala obveznice v vrednosti dveh trilijonov kitajskih juanov (258 milijard evrov).

Kitajske delnice tekoči teden zaključile izrazito v zelenem

Ukrepi, ki so po obsegu tokrat celo presegli pričakovanja vlagateljev, so prinesli svež veter na kitajske borze. Delniški indeksi hongkonške in šanghajske borze so pretekli teden pridobili med 10 % in 15 %, optimizem se je prenesel tudi v tekoči teden, ki so ga kitajske delnice zaključile izrazito v zelenem. Rast v zadnjih petih dneh je dosegla 25 %. Obenem se na kitajskem začenjajo prazniki, ki bodo trajali do sredine naslednjega tedna in v tem času ne bo trgovanja na borzi v Šanghaju. Stimulus je tokrat dovolj obsežen, da bo na kratek rok gotovo pozitivno vplival na kitajsko gospodarstvo – po ocenah naj bi pridodal 0,4 % k letošnji letni rasti BDP. Za na daljši rok vzdržno obuditev kitajske rasti so še naprej potrebni tudi strukturni premiki, obuditev domače zasebne potrošnje ter podjetništva, ki je vse bolj pod okovi regulacij in vse nadzora vlade in partije. Prihodnost izvozno naravnanega kitajskega gospodarstva bo v veliki meri odvisna tudi od političnih oziroma trgovinskih odnosov z zahodom.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, Evropa in Kitajska pa se spopadata s počasno rastjo. Zaradi močne Amerike globalne recesije kljub strahu ni na vidiku. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem vroče tehnološke delnice, a slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. V tem obdobju lahko pričakujemo večje premike na delniških trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, morebitni popravki predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Glavni megatrendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje svoj pohod, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Še naprej so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo najbolj zanimiv del delniškega trga. Vrednotenja tehnoloških delnic so nadpovprečna kar narekuje več previdnosti v prihajajočih tednih. Popravki so možni in del vlagateljev seli del denarja iz tehnoloških v druge, v zadnjih letih zapostavljene delnice. A zaradi dobrega poslovanja in nadpovprečne rasti ostajajo tehnološke delnice privlačna dolgoročna naložba. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so v zadnjem tednu prinesle to, kar smo napovedovali še od začetka leta. 25 % v enem tednu. Žal je tako špekulativno naložbo težko ujeti in zanjo je potrebno veliko potrpežljivosti in debelo kožo. Vsem, ki so zamudili priložnost, bi na tej točki odsvetovali pretirani tek za zamujeno priložnost, a sklad sam ponuja tudi indijske delnice, zato ostaja dolgoročno privlačna, nadpovprečno tvegana investicijska priložnost. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov.

 

 

 

Bo pred ameriškimi volitvami borzo streslo?

 

Letošnja kampanja je sicer zanimiva, vendar ni veliko tem, ki bi vplivale na cene delnic. Demokratska stranka običajno govori o visokih cenah v zdravstvu in o tem, kako jih bodo znižali, ter o višji obdavčitvi bogatih. Tega trenutno ni v ospredju. Republikanci pa tradicionalno bolj podpirajo “stare” industrije in niso toliko naklonjeni podjetjem, ki so večinoma prisotna v Silicijevi dolini. Tudi tega tokrat ni na tapeti. Tako delnice doslej relativno mirne in niso pod vplivov predvolilne retorike. Ravno nasprotno – desni predstavnik Trump želi posamezne davke še znižati in uvesti nekatere carine, ki bi ameriška podjetja naredile še bolj konkurenčna. Leva stran pa prav tako želi, da so tehnološka podjetja še naprej globalno usmerjena in da rastejo. Poleg tega smo v času, ko bo Fed ponovno znižal obrestno mero. Trenutno je sicer najverjetneje, da bodo obrestno mero spustili za 25 bazičnih točk, na rang od 5 do 5,25 odstotka. Se je pa verjetnost, da dobimo rez za 0,5 odstotka, v zadnjih dneh povečala. Vseeno bi bilo to presenečenje, a dejstvo je, da člani ameriške centralne banke niso enotni glede tega, kakšen rez bi bil bolj primeren.

Inflacija ostaja nad ciljanima dvema odstotkoma, vseeno pa se deli gospodarstva ohlajajo oziroma posamezni indikatorji nakazujejo, da se bo določena ohladitev gospodarstva zgodila. V tem primeru je zelo pomembno vprašanje, kako močna bo ohladitev, kajti če dobimo recesijo, to pomeni, da nekatere delnice in sektorji strmo upadejo. V tem primeru je treba imeti naložbe v bolj varnih sektorjih, kot so zdravstvo in osnovne potrošne dobrine ali preskrba. Če recesije ne bo, pa bodo verjetno najbolj rasle tehnološke delnice in tudi nekatere delnice, ki so že doživele korekcijo. Trenutno sicer vsi makroekonomski kazalniki kažejo, da lahko v ZDA pričakujemo umirjanje gospodarstva, in ne recesije, kar bi pomenilo, da lahko delniški trgi še naprej rastejo. Vseeno pa je treba upoštevati, da smo v predvolilnem času in da ta še lahko postreže z bolj radikalnimi izjavami, ki bi vplivale na posamezne delnice. Vlagatelji tako lahko v naslednjem mesecu in pol še pričakujejo večjo nihajnost in mogoče tudi kakšno korekcijo. Dobra novica je, da je čas po volitvah doslej v zgodovini v povprečju prinesel višje tečaje. Ali bo tudi letos tako, pa bomo še videli.

 

 

 

Boljši časi za Cinkarno Celje

 

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi se tudi po izplačilu dividend dobro držijo, vrednost indeksa SBITOP pa se je kljub pretresu ali dveh na globalnih finančnih trgih ustalila nad 1600 točkami. Družbe, ki kotirajo na domači borzi, so namreč s polletnimi rezultati poslovanja in z optimizmom za drugo polovico leta več kot upravičile rast svojih delniških tečajev.

Vsa borzna podjetja po vrsti namreč tudi letos poslujejo izredno dobro in nikakor ne moremo trditi, da so njihove delnice postale predrage. Ravno nasprotno: delniška vrednotenja domačih blue chipov so, vsaj če za primerjavo vzamemo podobne družbe na globalnih borzah, še vedno razmeroma poceni, dividendna donosnost pa močno presega izplačila konkurenčnih družb iz tujine.

Znižanje obrestnih mer

Dodatno je za mirno in optimistično nadaljevanje na borzah v četrtek poskrbela Evropska centralna banka (ECB), ki je ključno obrestno mero že drugič to poletje znižala za 25 bazičnih točk in tako potrdila cikel nižanja obrestnih mer in zmago nad inflacijo. Nova obrestna mera ECB je tako po novem 3,5 odstotka, opazno pa se je v minulih mesecih znižal tudi euribor, saj je trimesečni še nekaj bazičnih točk nižje. To bo v prihodnjih mesecih blagodejno vplivalo na vse, ki imajo bančna posojila s spremenljivo obrestno mero, še bolj pa na tiste, ki bodo posojila jemali za nakupe, denimo novih stanovanj.

Če se vrnemo nazaj na Ljubljansko borzo, je to nekoliko slabša novica predvsem za zavarovalniške delnice, saj se bo donosnost njihovega naložbenega portfelja nekoliko znižala. A kljub temu obe kotirajoči na borzi – Zavarovalnica Triglav in Sava Re, letos odlično poslujeta. Celo tako dobro, da si lahko v primeru, da leto mine brez večjih katastrofalnih dogodkov, obetamo rekordne poslovne rezultate in znova dobro dividendo.

Nižanje obrestnih mer v Evropi (začetek ciklusa nižanja obrestnih mer pričakujemo ta teden tudi v ZDA), bo imelo vsekakor pozitiven vpliv na večino gospodarskih panog, med njimi lahko izpostavimo predvsem že omenjeni nepremičninski sektor in gradbeništvo, ki je zaradi visokih obrestnih mer v preteklih letih precej trpelo. Trg nepremičnin je namreč zelo povezan z višino obrestne mere, saj kupci nepremičnine tradicionalno kupujejo s hipotekarnimi posojili.

Vpliv zaščitnih carin

Ponovni zagon gradbeništva bo vsekakor dobro vplival na poslovanje Cinkarne Celje, ki za drugo polletje napoveduje močno izboljšanje rezultatov.  Ob predstavitvi rezultatov prvega polletja so namreč močno popravili celoletni plan dobička in EBITDA, prvi naj bi dosegel 18 milijonov evrov, EBITDA pa celo 35 milijonov evrov.

Ne samo zaradi potencialnega popravka v segmentu gradbeništva, ampak predvsem zaradi carin, ki jih je evropska komisija konec prvega polletja sprejela za kitajske proizvajalce titanovega dioksida (TiO2),  glavnega izdelka Cinkarne Celje. Kitajska konkurenca je v minulih letih z dampinškimi cenami TiO2 preplavila trg EU in tako močno načela profitne marže evropskih proizvajalcev. Tega bo zdaj konec, saj so carine za uvoz kitajskega TiO2 od minulega julija  tudi do 35-odstotne. O podobnem ukrepu razmišljajo tudi druge večje države izven EU, podobno pa so že pred časom sprejele tudi ZDA.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Glavni delniški indeksi se v začetku preteklega tedna niso povzpeli na nove rekordne vrednosti in niso presegli vrednosti iz letošnjega julija. To je bil, vsaj kratkoročno, tehnično negativen signal, zato so vajeti trga zopet prevzeli borzni medvedje. Ameriški S&P 500 je zabeležil največji tedenski upad v zadnjih 18 mesecih. Največ so izgubljali tehnološki velikani in delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, a tudi ostalim sektorjem in naložbenim razredom, s svetlo izjemo obveznic, ni bilo prizaneseno.

 

Nvidie od objave četrtletnih rezultatov do konca preteklega tedna izgubila 430 milijard dolarjev tržne vrednosti

Na začetku tedna so bile ameriške borze še povsem pod vtisom Nvidie, ki je od objave četrtletnih rezultatov do konca preteklega tedna izgubila 430 milijard dolarjev tržne vrednosti, kar je za primerjavo, skoraj 10-kratnik trenutne tržne vrednosti nemškega BMW-ja. Poleg malenkost počasnejše rasti četrtletnih poslovnih rezultatov, so vročico okrog prvega imena umetne inteligence borznega razcveta ohladile še govorice o tem, da bi podjetje lahko bilo predmet protimonopolne preiskave ameriškega ministrstva za pravosodje.  Z delnicami Nvidie se tako trguje slabih 25 % pod avgustovskimi vrhovi, a še zmeraj kar 120 % višje kot pred enim letom. Nvidia je za seboj potegnila tudi ostala podjetja povezana z umetno inteligenco in s tem delniške indekse. Če se je preostali del trga na začetku tedna držal solidno, se je nato ob nekoliko slabših ekonomskih podatkih od napovedi, negativno razpoloženje razširilo tudi na širši trg.

Ameriški trg dela se postopoma ohlaja

Pod drobnogledom so bili predvsem avgustovski podatki iz ameriškega trga dela, ki so potrdili, da se ta postopoma ohlaja. A čeprav je bilo avgusta v ZDA ustvarjenih 142.000 novih delovnih mest, kar je občutno manj od povprečja v zadnjih treh letih, pa so številke bolj ali manj v skladu s povprečji v obdobju pred pandemijo. Podobno je tudi stopnja brezposelnosti pri 4,2 % nad najnižjimi lanskimi vrednostmi, a občutno pod dolgoletnim povprečjem v ZDA, ki znaša 5,7 %. Trg dela v ZDA torej jasno kaže znake ohlajanja, a vsaj zaenkrat niti približno ne recesije.

BDP v evrskem območju se je v drugem četrtletju povečal za 0,2 %

Gre že za sedmo četrtletje, ko je bila gospodarska rast pod 0,5 % in enajsto zaporedno četrtletje pod 1 %. Rast v skladu z dolgoročnimi trendi je evrsko gospodarstvo nazadnje beležilo leta 2021, a takrat je šlo bolj kot ne za anomalijo v obdobju gospodarskega odboja po pandemiji. Če gremo v obdobje pred pandemijo, je povprečna letna gospodarska rast evrskega območja v letih 2018 in 2019 znašala 0,3 %, podobna oziroma zgolj za spoznanje višja je bila rast skozi večino obdobja po evropski dolžniški krizi. Povprečna rast BDP skozi primerljivo obdobje v ZDA, je bila višja od 2 %. Počasno gospodarsko rast na stari celini torej ne moremo pripisati samo nedavnim zgrešenim odločitvam povezanim z energetskim prehodom, višjim cenam energentov in posledicam vojne v Ukrajini. Za obuditev evropske produktivnosti in gospodarske rasti bodo zato potrebne strukturne spremembe, ki jih je v včeraj objavljenem odmevnem 400 strani dolgem dokumentu o konkurenčnosti EU obravnaval bivši predsednik ECB Mario Draghi. Dokument med drugim zajema predloge, ki zadevajo lajšanje evropske regulative in administracije, privabljanje zasebnih investicij predvsem v tehnologijo, zeleno energijo in digitalizacijo, reforme na trgu dela, večjo vključenost v poklicno izobraževanje in digitalne veščine, povečanje obrambne neodvisnosti ter neodvisnosti na področju energije in ključnih materialov. Draghi ocenjuje, da EU za izpolnitev predlogov potrebuje naložbe v višini med 750 in 800 milijard evrov letno oziroma kar 5 % BDP. Dokument naj bi bil pomemben temelj za bodoče ukrepe in politike v EU, a za uspešno implementacijo predlogov bo potrebno predvsem poenotenje in več pragmatičnosti na razdrobljenem in krhkem evropskem političnem parketu.

Fed bo ostal pri običajnem, 0,25 %, rezu

Zahtevana donosnost na ameriško 10-letno državno obveznico, ki je najbolj spremljan dolžniški vrednotni papir, in zaradi statusa ne tvegane obrestne mere merilo pri vrednotenju tako rekoč vseh vrednostnih papirjev, je upadla na 3,7 % kar je najnižje v letošnjem letu. V luči nekoliko slabših ekonomskih podatkov v ZDA, so postale glasnejše špekulacije o tem, ali so pri Fed preveč odlašali s prvim znižanjem obrestnih mer. Posledično se je povečala možnost za »jumbo« 0,5 % znižanje na prihajajočem septembrskem zasedanju. Bržkone bodo imeli pomemben vpliv na odločitev Fed podatki o ameriškem indeksu cen CPI, ki bodo objavljeni v sredo. Kaže, da bodo pri Fed vseeno ostali pri običajnem, 0,25 % rezu.

Kitajski ekonomski podatki nakazujejo krepitev kitajskih ekonomskih težav

Deflacija se krepi, saj se poleg dolgotrajnega krčenja cen industrijskih izdelkov sedaj krepi še krčenje širšega nabora potrošnih dobrin. Edino cene hrane še delujejo inflacijsko, a tudi tu se cene ohlajajo. Obenem podatki o potrošnji kažejo, da zaradi pričakovanih upadov cen izdelkov kitajski potrošniki trošijo vse manj in čakajo z nakupi, kar dodatno slabša stanje v ekonomiji. Posledice čutijo tudi tuji, tokrat predvsem evropski proizvajalci dobrin. V zadnjih dneh so v ospredju avtomobilski proizvajalci ter proizvajalci luksuznih dobrin, ki močno znižujejo pričakovanja o poslovanju na kitajskem trgu za obdobje do konca leta ter tudi že za 2025. In če so bile delnice proizvajalcev luksuznih dobrin v 2022 in 2023 zvezde evropskih delniških trgov, pogosto pa se jih je omenjalo kot protiutež ameriškim tehnološkim zvezdam, se je pokazalo, da tudi ta podjetja ne zmorejo borbe z ameriškimi giganti. Pokazalo se je da, tudi v industriji luksuznih izdelkov veljajo zakonitosti ciklične industrije in koronski razcvet, ko so bili ljudje doma in si iz »tolažbe« kupovali drage izdelke na dolgi rok ni vzdržen. Sedaj prihaja račun za zapitek in letošnji popravek pri delnicah luksuznih proizvajalcev je med 10 in 50 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Zadnje tedne se pozornost vlagateljev od politike obrestnih mer vse bolj osredotoča na ekonomsko aktivnost. Vlagatelji ocenjujejo možnost recesije. Obrestne mere upadajo, tempo upada ostaja nepredvidljiv. Recesije kljub strahu zaenkrat ni na vidiku in ekonomski podatki ne odstopajo bistveno od zgodovinskih povprečij. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem tehnološke delnice, a slednje ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi profila nadpovprečne rasti. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. V tem obdobju lahko pričakujemo testiranje dna iz avgusta in večje premike na delniških trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, korekcije predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Dejstvo je, da kljub zmernemu upočasnjevanju ameriškega in svetovnega gospodarstva to še naprej raste. Glavni trendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje svoj pohod in prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Trenutno so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Po pričakovanjih sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo gonilna sila delniških trgov. Vrednotenja tehnoloških delnic so še vedno nadpovprečna kar narekuje več previdnosti v prihajajočih tednih in popravki navzdol so možni. A zaradi dobrega poslovanja in nadpovprečne rasti ostajajo tehnološke delnice tudi kot del globalnih trgov privlačna dolgoročna naložba. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Špekulativno so kitajske delnice poceni, a kitajska država se izogiba ukrepom in reformam, zato se zdi da v obdobju do novega leta ne bo bistvenega izboljšanja položaja. Obenem Indija nadaljuje rast in živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, a po močni rasti v zadnjih letih in mesecih bi lahko tudi indijske delnice vzele kratek predah. Korekcije v Indiji ne pričakujemo, bi pa lahko videli nekaj mesečno stagnacijo tečajev, še posebej, če bo na ostalih velikih globalnih trgih v vmesnem obdobju povečana nihajnost.

 

 

 

Potresni sunek, bar in polprevodniki

 

Vlagatelji na Wall Streetu so svoje stave umikali, saj so bili zaradi nadaljnjega padca v tečaju dolar – jen primorani prodati preostale finančne instrumente, kar je na trgu porušilo ravnovesje. Prekaljeni vlagatelji so nihajnost na trgu pospremili z visoko mero optimizma. Nekoč dragi delniški trgi so se pocenili in tako znova ponudili ugodne donose. Nekajodstotni padec so vlagatelji izkoristili za vnovične nakupe in s tem zapolnili vrzeli po potresnem sunku. Večjemu upadu na delniških trgih smo se tokrat izognili, saj se razpoke na stavbah močnega gospodarstva in nižje inflacije niso pokazale.

Po potresnem sunku so delniški trgi pridobili izgubljeno. Ameriški S&P 500 je v tem obdobju pridobil 6,3 odstotka, evropski MSCI Europe je pridobil 6,7 odstotka, svetovni indeks MSCI World pa je v istem obdobju zabeležil 7-odstotno rast. Pozitiven sentiment na trgu so konec prejšnjega tedna potrdili tudi pri ameriški centralni banki Fed, ko je predsednik Powell na konferenci v Jackson Holu predpostavil rez temeljne obrestne mere v septembru. Centralni bankirji namreč opažajo zmerno ohlajanje trga dela, ki dolgoročno pozitivno vpliva na nadaljnje ohlajanje inflacije.

Da bi delniški trgi znova dosegli najvišje tržne vrednosti je Wall Street včeraj potreboval zgolj eno, in sicer objavo ugodnih finančnih rezultatov vodilne družbe na področju umetne inteligence Nvidie. Mali vlagatelji so rezultate nestrpno pričakali v barih po ZDA. Nvidia, ki je od začetka leta 2023 pridobila kar 778 odstotkov, je po včerajšnjem zaprtju ameriških delniških trgov znova postregla z odličnim rezultatom. Prodaja polprevodnikov v višini 30 milijard dolarjev je bila za 1,2 milijarde dolarjev višja od pričakovanih 28,8 milijarde dolarjev. Vodstvo družbe je bilo osredotočeno na nadaljnjo rast bruto marže, ki ostaja na 75,7 odstotka prodaje, prav tako so v vodstvu oznanili nov načrt odkupovanja lastnih delnic, ki znaša 50 milijard ameriških dolarjev.

Tržna norija umetne inteligence, ki sledi visokotehnološkim delnicam že vse od začetka prejšnjega leta, se kljub pozitivnemu rezultatu vodilne družbe Nvidia nekoliko ohlaja, saj so biki pričakovali še boljše napovedi za prihodnje leto. Začetni padec cene delnice lahko pripišemo tudi slabemu sezonskemu delniškemu trendu, ki v zadnjih 30 letih narekuje najslabše donose prav septembra.

 

 

Bik ali medved

 

Da lahko pravilno ocenimo, kako bi lahko bilo videti prihodnjih nekaj mesecev tja do konca leta na globalnih delniških trgih, je treba vedeti, kaj in zakaj se je zgodilo. Doživeli smo namreč manjši likvidnostni šok. Delniški trgi so služili kot bankomat, kjer so vlagatelji, ki so investirali z vzvodom (po domače s sposojenim denarjem) dobili sredstva za poplačilo teh posojil. Sposojali so si večinoma v državah, kjer so navkljub vsemu obrestne mere ostale nizke. Najpogosteje je bila to Japonska in jen. A ker japonska banka počasi dviguje obrestne mere, obenem pa Fed in ECB napovedujeta reze slednjih, se je obrestni diferencial, se pravi razlika v obrestnih merah, začel zapirati. Poskočil je še jen in kar naenkrat se je vlagateljem mudilo s poplačilom kreditov. To je pomembno, ker to pomeni, da delnice niso upadle zaradi pričakovanja recesije ali bistvenega poslabšanja pričakovanj o bodoči profitabilnosti podjetij. Že res, da se gospodarski kazalci nekoliko slabšajo, a je treba to poslabšanje gledati predvsem v luči normalizacije trga dela. V pokoronskem odprtju smo doživeli pomanjkanje delavcev in tako nizke stopnje nezaposlenosti, kot jih nismo videli vsaj zadnjih 50 let. Normalizacija teh izrednih mer zato še ne pomeni recesije. V ZDA je postal priljubljen kazalec imenovan Sahmovo pravilo, ki pove, če brezposelnost v treh zaporednih mesecih zraste za več kot 0,5 odstotne točke, to pripelje ZDA v recesijo. A celo avtorica pravila sama ugotavlja, da verjetno tokrat pravilo prvič ne bo pravilno napovedalo recesije, ker je bil trg dela pregret. Torej, če trg ni padel zaradi pričakovane recesije, je morda res bil kriv kratkoročen likvidnostni šok.

Če iz enačbe ugibanj o bližnji prihodnosti delniških trgov na podlagi zgornjih ugotovitev odstranimo pričakovanja o recesiji, nam ostanejo privlačno ekonomsko okolje s pozitivno gospodarsko rastjo in centralne banke, ki bodo zniževale obrestne mere. Na drugi strani imamo relativno visoka vrednotenja delnic, predvsem tehnoloških, a ta segment trga to upravičuje z visokimi maržami in nadpovprečno rastjo. Ne marže ne rast se trenutno ne zdijo ogrožene, se pa pojavljajo vprašanja, ali bodo silne investicije v umetno inteligenco oziroma AI res obrodile vse te sadove. Najbolj iskren odgovor je, da tega ne ve nihče, niti kreatorji in podjetja sama, je pa jasno, da če zgodba uspe in nekaterih podjetij ne bo zraven, bodo slednja izgubila trge in uspešnost.

V tej zgodbi o pričakovanih donosih delniških trgov do konca leta ne smemo pozabiti na najbolj pričakovan dogodek letošnjega leta. Novembra nas čakajo ameriške volitve in časa je več kot dovolj še za nekaj obratov kot je bil odstop Bidna od kandidature. Volitve s svojo nepredvidljivost vnašajo nemir na ameriške trge in tesnobo povsod drugod po svetu, tako v Evropi kot na trgih v razvoju. Tak razplet ponuja še kar nekaj volatilnosti v prihajajočih tednih in mesecih, kar bo zaradi solidne gospodarske in ekonomske osnove prinašalo nakupne priložnosti na delniških trgih. Po volitvah lahko pričakujemo, da se bodo vsaj ameriški trgi umirili in zopet odločneje stopili na pot rasti. Napoved za preostali del sveta je bolj nehvaležna, saj je precej odvisno od trenutno močno negotovega izida volitev. A dolgoročno naravnanih vlagateljev to ne bi smelo motiti. Kot kaže delniški trgi ostajajo v znamenju bika. Sicer pa analize in statistične raziskave kažejo, da je za vlaganje pomembneje pravilno prepoznati trende v razvoju družbe in gospodarstev in ne toliko, ali smo vložili na delniške trge marca ali septembra. In ti trendi za zdaj ostajajo močni in nespremenjeni. Prebivalstvo razvitega sveta se stara, na trgih v razvoju se krepi srednji razred, tehnologija osvaja svet in prodira v ostale segmente družbe, kot je na primer zdravstvo. Ti trendi ostajajo naklonjeni do svojih vlagateljev, in tega ne spreminja ne manjša likvidnostna kriza izpred enega tedna ne morebitna recesija v prihodnjih letih.

 

 

Politika kroji usodo kapitalskih trgov

 

Nepričakovan poraz Macronove stranke na evropskih volitvah je prinesel pretres tudi v notranji politiki in predčasne volitve. Zmaga leve sredine je prinesla negotovost na delniške trge in visoke padce francoskih delnic. Francoski borzni indeks CAC je v minusu že od začetka leta. Prvo soočenje za predsedniške volitve v ZDA je prav tako povzročilo pretrese na ameriškem delniškem trgu. Po soočenju je verjetnost izvolitve Trumpa narasla na 70 odstotkov, kar je negativno vplivalo na cene delnic. Najbolj so padle cene delnic največjih ameriških podjetij, kot so Google, Nvidia, Amazon in Apple. Nasprotno pa so cene delnic manjših ameriških podjetij, ki so del indeksa Russell 2000, zrasle. Sedem največjih ameriških podjetij (MAG 7) je v približno desetih dneh skupaj izgubilo okoli 1,8 bilijona ameriških dolarjev.

Na dogajanje na borzi trenutno vplivajo tudi rezultati podjetij za drugo četrtletje, ki prinašajo večje pretrese. Google je sicer objavil 13-odstotno rast prihodkov na letni ravni in 31-odstotno rast dobička, vendar so napovedali višje investicije, predvsem na področju umetne inteligence, kar je nekoliko prestrašilo vlagatelje. Podjetje CrowdStrike je doživelo veliko izgubo tržne kapitalizacije po napaki v posodobitvi programov, zaradi česar se je vrednost podjetja znižala za več kot 30 milijard dolarjev.

Avtomobilska industrija je prav tako pod pritiskom. Višje cene avtomobilov so povzročile zmanjšanje povpraševanja, zaradi česar se zaloge pri prodajalcih kopičijo. Evropski proizvajalec STMicroelectronics je že drugi kvartal zapored znižal pričakovanja glede prodaje in dobička za leto 2024, kar je povzročilo 10-odstotni padec cene delnice.

Vidimo, da so pričakovanja glede rezultatov za določena podjetja previsoka, saj cena njihovih delnic po objavi upade. Splošno gledano, lahko sezona dobičkov v naslednjih tednih prinese več razočaranj kot prejšnje četrtletje, ko so bila pričakovanja nižja. Po normalizaciji bo jasno, kje podjetja še vidijo priložnosti za rast in kje je negotovost višja. Že zdaj lahko opazimo, da nekatera podjetja pričakujejo nižjo rast v prihodnosti in da so razmere za poslovanje bolj zahtevne, saj potrošnikom po svetu zmanjkuje denarja, za določene segmente pa se spreminjajo tudi navade. Zdi se, da bo tudi preostanek poletja na globalnih kapitalskih trgih nekoliko bolj negotov. Izrednega pomena bo tudi, ali se nova kandidatka demokratov Kamala Harris lahko postavi po robu Trumpu. To bodo kmalu pokazale prve ankete. Prav tako bo zanimivo spremljati, kakšna bo njena retorika ter kako bo to vplivalo na delniške trge. Hitro se namreč lahko zgodi, da se določene panoge znajdejo pod določenimi pritiski zaradi napovedanih reform in ukrepov.

 

 

 

Krka je pregrela Ljubljansko borzo

 

Vročinski val, ki je zadnje dni zajel Slovenijo, je vročico prinesel tudi vlagateljem na Ljubljanski borzi. Globalno gledano (upoštevajoč lokalno valuto) je do konca prejšnjega tedna index SBITOP trenutno tretji najbolj donosen na svetu!

Pred njim sta letos po donosnosti samo argentinski in turški borzni indeks, merjeno v evrih, pa je SBITOP na petem mestu. Večino zaslug za to rast lahko pripišemo delnicam Krke, ki so letos vlagateljem prinesle že 36-odstotni donos.

Nad rekordom izpred krize

Cena, ki se je dotaknila psihološke meje 150 eur, je tako močno presegla rekord iz norega leta 2007, ko je cena Krke poskočila na 129 eur in kasneje po poku borznega balona na balkanskih borzah zdrsnila vse do 45 eur.

Tokrat takšnega padca seveda ne bo, saj so makroekonomski podatki razmeroma dobri, takrat gnil finančno-bančni sistem, ki je v letu 2007 povzročil veliko finančno in ekonomsko krizo, pa je danes veliko bolj zdrav.

In, kaj je povzročilo takšno rast delnic Krke ? Farmacevtska družba razmeroma dobro posluje že od nekdaj, pa vendar take rasti v tako kratkem času ne pomnimo. Na hitro lahko za rast tečaja naštejemo tri glavne razloge. Eksplicitna rast tečaja se je iz ravni okoli 125 evrov začela konec maja in kaj hitro je cena – v slabem mesecu dni – zrasla za približno 15 odstotkov.

Da se je prek tujega člana Ljubljanske borze, angleško-češke borzne družbe Wood & Co., pojavil večji kupec, ki dnevno kotira večje količine delnic Krke, se je med borznimi posredniki šušljalo že kmalu po začetku rasti tečaja.

Novi delničar iz tujine

Ko je bilo spremembe mogoče videti tudi v delniški knjigi Krke, so se govorice izkazale za resnične. Med 50 največjimi delničarji Krke se je pojavil fiduciarni račun luksemburške izpostave ameriške banke J.P. Morgan. Kdo je končni lastnik, skrit za tem računom, je nemogoče ugibati, verjetno pa gre za enega izmed ameriških investicijskih skladov z naložbeno politiko robnih trgov oziroma frontier markets.

Drugi vzrok bi lahko bil ta, da je na skupščini delničarjev, ta je bila sredi julija, predsednik uprave Krke  Jože Colarič v svojem letnem nagovoru dodatno razveselil delničarje. Krka ob polletju posluje zelo dobro. Skupina Krka je namreč v prvem polletju leta 2024 ustvarila prihodke od prodaje v višini 985,4 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, in 221,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 30 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Velik del rasti čistega dobička sicer izvira iz pozitivnih tečajnih razlik, vendar pa to dejstvo kupcev delnic, ki so se odločili za nakup na podlagi ocene poslovanja prvega polletja, očitno ni preveč vznemirilo.

Zadnji vzrok za rast tečaja delnice do 150 eur pa gre seveda iskati v potrjeni dividendi v višini 7,5 evra. To je, kot že tolikokrat napisano, v primerjavi z obrestno mero za bančne depozite odlična donosnost. Z zanimanjem bomo torej spremljali, kako se bodo kupci delnic Krke obnašali po 23. juliju, ko delnica ne bo več prinašala pravice do dividende.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Poletje je na vrhuncu in počitnice tečejo s polno paro povsod na severni polobli, a dogajanje na finančnih trgih ni nič kaj dopustniško. Indeks volatilnosti VIX je bil pretekli teden najvišje po aprilu in teden so zaznamovale velike razlike med donosi in gibanji na posameznih delih trga.  

 

Ameriški S&P 500 pretekli ponedeljek do novih rekordnih vrednosti

Ameriški S&P 500 se je prejšnji ponedeljek dotaknil novih rekordnih vrednosti, a sledila je velika rotacija iz tehnoloških velikanov v t.i. vrednostne delnice in nekatere druge segmente trga, ki so v preteklih mesecih močno zaostajali v rasti. Izjemna rast majhnega števila največjih delnic v zadnjem obdobju je privedla do tega, da največjih 10, v veliki meri tehnoloških delnic v ZDA, predstavlja več kot tretjino tržne kapitalizacije indeksa elitnih 500 ameriških delnic. Vsak zdrs velikanov kot so Nvidia, Apple in Microsoft ima zato velik vpliv na indekse. S&P 500 je tako pretekli teden izgubil 2 %, tehnološki Nasdaq celo 4 %, istočasno pa so bili v zeleno odeti nekateri drugi indeksi kot je industrijski Dow Jones in indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000. Slednji je v zadnjih dveh tednih pridobil skoraj 8 %, kar je predvsem posledica preusmeritve v segmente, za katere se meni, da bodo imeli največ koristi od nižanja obrestnih mer. Kljub nedavnim premikom vrednotenja kažejo na to, da imajo vrednostne in delnice z manjšo tržno kapitalizacijo še precej prostora za rast in s tem zmanjšanja zaostanka za hitro rastočimi (growth) delnicami. V zadnjih tednih se je lepo pokazal pomen diverzifikacije naložbenih portfeljev in discipliniranosti vlagateljev pri razpršitvi portfeljev.

Špekulacije o izidu predsedniških volitev

Svoje k zasukom preferenc vlagateljev na ameriških borzah prispevajo tudi špekulacije o izidu predsedniških volitev. Po poraznem Bidnovem nastopu na predsedniški debati in poskusu atentata na Donalda Trumpa, so vlagatelji povečali stave na delnice, ki naj bi prosperirale ob zmagi republikancev. Napovedi povečanja javnih infrastrukturnih izdatkov pozitivno vplivajo na delnice gradbenih in nekaterih industrijskih podjetij, ohlapnejše regulacije in nižanje davkov naj bili voda na mlin finančne industrije in naftnih podjetij. Na drugi strani so izgubljale delnice segmenta zelene energije in povezane z marihuano. Omenjenima področjema je namreč Trumpova administracija manj naklonjena kot demokrati. Umik Bidena zaenkrat ni bistveno vplival na razmerja in napovedi, saj Trump ostaja favorit, a do volitev je še 100 dni in spremeni se lahko marsikaj.

Vrhunec sezone objav četrtletnih rezultatov

Ta teden bo vrhunec sezone objav četrtletnih rezultatov, ki se je sicer začela vzpodbudno. A rezultati težko kategornikov kot so Alphabet, Tesla, Apple, Microsoft, Amazon in Meta, bi lahko v naslednjih dneh nakazali, ali so bili nedavni premiki razmerij na borzah samo lepotni popravki, ali pa morda napoved bolj znatnih preobratov v trendih.

ECB pretekli teden nivo ključnih obrestnih mer ohranila nespremenjen

Nekoliko v senci pestrega dogajanje čez lužo so pri evropski centralni banki pretekli teden nivo ključnih obrestnih mer ohranili nespremenjen pri 3,75 %. Evrska inflacija, ki je vrh pri 10,6 % dosegla jeseni 2022, se je v zadnjih mesecih približala ciljnima 2 %. Vendar pa je rast plač še zmeraj visoka, toge razmere na trgu dela namreč zaposlenim omogočajo, da postopoma nadoknadijo izgubo rasti realnega dohodka v obdobju visoke inflacije. To napaja inflacijo na področju storitev, ki ostaja trdovratna in centralne bankirje ohranja na preži.

Kitajska centralna banka nepričakovano nekoliko znižala referenčne obrestne mere

Nekaj dni po planarnem zasedanju kitajske komunistične partije je kitajska centralna banka, z željo po obuditvi gospodarske aktivnosti, nepričakovano nekoliko znižala referenčne obrestne mere. A kitajska centralna banka ostaja osredotočena na ohranjanje vrednosti juana, zato konkretnejšega rahljanje denarne politike vsaj do začetka cikla zniževanja obrestnih mer v ZDA ni pričakovati. Tudi sicer zasedanje kitajskih oblasti ni pustilo posebnega vtisa na vlagatelje. Cene nepremičnin so se junija znova znižale, kar kaže na to, da maja sprejeti ukrepi za obuditev trga nepremičnin niso dosegli želenega učinka. Zaupanje potrošnikov ostaja nizko, gospodarstvo pa se bori s šibko deflacijo tako da delniški trgi niso videli nobene luči na koncu tunela. Svetla azijska zvezda ostaja Indija, ki je vse večji magnet za vlagatelje, saj zdrava ekonomska rast ponuja dobre donose za podjetja, obenem pa pravno okolje in svobodna gospodarska pobuda ostajata ključna razlika v primerjavi s Kitajsko.

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in ekonomska aktivnost sta ključna dejavnika na kapitalskih trgih. Obe področji sta trenutno vlagateljem naklonjeni. Obrestne mere so dosegle vrh, vprašanje je samo kako hitro jih bodo centralne banke uspele spustiti. Tako v Evropi in ZDA se letos pričakuje vsaj en rez v višini 0,25 %, obenem pa obstaja precejšnja verjetnost še za enega dodatnega. To veča privlačnost tako delniških kot tudi obvezniških trgov. Dolgoročne obveznice so zaradi tega privlačnejše in zato tveganju manj naklonjenim vlagateljem priporočamo sklad Generali Bond. Po pričakovanjih sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ekonomska aktivnost ostaja relativno močna, čeprav se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila. Trg dela je še naprej tisti gradnik, ki ohranja zaupanje potrošnikov in s tem trošenje na nivojih, ki omogočajo rast BDP. Tudi v Evropi se kljub političnim pretresom ekonomska situacija popravlja, a ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo gonilna sila delniških trgov. Vrednotenja slednjih so nadpovprečna in kar narekuje več previdnosti in ključni bodo rezultati poslovanja, ki prihajajo. Vseeno se v okolju prihajajočih ameriških volitev zdijo relativno varna naložba, zaščitena pred dnevnimi političnimi pritiski, ki se pojavljajo v nekaterih drugih panogah kot so zdravstvo, energija ali oskrba. Za naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost. Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja, seveda s svetlo izjemo Indije. Indijsko gospodarstvo po volitvah dela z visokimi obrati, vsi ekonomski kazalci nakazujejo močno rast gospodarstva. Nasprotje je Kitajska, kjer zadnje partijsko plenarno zasedanje ni prineslo novih ukrepov za rešitev nakopičenih gospodarskih težav. Zato znižujemo priporočilo za Kitajsko. Generali Indija – Kitajska zato ostaja špekulativna naložba z možnostjo večjega premika, a slednji se oddaljuje v prihodnost. Zdi se, da bo za vlagatelje, ki so naklonjeni povečanemu tveganju potrebna močna potrpežljivost.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Ugodni podatki junijske inflacije v ZDA so borzam dali nov pospešek. Ob višji možnosti za nižanje obresti na prihajajočih zasedanjih, so vlagatelji povečali izpostavljenost nekaterim, predvsem bolj tveganim segmentom trga, ki so bili v dosedanjem delu leta v senci največjih tehnoloških delnic. Indeks ameriških delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 je v preteklem tednu pridobil kar 6 % in tako vsaj nekoliko zmanjšal letošnji zaostanek za donosi velikih tehnoloških delnic.

 

V ZDA so banke pretekli teden začele sezono objav četrtletnih rezultatov

Junijska inflacija v ZDA je bila, merjeno s CPI, pri 3 %, na mesečni ravni pa so se cene celo malenkost znižale, saj je bila prvič po zaprtju ameriškega gospodarstva na začetku leta 2020 izmerjena deflacija v višini 0,1 %. K upočasnitvi junijske splošne inflacije so sicer precej pripomogle nižje cene naftnih derivatov, a tudi jedrna inflacija, ki je očiščena vpliva gibanj cen energentov in hrane je junija upadla na 3,3 %, kar je najmanj po juniju 2021. Po objavi svežih inflacijskih podatkov je na terminskih trgih septembrsko nižanje ključnih obrestnih mer v ZDA vračunano skoraj z gotovostjo, z veliko verjetnostjo nato še vsaj eno znižanje do konca letošnjega leta, čemur naj bi sledila serija znižanj v letu 2025. Glede na trenutne podatke gre za dokaj agresivna pričakovanja. Še zmeraj robustna gospodarska rast predstavnikom Fed omogoča, da ostanejo osredotočeni na dokončno umiritev inflacije, ki kljub spodbudnejšim številkam na nekaterih področjih ostaja trdovratna. V ZDA se je pretekli teden z bankami začela tudi sezona objav četrtletnih rezultatov. V drugem četrtletju naj bi se dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečali za skoraj 9 %. Pričakovanja so torej znova zelo visoka. Morda celo nekoliko previsoka in vsako razočaranje bo trg močno kaznoval.

Ne moremo mimo poskusa atentata na Donalda Trumpa, ki pa ob ponedeljkovem odprtju borz ni prinesel večjih pretresov. Trgi so se odzvali predvsem na še povečane možnosti za Trumpovo zmago na volitvah, ki bi bržkone pomenila manj fiskalne odgovornosti že tako visoko zadolženih ZDA, posledično so se nekoliko povišale zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice.

Evropske borze so večinoma pridobivale

Evropske borze so pod vtisom pozitivnih inflacijskih podatkov v ZDA večinoma pridobivale. Poleg tega je presenetljiv razplet francoskih volitev omilil strah pred fiskalno (ne)disciplino nove francoske vlade. Tudi program zmagovalnega levega zavezništva NFP sicer vsebuje ukrepe, ki bi pomenili dodatno breme na francoske javne finance. A sestava parlamenta bo bolj uravnotežena kot je kazalo pred volitvami, kar predstavlja manjše tveganje za radikalnejše spremembe, ki bi lahko skrhale zaupanje v vzdržnost francoskega dolga.

Delnice Krke dosegle novo rekordno vrednost

Med evropskimi borzami še naprej pozitivno izstopajo trgi iz regije Jugovzhodne Evrope, kamor spada tudi ljubljanska borza. Slovenski indeks SBI TOP je od začetka leta pridobil že več kot 30 %. Pretekli teden so pri Krki predstavili znova zelo dobre rezultate prvega polletja. Dobiček skupine Krka se je glede na enako obdobje lani povečal za 30 %, prihodki pa za 7 %. Vlagatelji so se razveselili novega zvišanja dividende, ki bo znašala 7,5 evra bruto na delnico. Delnice Krke so dosegle novo rekordno vrednost. Močno v zelenem je prvo polovico letošnjega leta sklenila tudi velika večina ostalih domačih borznih družb.

Okrevanje Kitajske ostaja neprepričljivo

Podatki za Kitajsko kažejo, da okrevanje ostaja neprepričljivo, domači potrošniki pa zadržani, kar se odraža na inflaciji, ki je bila junija pri 0,2 %. Na drugi strani je izvoz presegel napovedi, kar gre bržkone pripisati temu, da so proizvajalci pohiteli s pošiljkami na zahod, preden nastopijo v veljavo carine glavnih trgovinskih partneric. Obenem je objavljena rast BDP v drugem četrtletju negativno presenetila tudi največje pesimiste in zdi se, da se kitajske gospodarske težave še poglabljajo. Ta teden bo pod drobnogledom vlagateljev plenarno zasedanje centralnega komiteja komunistične partije, na katerem bo v središču določanje smernic kitajskega gospodarstva v naslednjih letih. Pričakovanja so nizka, a zadnje čase povsem upravičeno.

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in ekonomska aktivnost sta ključna dejavnika na kapitalskih trgih. Obe področji sta trenutno vlagateljem naklonjeni. Obrestne mere so dosegle vrh, vprašanje je samo, kako hitro jih bodo centralne banke uspele spustiti. Tako v Evropi in ZDA se letos pričakuje vsaj en rez v višini 0,25%, obenem pa obstaja precejšnja verjetnost še za enega dodatnega. To veča privlačnost tako delniških kot tudi obvezniških trgov. Dolgoročne obveznice so zaradi tega privlačnejše in zato tveganju manj naklonjenim vlagateljem priporočamo sklad Generali Bond. Ekonomska aktivnost ostaja relativno močna, čeprav se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila. Trg dela je še naprej tisti gradnik, ki ohranja zaupanje potrošnikov in s tem trošenje na nivojih, ki omogočajo rast BDP. Tudi v Evropi se kljub političnim pretresom ekonomska situacija popravlja, a ameriška tehnološka podjetja ostajajo gonilna sila delniških trgov. Vrednotenja slednjih so nadpovprečna in kar narekuje nekoliko več previdnosti. Vseeno se v okolju prihajajočih ameriških volitev zdijo relativno varna naložba, zaščitena pred dnevnimi političnimi pritiski, ki se pojavljajo v nekaterih drugih panogah kot so zdravstvo ali oskrba. Za naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost. Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja, seveda s svetlo izjemo Indije. Indijsko gospodarstvo po volitvah dela z visokimi obrati, vsi ekonomski kazalci nakazujejo močno rast gospodarstva. Nasprotje je Kitajska, ki bo v prihajajočih dneh začela julijsko partijsko plenarno zasedanje, kjer javnost in vlagatelji zopet pričakujejo nove ukrepe za rešitev nakopičenih gospodarskih težav, a smer in aktivnost zadnjih mesecev kažejo na to, da previdnost pri pretiranih pričakovanjih ni odveč. Generali Indija – Kitajska zato ostaja špekulativna naložba z možnostjo večjega premika, a zdi se, da bo za vlagatelje, ki so naklonjeni povečanemu tveganju potrebna dodatna potrpežljivost. Za konzervativne vlagatelje rezi v obrestnih merah centralnih bank večajo privlačnost daljših obvezniških naložb, ki so zastopane predvsem v skladu Generali Bond.