Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Prvi teden leta 2025 je na finančne trge prinesel nekaj umirjanja po obdobju skokovite rasti

Ameriški indeksi, ki so skozi zadnje mesece beležili stabilno rast, so nekoliko popustili pod pritiskom unovčevanja dobičkov. Indeks S&P 500 je teden zaključil z rahlim upadom, kar lahko pripišemo predvsem menjavi investicijskih tokov iz tehnološkega sektorja v bolj defenzivne panoge. Ključne tehnološke delnice, kot so Apple in Microsoft, so po lanskih izjemnih donosih zabeležile manjše popravke, kar pa ne pomeni občutnejšega upada zaupanja vlagateljev. V preteklem tednu so vlagatelje predvsem presenetili makroekonomski podatki iz ZDA. Decembra je bilo v ZDA namreč ustvarjenih 220 tisoč novih delovnih mest, kar je nekoliko preseglo pričakovanja analitikov. Stopnja brezposelnosti ostaja pri nizkih 3,8 odstotka, kar potrjuje robustno stanje trga dela. Vroči podatki vnovično naznanjajo inflacijske pritiske, kateri pa na trg prinašajo bojazen po daljšem obdobju višjih obrestnih mer oziroma manj rezov Fed od pričakovanj. Posledično je pristop ameriške centralne banke bolj previden, saj se inflacija nikakor noče spustiti do ciljne vrednosti 2 odstotka.

Evropski trgi so teden zaključili z rahlo rastjo

Evropski trgi so teden zaključili z rahlo rastjo, podprti s podatki o nižji inflaciji v Evropi. Decembrska inflacija v evrskem območju ostaja na 2,7 odstotka, kar je okrepilo pričakovanja, da bo Evropska centralna banka spomladi nadaljevala s postopnim zniževanjem temeljne obrestne mere. Pričakovanja gredo v smeri zniževanja 0,25 % vsako četrtletje.

Pretekli teden se je izkazal za izjemno donosnega vlagateljem izpostavljenim do rasti cen zemeljskega plina in surove nafte

Pretekli teden se je izkazal za izjemno donosnega predvsem za vlagatelje, ki so bili izpostavljeni do rasti cen zemeljskega plina in surove nafte. Zemeljski plin je namreč v preteklem tednu poskočil zaradi  napovedi o dlje trajajočem hladnejšem vremenu na območju Evrope in severne Amerike. Cena zemeljskega plina v Severni Ameriki je tako poskočila za dobrih 10 odstotkov. Podobno dogajanje smo lahko spremljali na trgu nafte, kjer je novica o potencialnem deficitu zaradi manjše dobave, povzročila dvig cen surove nafte za slabih 5 odstotkov.

Svetovni delniški in obvezniški trgi so v preteklem tednu veliko pozornosti namenili tarifam

Svetovni delniški, kot tudi obvezniški, trgi so v preteklem tednu veliko pozornosti namenili tarifam, ki bi jih lahko v prvem letu mandata vzpostavil novo izvoljeni predsednik Donald Trump. Tarife naj bi bile usmerjene predvsem zoper uvoz dobrin iz Kanade, Mehike, Kitajske in držav članic Evropske Unije. Čeprav so imele takšne napovedi v preteklosti omejen vpliv na širše trge, bi nova protekcionistična politika lahko negativno vplivala na potrošniški sektor, ter na avtomobilsko in tehnološko industrijo, ki sta odvisni od globalnih dobavnih verig.

Evro še naprej izgublja proti dolarju

Teden je zaključil na nivoju 1,02 dolarja za evro, in verjetno bomo kmalu videli tudi pariteto, ko se vrednosti izenačita.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

Kaj prinaša leto 2025?

 

V letošnjem letu tako visokih donosov ne gre pričakovati. Indeks se trenutno giblje okoli 5800 točk, povprečna napoved rasti analitikov največjih investicijskih družb za konec leta 2025 znaša okoli deset odstotkov. Najbolj optimistični napovedujejo tudi preko 7.000 indeksnih točk, kar bi pomenilo okoli 20-odstotno rast. Volilni rezultat ameriških volitev je na delniške trge prinesel pozitivno vzdušje. Debirokratizacija, deregulacija ter nižji davki so dali delniškim trgom dodaten zagon. Vzdušje pri manjših podjetjih se je prav tako izboljšalo.

To se trenutno kaže v makro okolju, kjer ameriška ekonomija še naprej beleži „prenizko“ brezposelnost, „predobre“ podatke o gospodarski rasti ter zelo pozitivno razpoloženje potrošnikov in podjetij. To je privedlo do povečanja donosnosti na ameriškem obvezniškem trgu, kjer so se donosnosti od lanskega septembra zvišale za eno odstotno točko, na trenutno 4,7 odstotka pri ameriški desetletni obveznici. Posledično se letos pričakuje samo še en rez obrestne mere. Pojavlja se tudi vprašanje, ali je bil lanski rez v višini 0,5 odstotne točke prehiter. Dobre razmere in ponovno višje donosnosti pri ameriških obveznicah so povzročile, da je evro z dolarjem skoraj na pariteti. Obvezniški trgi vplivajo tudi na delniške, predvsem na dražja podjetja ter tista, ki so bolj zadolžena, ali pa šele začenjajo ustvarjati dobičke. Na delniškem trgu se tako trenutno čuti določena napetost, kar odraža tudi naraščajoči indeks strahu VIX. Določena korekcija bi bila za trge zdrava in pričakovana, kar bi predstavljalo lepo nakupno priložnost za dolgoročne vlagatelje, saj že kar nekaj časa ni bilo priložnosti za nakup delnic po nekoliko nižjih cenah.

Za leto 2025 se zdi, da bi prav tako lahko bilo pozitivno. Napovedani dobički za S&P 500 v letošnjem letu znašajo okoli 15 odstotkov, kar je nadpovprečna rast. Še nekoliko višje dobičke so napovedala podjetja, znana pod vzdevkom Magnificent 7. Gospodarska slika bo ostala močna, prav tako potrošnik. Velika neznanka ostaja Donald Trump, predvsem v kolikšni meri bo uresničil napovedane ukrepe ter koliko ukrepov bo takih, ki še niso vračunani v cene delnic. Ti lahko vplivajo bodisi pozitivno ali negativno. Dejstvo je, da se je treba spremembam čim prej prilagoditi in ustrezno reagirati, bodisi z nakupi bodisi prodajo določenega sektorja ali podjetja.

V primeru večjih makroekonomskih pretresov pa ima Fed dovolj manevrskega prostora za omilitev težav. Prav tako je v ZDA še naprej vedno ogromno sredstev, skoraj 7 bilijonov, v denarnih skladih. Tudi ta se lahko začnejo prelivati, če se obrestne mere znižajo. Leto 2025 bo zagotovo bistveno bolj zahtevno kot zadnji dve leti, zato bo potrebno prilagajanje in izkoriščanje priložnosti, ki jih bo prineslo.

 

 

 

Ameriška rast proti evropski stagnaciji

 

Razkorak med staro celino in Združenimi državami se ni začel letos, temveč ga na kapitalskih trgih opažamo že celotno desetletje. Od začetka milenija in vse do leta 2014 so evropski in ameriški indeksi beležili podobne donose. Nato pa so ameriški trgi začeli bistveno prehitevati evropske. Ta trend se je le še poglobil z razcvetom tehnološkega sektorja v ZDA in hitrejšim okrevanjem po finančni krizi leta 2008.

Razlike v donosnosti indeksov lahko delno pojasnimo z različnimi regulatornimi pristopi. V Združenih državah regulatorji pogosto izbirajo manj omejujoče ukrepe, kar omogoča podjetjem večjo fleksibilnost pri poslovanju in spodbujanje inovacij. V Evropi pa strožja regulativa pogosto predstavlja oviro za rast podjetij, zlasti v visokotehnoloških sektorjih. Eden izmed najbolj presenetljivih podatkov v tem kontekstu je dejstvo, da v Evropski uniji v zadnjih petdesetih letih ni bilo ustanovljeno nobeno podjetje, ki bi danes preseglo tržno kapitalizacijo 100 milijard evrov. V istem obdobju pa je v ZDA nastalo vseh osem največjih podjetij, katerih vrednost presega 1.000 milijard evrov. To jasno kaže na velik razkorak v inovacijskih in poslovnih dinamikah obeh regij.

Visokotehnološka podjetja, kot so t. i. »Magnificent 7«, so v zadnjem desetletju ustvarila izjemno dodano vrednost, ki se odraža tudi v njihovem dobičku na delnico. Medtem ko je v ZDA dobiček na delnico v zadnjih desetih letih rasel povprečno 10 odstotkov na leto, je ta rast za evropska podjetja znašala manj kot 5 odstotkov letno. Slabši finančni rezultati evropskih podjetij so privedli tudi do nižjih vrednotenj, ki poleg slabše konkurenčnosti odražajo še politično nestabilnost regije in visoko izpostavljenost do kitajskega gospodarstva.

Vlagatelji nestrpno pričakujejo spremembe v evropski regulativi, ki bi spodbudile inovativnost tehnoloških podjetij ter zmanjšale politično nestabilnost. To bi lahko vodilo k višjim dobičkom in večji konkurenčnosti evropskih podjetij. Ključni signal za izboljšanje bi lahko bila sprememba energetske politike v Nemčiji. Cene električne energije so se namreč v preteklem tednu povzpele na več kot 936 evrov na megavatno uro, kar je celo več kot v času energetske krize leta 2022. Večja energetska neodvisnost Nemčije bi pomenila nižje stroške za lokalna podjetja in izboljšanje konkurenčnosti evropskih tržnih podjetij.

V vmesnem času pa lahko pričakujemo nadaljevanje trenutnega trenda, večanja razkoraka med evropskimi in ameriškimi delniškimi indeksi, vse dokler se valutno razmerje med evrom in ameriškim dolarjem ne prevesi v prid dolarja. Nova valutna dinamika bi lahko evropskim proizvajalcem omogočila večjo konkurenčnost na globalnih trgih, zlasti pri izvozu v države zunaj Evropske unije.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Delniški trgi v zaključku leta ne popuščajo

Tudi v zaključku leta delniški trgi ne popuščajo. Najbolj spremljani globalni, ameriški in celo nekateri evropski borzni indeksi, so pretekli teden dosegali nove rekorde, pri čemer so teden zaznamovale precejšnje razlike v donosih med posameznimi segmenti trga. Vodile so delnice iz sektorja tehnologije, komunikacijskih storitev in ne-nujne potrošnje, negativno pa so izstopale tako imenovane vrednostne delnice iz sektorjev energije, materialov in komunalnih storitev.

Ameriški trgi dela ostaja v dobri kondiciji

Med svežimi makroekonomskimi podatki v ZDA je bilo pod drobnogledom poročilo s trga dela. Število novo ustvarjenih delovnih mest se je novembra zvišalo nad 200 tisoč, občutno nad napovedmi ekonomistov in povprečjem zadnjih šestih mesecev. Še zlasti je razlika očitna v primerjavi s preteklim mesecem, ko je ameriško gospodarstvo ustvarilo občutno manj kot 50 tisoč novih delovnih mest. Veliko boljši novembrski podatki so prišli kot potrditev, da oktobrskih podatkov s trga dela ni poslabšalo ohlajanje gospodarstva, temveč enkratni dejavniki, predvsem zelo aktivna sezona hurikanov in stavka v Boeingu. Splošno gledano ameriški trg dela ostaja v zelo dobri kondiciji.

Tretji zaporedni rez obrestnih mer Fed se zdi najbolj verjeten scenarij

Poleg novembrskega indeksa cen CPI, ki bo objavljen ta teden, so bili pretekli teden objavljeni podatki s trga dela med zadnjimi pomembnimi makroekonomskimi objavami pred zasedanjem ameriške centralne banke, ki bo potekalo med 17. in 18. decembrom. Kljub temu, da je ameriško gospodarstvo novembra ustvarilo več novih delovnih mest od napovedi, inflacija pa je obtičala nekoliko nad ciljnimi vrednostmi, se trenutno zdi tretji zaporedni 0,25 % rez obrestnih mer na decembrskem zasedanju Fed najbolj verjeten scenarij.

Tudi v preteklem tednu ni šlo brez geopolitičnih vznemirjenj

Medtem, ko stalni in izbruhi novih konfliktov na Bližnjem vzhodu ter v Ukrajini praktično ne vplivajo več na finančne trge, sta vlagatelje in javnost pretekli teden presenetili uvedba vojnega stanja v Južni Koreji ter padec močne vlade v Franciji. Stopnjevanje že več mesecev trajajoče politične paralize je na francoskih trgih pustilo posledice. Osrednji francoski borzni indeks CAC 40 močno zaostaja za donosi širših evropskih borznih indeksov, razkorak med zahtevanimi donosi na francoske državne obveznice in primerljive nemške obveznice, je bil na začetku decembra največji v zadnjih 10 letih in se je približal nivoju Grčije. Razglasitev vojnega stanja v Južni Koreji, ki je 13. največje svetovno gospodarstvo, ni pustilo večjih posledic na globalnih borzah, medtem pa je južnokorejski indeks Kospi pretekli teden izgubil okrog 5 %.

Kitajske delnice so pridobivale

Kitajske delnice so na podlagi pričakovanj o predstavitvi dodatnih stimulativnih ukrepov pridobivale. Malenkost boljšo sliko kitajskega gospodarstva, v primerjavi s preteklimi meseci, kažejo podatki indeksa nabavnih managerjev PMI, ki so bili drugi mesec zapored v območju rasti, torej nad 50. Na drugi strani pa kakršnegakoli bolj vzdržnega okrevanja zaenkrat ne kažejo podatki s kitajskega trga nepremičnin.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gospodarska aktivnost v ZDA ostaja močna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s upočasnjeno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Po zaslugi močne Amerike in njenega  gospodarstva svetovno gospodarstvo še naprej raste. Borzna rast je v zadnjem letu povišala vrednotenja tehnološkim delnicam ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi, kot je umetna inteligenca. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi hitre rasti poslovanja. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a previdnost vseeno ni odveč, saj se nova Trumpova administracija šele postavlja in prihaja do večjih presenečenj, ki se lahko bodo, ali pa tudi ne, uresničile. Vseeno nova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi pričakovanega znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov. Vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka, predvsem v tehnološkem sektorju. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna dejavnika. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Kitajske delnice zaenkrat niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi drsijo proti poletnemu dnu. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj hitra. A taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

 

Razkorak med Evropo in ZDA se krepi

 

Objave poslovnih rezultatov osrednjih slovenskih gospodarskih družb, tako imenovanih blue chipov, za letošnjih prvih devet mesecev so bile večinoma boljše od lanskih.

Krka je v omenjenem obdobju v primerjavi z lani imela večje prihodke (na vseh trgih) in dobiček, za prihodnje leto napovedujejo še dodatno rast. V skupini Petrol je porasel dobiček, do konca leta pa pričakujejo, da bodo dosegli načrtovani, rekordni letni dobiček.

Telekom Slovenije je ob rahli rasti prihodkov v prvem devetmesečju že presegel načrtovani dobiček za vse leto. Obe zavarovalniški skupini (Sava in Triglav) sta poslovali precej bolje od lani, saj letos v nasprotju z lani ni bilo večjih naravnih ujm, ki bi negativno vplivale na škodni rezultat.

Na večje prihodke in dobiček Cinkarne Celje je pozitivno vplivala uvedba začasnih carin EU za kitajske konkurente, v Luki Koper pa so kljub težavam v ladijskem prometu dosegli rahlo boljše rezultate kot lani. Skupina NLB je kljub večjemu dobičku ohranila napovedi za prihodnje leto nespremenjene, saj se zaradi nižanja ključnih obrestnih mer ECB zmanjšuje dobičkonosnost poslovanja.

Precej bolj temni oblaki pa se zgrinjajo nad zreškim Uniorjem, katerega poslovanje se je zaradi krize v evropski avtomobilski industriji precej poslabšalo. V prvih devetih mesecih so imeli izgubo iz poslovanja, uprava družbe pa je napovedala prestrukturiranje.

Kljub pozitivnim rezultatom podjetij je sicer Indeks SBITOP v zadnjem mesecu imel manjše donose od osrednjega nemškega (DAX) in ameriškega (S&P 500) indeksa.

Divergenca med ECB in Fedom se veča

Ne glede na večinoma pozitivne rezultate slovenskih blue chipov pa ekonomski kazalniki v Evropi nakazujejo na precej šibko gospodarsko okolje. Težave v evropski industriji zaradi višjih cen energije in vse večje konkurenčnosti kitajskih proizvodov najbolj vplivajo na avtomobilsko in kemično industrijo.

Na negativno razpoloženje vplivajo tudi skrbi glede morebitnih novih carin, ki jih napoveduje prihajajoči ameriški predsednik Donald Trump. Težave se širijo tudi v storitveni sektor, kar poleg nadaljevanja disinflacije v območju z evrom na široko odpira vrata nadaljnjim rezom ključnih obrestnih mer ECB. Trenutno vlagatelji tako v prihodnjih 12 mesecih pričakujejo za več kot 150 bazičnih točk rezov.

Onkraj Atlantika ostaja gospodarska slika precej bolj robustna. Storitveni sektor, ki je glavno gonilo ameriškega gospodarstva, dela s polno paro, ameriški potrošnik je še vedno pripravljen trošiti. Ob še vedno spodbudnih gospodarskih podatkih in v pričakovanju politik predsednika Trumpa, ki naj bi na prvi pogled imele inflatorni učinek, se v prihodnjih 12 mesecih pričakuje za zgolj 75 bazičnih točk rezov. Občutna divergenca v obsegu rezov obrestne mere se je v prejšnjem mesecu že poznala pri padcu vrednosti evra proti ameriškega dolarja.

Skrbi glede francoskih obveznic

Na negativno razpoloženje v Evropi vpliva tudi dogajanje v Franciji, kjer ob velikem proračunskem primanjkljaju (6,2 odstotka BDP) in visokem razmerju med dolgom in BDP (112 odstotkov) tržni vlagatelji pozorno spremljajo krhko politično ravnovesje v državi.

Manjšinska vlada je sprejela proračun brez glasovanja v parlamentu, v naslednjem koraku pa ji je parlament »vrnil«, kar bi lahko državo vrnilo v ponovno politično paralizo. Posledično se vlagatelji na obvezniških trgih raje odločajo za obveznice drugih držav, ki so še pred leti veljale za problematične (Španija, Grčija, Italija). Pribitek na desetletne francoske državne obveznice je že presegel španskega in grškega, kar je še pred nekaj leti veljajo za nepojmljivo.

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Zmanjšal se je velik razkorak med letošnjo donosnostjo tehnoloških delnic in preostankom trga 

Medtem ko je indeks S&P 500 najvišjo vrednost prejšnjega bikovskega trenda dosegel že decembra lani, v letošnjem letu pa vztrajno postavljal nove mejnike, se je indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 šele prejšnji teden prvič dotaknil vrednosti iz novembra 2021. Kljub siloviti rasti glavnih indeksov pa vrednotenja na marsikaterem segmentu trga ostajajo zmerna. V zadnjih tednih so se zlasti dobro odrezale delnice iz sektorja ne-nujne oziroma široke potrošnje, financ in energetike. Na drugi strani so delnice iz t.i. skupine izjemnih sedem (Apple, Amazon, Alphabet, Microsoft, Meta, Nvidia in Tesla) z izjemo zadnje, zaostajale za donosi preostanka ameriškega delniškega trga.

Trump napovedal, da namerava po inavguraciji uvesti carine na uvoz iz Mehike in Kanade ter dodatne carine na uvoz iz Kitajske

Trump je pretekli teden na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da namerava hitro po inavguraciji 20. januarja uvesti 25 % carine na uvoz iz Mehike in Kanade ter dodatne 10 % carine na uvoz iz Kitajske. Negativno so reagirale predvsem delnice iz sektorjev, ki so močni uvozniki v obe sosedi kot na primer ameriški proizvajalci avtomobilov. Širši trg je novice prenesel brez večjih prask. Sta pa zdrsnila kanadski dolar in mehiški peso. Podobno kot v prvem Trumpovem mandatu lahko tudi v naslednjih štirih letih pričakujemo, da bodo tovrstne nenapovedane objave na družbenih omrežjih in neposredne izjave ameriškega predsednika pogosto močno popestrile dogajanje na borzah.

Objavljeni so bili sveži podatki o inflaciji

Vlagatelji na evropske trge so bili pozorni na sveže podatke o inflaciji, ki je bila novembra pri 2,3 % znova nekoliko povišana, kar pa je bilo zaradi sezonskih vplivov in nižje primerjalne osnove pričakovano. Jedrna inflacija v evrskem območju ostaja pri 2,7 %. Inflacija se je stabilizirala dovolj, da bodo, ob slabih makroekonomskih podatkih v Franciji in Nemčiji, pri evropski centralni banki na decembrskem zasedanju znova znižali nivo ključnih obrestnih mer. Vprašanje ostaja ali za standardnih 0,25 % ali pa bodo pri ECB skušali gospodarstvo stimulirati z agresivnejšim 0,5 % rezom, kar pa bi stopnjevalo pritisk na evro, ki je blizu pariteti z ameriškim dolarjem.

Kitajski indeksi so pretekli teden nekoliko pridobili

Kitajski indeksi so pretekli teden nekoliko pridobili, saj so pričakovanja o dodatnem stimulusu kitajske vlade odtehtala zaskrbljenost glede uvedbe tarif iz strani ZDA. Višje tarife so že dodobra vračunane v vrednotenja kitajskih delnic, zato ne predstavljajo več tako velike grožnje za kitajski delniški trg. A slednji postaja vse bolj odvisen od pričakovanj o stimulusu, ki pa je lahko, kot kaže letošnjo dogajanje, zelo izmuzljivo bitje.

Napovedi za indijsko gospodarstvo in borze ostajajo optimistične

Po strmi rasti v prvi polovici letošnjega leta so indijski borzni indeksi v zadnjih tednih izgubljali. Poleg unovčevanja dobičkov in malenkost nižje gospodarske rasti v tretjem četrtletju (5,4 % na letni ravni), so k ohlajanju optimizma pridodale obtožbe proti Adani Group, eni izmed največjih in najvplivnejših indijskih korporacij, ki jo vodi Gautam Adani. Obtožbe, ki so jih sprožili preiskovalni novinarji in opozicijske stranke, vključujejo sum korupcije, manipulacijo cen delnic ter zavajajoče razkritje podatkov o finančnem stanju podjetij v skupini. Adani Group, ki deluje na številnih področjih, vključno z energetiko, logistiko, pristanišči in infrastrukturo, je zelo pomembna gonilna sila indijskega gospodarskega razvoja. Razvpiti Gautam Adani, nekoč najbogatejši človek v Aziji, je bil močno povezan tudi z indijsko vlado. Kljub vsemu pa napovedi v povezavi z indijskim gospodarstvom in borzami ostajajo optimistične, saj bo Indija ostala eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu, podprto z močno domačo porabo, hitro urbanizacijo, ugodno demografsko sliko in rastočim srednjim razredom. Vse to v vse večji meri privablja velike tuje naložbe, zlasti v sektorje, kot so tehnologija, proizvodnja in infrastruktura.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gospodarska aktivnost v ZDA ostaja močna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s upočasnjeno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Po zaslugi močne Amerike in njenega  gospodarstva svetovno gospodarstvo še naprej raste. Borzna rast je v zadnjem letu povišala vrednotenja tehnološkim delnicam ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi, kot je umetna inteligenca. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi hitre rasti poslovanja. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a previdnost vseeno ni odveč, saj se nova Trumpova administracija šele postavlja in prihaja do večjih presenečenj, ki se lahko bodo, ali pa tudi ne, uresničile. Vseeno nova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi pričakovanega znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov. Vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka, predvsem v tehnološkem sektorju. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna dejavnika. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Kitajske delnice zaenkrat niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi drsijo proti poletnemu dnu. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. V Indiji se zdi, da smo v obdobju konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj hitra. A taka obdobja predstavljajo priložnost za vstop za zamudnike. Zato sklad Indija kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

Pogled v leto 2025

 

Analitiki največjih investicijskih bank so tokrat presenetljivo složni. Morda celo nekoliko preveč za moj okus. Ameriške delnice močno prevladujejo v izboru najprivlačnejših trgov. Sledijo jim kriptovalute in dolar. Vse to bo po pričakovanju posledica sprememb, ki naj bi jih prinesel Trump s svojimi politikami. Ameriške delnice naj bi po ocenah pridobile okoli deset odstotkov. Levji delež naj bi prispevale nižje davčne stopnje, kar bi prineslo okoli petodstotno rast dobičkov ameriških podjetij. Pomemben vpliv bo imela tudi debirokratizacija, če jo bo novi administraciji uspelo uveljaviti, saj »odvečna« administracija po nekaterih ocenah požre več kot deset odstotkov BDP na leto. Druga pomembna Trumpova politika, carine, bo delovala zaviralno na vsa gospodarstva, a analitiki ocenjujejo da bo tudi po uvedbi carin ameriško gospodarstvo še vedno rastlo po stopnjah med 2 in 2,5 odstotka, medtem ko lahko tarife Evropo potisnejo v recesijo ter močno zavrejo že tako šibko rast Kitajske.

Na področju obrestnih mer lahko zaradi počasne gospodarske rasti pričakujemo kar nekaj rezov v Evropi, medtem ko bodo pri Fed bolj zadržani. Obrestni razkorak se bo povečal in negativno vplival na evro, ki naj bi po ocenah analitikov izgubil od 5 do 10 odstotkov v primerjavi z dolarjem in zdrsnil na nivo od 0,95 do 1 dolar za evro. To bo pozitivno vplivalo na evropske izvoznike, a kaj, ko smo že v prejšnjem Trumpovem mandatu neprestano poslušali, da Evropa nizek evro izkorišča za nepošteno konkurenco ameriškim podjetjem, kar za seboj lahko potegne grožnjo dodatnih carin. Za evropskega vlagatelja bodo nižje obrestne mere dobrodošle, saj lahko v tem okolju pričakujemo rast evropskih obveznic pa tudi delnic. Pomembna prelomnica leta 2025 bodo nemške volitve konec februarja, ki bodo lakmusov papir pripravljenosti Evrope na reforme in spremembe. Med vlagatelji sicer prevladuje pesimizem, a vseeno tli upanje na preobrat, kar bi lahko povečalo zanimanje za evropske naložbe v sicer precej črnogledi gospodarski sliki.

Kitajska s svojim japonskim pristopom (ali evropskim, če hočete) k reševanju nakopičenih gospodarskih in političnih težav ne daje veliko upanja na skorajšnji preobrat. Partija bo počakala na to, kaj bo prinesla nova Trumpova administracija, in šele nato iskala ukrepe in rešitve za skrhano zaupanje kitajskih potrošnikov. Tak pristop obljublja nadaljevanje gradualistične politike vsaj v prvem polletju 2025, poleti in jeseni pa se bodo, upajmo, pokazali prvi rezultati ukrepov, sprejetih v zadnjih dvanajstih mesecih. Na drugi strani je Indija, ki je poleg ZDA edino veliko gospodarstvo, ki pričakuje pospešek gospodarske rasti v 2025. V zadnjih nekaj letih so bili vlagatelji v indijske delnice bogato nagrajeni in ocene so, da bo tudi leto 2025 prineslo precej priložnosti za nadpovprečne donose.

Veliko vprašanj se vrti okoli geopolitike in vpliva na kapitalske trge. Raziskave potrjujejo, da na daljše obdobje geopolitične napetosti ne vplivajo bistveno na globalne kapitalske trge, močno pa nanj vplivajo ekonomski trendi. Umetna inteligenca, podatkovni centri, prodor tehnologije v zdravstvo ter zdravilo za debelost in rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju je le nekaj izmed tem, ki so oblikovali 2024 in ostajajo še kako aktualni tudi v prihajajočem letu. Vlagatelji naj zato namesto vojnim člankom več pozornosti namenijo temam, ki spreminjajo našo sedanjost, predvsem pa prihodnost. Početi stvari drugače, bolj uspešno in s tem donosneje ostaja rdeča nit vlaganja na kapitalske trge. Ob pričakovanih nižjih obrestnih merah v Evropi bodo namreč pregovorno zadržani slovenski varčevalci na bankah ob že tako mizernih donosih v 2025 dobili še manj. Preusmeritev dela prihrankov na globalne kapitalske trge, pa naj bodo to obveznice ali delnice, je zato nujno in obenem edini način, da ohranimo kupno moč privarčevanega denarja.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Ameriška podjetja v očeh vlagateljev dominirajo v svetu

Prevladujoč pozitiven sentiment v veliki meri sloni na dobrih gospodarskih podatkih v ZDA in prepričanju, da bo Trumpova stimulativno naravnana politika, kljub nepredvidljivosti, ugodno vplivala na rast ameriškega gospodarstva in s tem delnic. Te predstavljajo že okrog 70 % globalnega delniškega indeksa ter bolj ali manj lastnoročno vodijo rast globalnih delnic v drugi polovici letošnjega leta. Tak odstotek smo nazadnje videli v 70-ih letih, pred prvim naftnim šokom, ko je ameriško gospodarstvo izstopalo po svoji rasti, držav kot so Kitajska in Indija pa še ni bilo na svetovnem zemljevidu delniški trgov. To je dokaz, da ameriška podjetja, v očeh vlagateljev, dominirajo v svetu.

Četrtletni rezultati podjetij so bili v središču pozornosti vlagateljev v ZDA

Ob izostanku objav pomembnejših makroekonomskih podatkov, so bili v središču pozornosti vlagateljev v ZDA četrtletni poslovni rezultati podjetij in dopolnjevanje zadnjih delčkov v mozaiku Trumpove ekipe. Z zanimanjem smo spremljali predvsem nominacijo za finančnega ministra, kjer se je Trump odločil za starega znanca Wall Streeta, Scotta Bessenta. Trgi so nominacijo pozdravili, saj Bessent velja za pragmatičnega in sposobnega upravljavca hedge skladov, ki se bo zavzemal za nižje davke in deregulacijo, obenem pa ne bo zanemarjal vzdržnosti javnih financ oziroma dolga. Kot smo v zadnjem letu že navajeni, je sezona objav četrtletnih rezultatov vrhunec dosegla z objavo Nvidie. Podjetje, ki je postalo sinonim za razmah umetne inteligence in je iz trona največjega podjetja po tržni kapitalizaciji izrinilo Apple, še naprej raste po izjemnih stopnjah, a vendarle nekoliko nižjih kot v prejšnjih četrtletjih. Prihodki so se v tretjem četrtletju na letni ravni povečali za 90 %, bruto marža pa se je ustalila pri okrog 75 %. Podatki kažejo na to, da se potencial spektakularnih stopenj rasti, počasi le izčrpava, kar pa je v skladu s pričakovanji. Zato so tudi napovedi vodilnih pri podjetju za naslednja četrtletja nekoliko bolj zmerna. Cena delnic Nvidie po objavi ni beležila večjih premikov in so slabih 190 % višje kot na začetku letošnjega leta.

Bo ECB na decembrskem zasedanju gospodarstvo skušala prebuditi z »velikim« rezom obrestnih mer

Novo razočaranje so prinesli sveži podatki indeksov nabavnih menedžerjev v Evropi. Kombiniran indeks je novembra upadel na 48,1. Medtem, ko indeks, ki meri aktivnost v predelovalnih dejavnostih v negativnem območju vztraja že dlje časa, so celotno sliko v preteklih mesecih izboljševali podatki iz storitev. A tokrat je bil tudi pri storitvah zabeležen strm upad. Znova so bili podatki zaskrbljujoči v največjih dveh gospodarstvih, Nemčiji in Franciji. Ob zadnjih podatkih so vse glasnejša ugibanja, ali bodo pri evropski centralni banki na decembrskem zasedanju gospodarstvo skušali prebuditi z »velikim« rezom obrestnih mer. Znižanje obrestne mere za 0,5-odstotne točke, stopnjuje pritisk na evro. Ta je v preteklem tednu močno izgubljal. Evropski vlagatelji lahko ob gospodarskih težavah na stari celini in drsenju evra manjšo uteho iščemo v tem, da je padec domače valute v primerjavi z dolarjem še okrepil že tako visoke donose v ameriške delnice in obveznice. Od ameriških volitev (5. novembra) do konca preteklega tedna je denimo ameriški S&P 500, gledano v dolarjih, pridobil 3,5 %. V istem obdobju je evro upadel iz 1,09 na 1,04 ameriškega dolarja kar pomeni, da so vlagatelji v ameriški S&P 500, ki prihajajo iz evrskega območja, upoštevajoč valutno gibanje, pridobili kar 8,4 %.

Kitajski borzni indeksi so pretekli teden znova izgubljali

Stimulativni ukrepi, ki jih je kitajska vlada predstavila v preteklih mesecih, niso prinesli velikega efekta ter vzdržnega okrevanja gospodarske aktivnosti in borznih indeksov. Zdi se, da tako vlagatelji, kot kitajske oblasti čakajo obdobje po novem letu, ko bo Trump uradno prevzel svojo funkcijo in začel vleči prve poteze. Odgovor kitajskih oblasti na morebitno zvišanje carin je tako reakcijske narave in očitno kitajske oblasti pred tem ne bodo storile ničesar, da bi okrepile zaupanje potrošnika. To je v očeh vlagateljev premalo in posledično le-ti izgubljajo zaupanje v obrat na kitajskem delniškem trgu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo, obenem pa zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA in posledično nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva svetovno gospodarstvo še vedno raste. Borzna rast je v zadnjem letu je pregrela predvsem tehnološke delnice ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi. Te ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi nadpovprečne rasti. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a zaradi močne rasti v zadnjem času previdnost vseeno ni odveč. Nova Trumpova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi znižanja davkov, deregulacije in drugih vlagateljem prijaznih ukrepov, a vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom zaradi slabšega političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema ostaja Indija. Kitajske delnice so se po močni rasti umirile in niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. Nasprotno, zopet počasi drsijo proti poletnemu dnu. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Tudi v Indiji se zdi, da je pred nami obdobje konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih mogoče nekoliko prehitra. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Vlagatelji stavijo na to, da bodo napovedana znižanja davkov in deregulacije pod Trumpom 2.0 dala dodaten veter v jadra ameriškemu gospodarstvu in dobičkom podjetij, kar še stopnjuje vročico na trgu. Pri tem naj bi se davek od dohodkov pravnih oseb znižal na 15 % za vsa podjetja, ki proizvajajo svoje izdelke v ZDA. Spomnimo, ta davek je Trump iz 35 % na 21 % znižal že v svojem prvem  mandatu. Pri investicijski banki Goldman Sachs ocenjujejo, da bi samo ta poteza pomenila 4 % povprečno zvišanje dobičkov podjetij znotraj indeksa S&P  500. Na področju rahljanja regulacij precej prahu dvigajo napovedi o zmanjšanju okoljevarstvenih omejitev in spodbujanje rabe fosilnih goriv. Tehnološka podjetja se nadejajo spremembe na področju varstva podatkov in nadzora nad umetno inteligenco, kar bi omogočilo manj ovir pri raziskavah, razvoju in uvajanju tehnoloških inovacij. Zmago Trumpa so pozdravili tudi vlagatelji v delnice iz finančnega sektorja, kjer se napoveduje zmanjšanje nadzora nad kapitalskimi zahtevami bank in nasploh ugodnejše poslovno okolje, ki bi prineslo zagon izdaje prvih javnih ponudb delnic ter drugih storitev investicijskega bančništva. V pričakovanju sproščanja regulacij so pretekli teden močno pridobivale tudi delnice zdravstvenega sektorja.

S&P 500 je prvič dosegel vrednost 6000 točk

V vrednotenja na trgih so bila pred volitvami vračunana tveganja povezana z možnostjo izpodbijanja veljavnosti rezultatov volitev. Napoved mirne predaje oblasti republikancem je zato prinesla olajšanje in dodaten pospešek na trgu. Ameriški indeks S&P 500 je v petek prvič dosegel vrednost 6000 točk. Rast vrednosti ameriških delnic je za evropske vlagatelje potenciral še dolar, ki je napram evru močno pridobival. Zaenkrat so se torej vlagatelji na ameriških  delniških trgih osredotočili na pozitivne vplive Trumpove zmage. Tveganja povezana z uvedbo novih tarif so ostala v senci optimizma glede Trumpovih razvojno naravnanih oz. politik za rast gospodarstva.

V Evropi odmeval razpad vladne koalicije v Nemčiji

Ni potrebno posebej poudarjati, da bi Trumpova protekcionistična politika in uvedba novih tarif še precej večje posledice kot na ameriškem, pustila na izvozno naravnanem evropskem in kitajskem gospodarstvu. Po pričakovanjih je bil torej odziv na Trumpovo zmago na evropskih borzah povsem drugačen kot čez lužo. Indeks Stoxx Europe 600 je pretekli teden izgubil 1 %. Ob ameriških volitvah je v Evropi odmeval razpad vladne koalicije v Nemčiji, kjer bo, kot trenutno kaže, še pred koncem leta potekalo glasovanje o zaupnici Scholzove vlade. Nemške delnice so kljub politični krizi pridobivale, saj vlagatelji upajo, da bodo predčasne volitve prinesle učinkovitejšo vlado, ki bi oživela največje evropsko gospodarstvo. Nemška stagnacija in neposrečen oziroma prehiter zeleni prehod imata zaradi velikosti nemškega gospodarstva močan negativen vpliv na celotno Evropo.

Kitajske borze brez večje panike ob zmagi Trumpa 

Na kitajskih borzah večje panike ob zmagi Trumpa ni bilo, kar potrjuje, da so v vrednotenja kitajskih delnic že vračunani negativni scenariji, vključno s tarifno vojno. V središču pozornosti vlagateljev so bile predvsem podrobnosti o novem stimulusu, ki pa ni v celoti zadovoljil pričakovanj vlagateljev. Stimulus je usmerjen na reševanje visoke zadolženosti in težav z likvidnostjo lokalnih oblasti, potrošnika in njegovega zaupanja v pozitiven gospodarski razvoj pa niti ne omenjajo. Potrošnik bo morebiti omenjen v prihodnjih mesecih, ko bo več jasnega kako se bo razvila carinska vojna z ZDA.

Na udaru ameriške državne obveznice

Ker uresničevanje Trumpovih politik ne bo mogoče brez dodatnega povečevanja javnofinančnega primanjkljaja, so bile na udaru ameriške državne obveznice. Zahtevana donosnost zopet raste, trenutno dosega 4,35% in vlagatelji gledajo nivoje okoli 5%, ki bi lahko negativno vplivali tudi na delniški trg. Pričakuje se, da bo Trumpova stimulativna fiskalna politika pomenila večji pritisk na inflacijo. Zaradi tega bi lahko bili pri ameriški centralni banki, ki je prejšnji teden v senci volitev obresti znižala za 0,25 %, v prihodnje bolj zadržani pri zniževanju obrestnih mer.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo, obenem pa zaradi nove ameriške administracije obema regijama grozijo višje carine za trgovanje z ZDA. A zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva svetovno gospodarstvo raste. Borzna rast je v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem tehnološke delnice ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi. A slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti. Obdobje po volitvah je zgodovinsko gledano eno boljših za vlagatelje, a zaradi močne rasti v zadnjem času previdnost vseeno ni odveč. Nova Trumpova administracija predstavlja optimizem za trge zaradi znižanja davkov, deregulacije in podobnih ukrepov, a vlagatelj se mora ob tem zavedati, da lahko vsi ukrepi ne bodo uvedeni v polni meri, ter da so vrednotenja zgodovinsko gledano nadpovprečna oziroma visoka. Med megatrendi tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg še naprej ostaja privlačen. Posledično ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank so privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so se po močni rasti umirile in niso uspele postaviti temeljev za dolgoročno bolj vzdržne pozitivne trende rasti. A zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Sklad ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. A tudi v Indiji se zdi da je pred nami obdobje konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih mogoče nekoliko prehitra. Zato sklad Indija kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

 

 

Trump je prinesel rast, prihaja nihajnost

 

Slednji so dan po volitvah odreagirali silovito in ameriški trgi so pridobili tri odstotke, delnice z manjšo tržno kapitalizacijo pa skoraj šest odstotkov. Če k temu dodamo še več kot 1,7-odstotni upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem so evropski vlagatelji v enem dnevu ustvarili več kot 5 % donos. Taki dnevi so na borznih trgih redki in obenem tak dan napoveduje prihodnost. Pred nami so vsaj meseci, če ne leta povečane nihajnosti na trgih. Obetamo si lahko precejšnje spremembe, ne samo v ameriškem gospodarstvu ampak predvsem v ureditvi sveta in mednarodni trgovini. Vlagatelji bodo na vsako napoved ali odločitev zaradi naučene nepredvidljivosti iz Trumpovega prvega mandata sprejeli bolj ekstremno kot v zadnjih štirih letih. To bo na trge prineslo večja nihanja, a obenem za aktivnega vlagatelja tudi več priložnosti. A poglejmo, kaj ta »metla« pomeni za posamezne dele kapitalskega trga.

Če začnemo pri ameriškem delniškem trgu je rezultat močno pozitiven. Napoved nižanja korporativnih davkov ter rezanja birokracije in regulacije bo povečala dobičke. Ocena analitikov je, če se implementira večina Trumpovih napovedi, da bodo dobički ameriških podjetij iz indeksa S&P poskočili za približno 5 %. Tukaj največ pridobijo največja tehnološka podjetja, ker imajo seveda največje dobičke, z manjšo regulacijo pa tudi bolj regulirane panoge kot so finance, banke, energetski sektor itd. Na drugi strani je prva žrtev po ocenah vlagateljev t.i. zelena energija, kjer poleg reza v subvencijah pričakujemo tudi manj državnih investicij. Trump napoveduje podaljšanje davčnih olajšav za prebivalstvo, s čimer se krepi zaupanje potrošnikov in s tem pozitiven vpliv na rast ameriškega BDP. Davčne olajšave prebivalstvu in podjetjem s seboj prinašajo velik proračunski primanjkljaj, kar bo po pričakovanjih lahko okrepilo inflacijo, verjetno v 2026, a s tem se bodo Američani ukvarjali v prihodnjih letih. Za nas, Evropejce, je najpomembnejše vprašanje tarif oziroma carin. Republikanska metla daje Trumpu več vzvodov za vladanje, kar nekoliko zmanjšuje tveganje višjih tarif, a ta občutek lahko vara. Ocena analitikov je, da bodo tarife in omejitve v mednarodni trgovini v naslednjih letih zrastle in evropska podjetja bodo pod pritiskom. Če k temu dodamo še ničelno rast evropskega gospodarstva, težave avtomobilske industrije in od srede še nemško brezvladje, potem naslednjih dvanajst mesecev v Evropi ne izgleda najbolje. Taka je bila tudi reakcija na trgih, saj so evropske delnice dan po volitvah celo nekoliko izgubile in dnevni razkorak med donosom ameriških in evropskih delnic v višini 6 % je eden največjih v zadnjih 30 letih in je zaskrbljujoč. Podoben je tudi položaj v Aziji, predvsem na Kitajskem, z eno pomembno razliko. V kitajskem vodji Xi-ju ima Trump vsaj sogovornika, medtem ko se zdi, da vsaj do oblikovanja nove nemške vlade, v sredini pomladi 2025, v Evropi ni pravega sogovornika.

A preteklost nas je tudi naučila, da predsedniki pridejo in gredo. Ekonomski trendi pa ostanejo in vodijo gospodarstva in podjetja do uspeha ali propada. Zato je za vlagatelje pomembno, da v vsej tej politični zmešnjavi ne izgubijo širšega pogleda na razvoj svetovnega gospodarstva. Tehnološki napredek se krepi. Umetna inteligenca bo jutri opravljala več nalog kot včeraj. Drugo leto bodo ljudje porabili več zdravila za hujšanje kot letos. Indijski in preostali potrošniki iz trgov v razvoju bodo vse bogatejši in trošili več do 2030, čeprav lahko višje tarife na izvoz v ZDA prinesejo kratkotrajen upad kupne moči. In tu je srž zgodbe za nas vlagatelje in tudi slovenska podjetja. Slovenskim podjetjem je v zadnjih letih šlo odlično. To vidimo tudi po donosih na slovenski borzi. NLB, Krka, Cinkarna in ostala so se uspešno prilagajala trendom razvoja in rasti. Zato tečaji slednjih ostajajo blizu rekordnih vrednosti. Tudi naslednje eno ali dve četrtletji še vedno izgledata zelo dobra. Ohlajanje evropske ekonomije in prej omenjeni izzivi v 2025 gotovo ne bodo pozitivno vplivali na domača podjetja, a ker so podjetja majhna, agilna ter predvsem dobro kapitalizirana lahko taka obdobja izkoristijo kot pripravo na naslednjo stopnjo rasti, ki se bo slej ko prej zopet vrnila tudi v Evropo.