Obrestne mere

V praksi to pomeni, da lahko poslovne banke plasirajo preseženo likvidnost (depoziti na odpoklic) po -0,4 odstotka na leto. Druge kratkoročne depozite (do dvanajst mesecev) pa po nekoliko višji, a še vedno negativni obrestni meri. Torej bi bilo normalno pričakovati, da bi profitno orientirana banka omenjeno prevalila na varčevalca. Seveda pa je računati za izposojen denar v slovenski realnosti malo bolj zahtevna operacija. Verjetno bodo banke pojem negativne obresti zamenjale s termini, kot so ležarina, opravnina za vodenje računa, dodatni administrativni stroški itd. Skratka, podobno kot država uporablja številne sinonime za davčno breme.

Razlogov, da živimo v tako norem svetu negativnih nominalnih donosov, je več. še najočitnejši je ta, da so inflacija (deflacija) ter inflacijska pričakovanja na zgodovinsko najnižjih ravneh. Občutek v območju evra je še najbolj podoben pat položaju. Četudi ima ECB izključno nalogo dosegati stabilno rast cen, je kljub monetarnim ukrepom dokaj neuspešna pri izpolnjevanju svojega mandata. še posebno, ker problemi presegajo denarno plat. ECB jih sicer sistematično poizkuša naslavljati in odpravljati. A ko rešijo en problem, se v naslednjih nekaj mesecih pokaže drug. Najprej je prišla finančna kriza, potem se je odprla prva in druga kriza perifernih držav, med katerimi je izstopala Grčija. Temu je sledila bančna kriza ter na začetku leta naftna kriza. Njej pa je sledila negotovost brexita. Kot bi neka nevidna roka menedžirala dogajanje.

Znotraj teorije finančne represije je vse dogajanje pričakovano. Vse se dogaja zaradi najbolj prikritega razdolževanja držav. Obstajajo študije, ki iz vidika državne blaginje favorizirajo počasno spuščanje krvi pred inflacijskim šokom in bankrotom države. V primeru, da danes investiramo v 30-letno državno nemško obveznico, se vnaprej odpovemo okoli 30 odstotkom realne vrednosti.

Bo pa zanimivo opazovati, kako se bodo razvijali stranski učinki omenjenih »nebolečih« ukrepov. še bolj pa, koliko časa bodo varčevalci na bankah sposobni prenašati počasno striženje prihrankov. Alternativ varčevanju na bankah pa ni več v izobilju, saj so tudi druge alternativne naložbe že kar zasoljene.

Za uspešno plavanje med čermi, pirajami, meduzami in morskimi psi pa je na finančnih trgih potrebnega veliko znanja, podprtega z najsodobnejšo tehnologijo, ki pa si jo lahko na našem trgu privošči le malokdo. Tako bi bilo kvantitativno dinamično aktivno upravljanje premoženja prva izbira.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi, d. o. o.

Je kitajsko delovno okolje še zanimivo?

Če se v temo poglobimo, pa lahko pridemo do zanimivih podatkov. Tema je dobro zajeta v poročilu, ki ga je pripravila univerza v Chicagu. Trditev, da ameriško gospodarstvo izgublja delovna mesta zaradi Kitajske, je držalo v preteklosti, v trenutnih razmerah pa se zdi, da je ravno obrnjeno oziroma, da je ameriški proizvodni delavec v zadnjih letih postal precej bolj konkurenčen. Med leti 1999 in 2011 se je vsaj 2 milijona delovnih mest preselilo iz ZDA na Kitajsko. Kitajska ekonomija je v zadnjem desetletju izredno napredovala. Prav v zadnjih letih so plače še dodatno porasle, vedno več proizvodov pa je imelo višjo dodatno vrednost. Mesečna plača se je v zadnjih treh letih zvišala za okoli 400 evrov. Stroški dela pa so postali precej višji kot v Vietnamu ali Bangladešu. Omenjena študija, ki analizira stroške dela, pravi, da so ti danes na Kitajskem podobni ali celo višji kot v ZDA. Poleg plače je treba v ozir vzeti še produktivnost, stroške energentov in vse preostale stroške. Ameriška podjetja tako zelo aktivno selijo proizvodno nazaj v ZDA. Anketa med večjimi ameriškimi proizvodnimi podjetji kaže, da kar 25 odstotkov teh podjetij razmišlja oziroma že seli proizvodnjo nazaj. Obeti za ameriško ekonomijo so na tem področju tako še naprej optimistični, število služb v proizvodnem sektorju pa bo visoko tudi v prihodnjih letih. Kitajska pa bo potrebovala več izdelkov z višjo dodano vrednostjo, da bo lahko zaposlila vse ljudi, ki prihajajo na trg dela. Ti zahtevni časi za kitajsko ekonomijo so seveda podlaga za državo, da svojim prebivalcem zagotovi višji standard življenja. Trenutno uradne statistike kakšnih težav ne kažejo, stopnja brezposelnosti naj bi znašala štiri odstotke. Če pa pogledamo podatke nekaterih neodvisnih raziskovalnih agencij, so podatki nekoliko bolj skrb vzbujajoči. Brezposelnost se lahko do konca leta približa tudi desetim odstotkom. Za zdaj kakšnih večjih bojazni vseeno ni, potrošniško orientiran del ekonomije še naprej nadpovprečno raste, proizvodni del pa čakajo veliki izzivi.

Če so v preteklosti podjetja selila svoje proizvodne kapacitete na kitajsko, je zdaj zgodba ravno obrnjena. V primeru, da posamezne države uspešno premostijo težave, ki jih proizvodne migracije prinesejo, bodo zaposleni v obeh državah lahko na boljšem.

David Zorman, samostojni upravitelj

Centralne banke nepremagljive

Videli smo močno rast trgov v zadnjih treh tednih. Glavni evropski delniški indeks MSCI Europe je pridobil 10 odstotkov, svetovni indeks MSCI World pa osem odstotkov. Čemu taka rast? Razlog je enostaven. Centralne banke. Nauk za vlagatelje je na tej točki enostaven. Ko se največje tiskarne denarja na svetu odločijo nekaj storiti, bolje, da vlagatelj ni na nasprotni strani palice, saj imajo na svoji strani tako monetarne vzvode kot podporo politike, da izpeljejo zastavljene načrte. Guverner japonske centralne banke Kuroda in japonski premier Abe sta prejšnji teden v zelo sinhronem tonu napovedala dodatne stimulativne ukrepe in tečaj jena je padel, tečaji delnic so zrastli in v enem tednu prinesli vlagateljem skoraj 6-odstotno rast, merjeno v evrih.

Če se vrnemo v Evropo, smo v dneh po izglasovanju odhoda Britancev videli zelo sinhron odziv centralnih bankirjev. ECB je zagotovila, da je pripravljena zagotoviti dodatno likvidnost, če se bo pokazala potreba. Angleška centralna banka je zagotovila likvidnost in napovedala možnost znižanja obrestnih mer. FED je premaknil dvig ameriških obrestnih mer v nepredvidljivo prihodnost. Posledično so kapitalski trgi zrasli in pozabili na negotovost brexita. Spet je vsa pozornost usmerjena v gospodarsko okolje in likvidnost, ki jo generirajo centralne banke. Ta lažen občutek varnosti bo prej ali slej spet presenetil nepripravljene vlagatelje. Rekordne borzne vrednosti, predvsem ameriških delniških trgov so posledica preobilice denarja in nizkih obrestnih mer, saj je poslovanje podjetij sicer dobro, a so rasti večinoma premajhne, da bi podpirale tako bogata vrednotenja. Tako se tudi balon na delniških trgih vse bolj napihuje in se pridružuje največjemu balonu v zgodovini na obvezniških trgih, zelo blizu pa sledi tudi nepremičninski balon. Politika nizkih obrestnih mer je največji ekonomski eksperiment v zgodovini človeštva z najbolj nepredvidljivim rezultatom do zdaj. Slaba stran balonov je, da prej ali slej počijo. Pozitivno v vsej zgodbi je, da centralne banke igrajo celotno igro zelo uigrano, kar pomeni, da vse skupaj lahko traja še dolgo časa. Ne pozabimo, eksperiment se je začel daljnega leta 1971, ko so ZDA ukinile zlati standard in od takrat dalje papirnati denar temelji na zaupanju v državo in njeno gospodarstvo.

Kaj preostane preudarnemu vlagatelju? Kot že večkrat rečeno, je treba sredstva razpršiti med več naložbenih kategorij. Slovenci imamo večino prihrankov v nepremičninah in bankah. Premalo pa obvezniških naložb in delnic globalnih podjetij. Obdobje, ko bodo depoziti ali državne obveznice prinašale nič odstotkov ali celo negativni donos, lahko traja še zelo dolgo časa. V tem obdobju so lahko zelo zanimiva naložba delnice podjetij z zelo dolgo zgodovino izplačevanja stabilnih dividend. Treba je biti aktiven, da iz svojih prihrankov iztisnemo pozitiven donos v tem zahtevnem okolju.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Po toči zvoniti je prepozno

Že leto 2015 je bilo v znamenju povečanja tako domače porabe kot tudi pozitivnega prispevka zunanje trgovine, ki je že več let bila edini sončni žarek. Letos pa je še bolj stimulativna monetarna politika Evropske centralne banke spodbudila slovenske banke k povečanju posojanja in zniževanju kreditnih standardov. Na finančnih trgih pa se je donosnost slovenske desetletne obveznice znižala pod en odstotek. Omenjeno pa se kaže v povečanju davčnih prihodkov in zvišanju bonitetne ocene države.

Zdi se, da je konec izgubljenega desetletja, ki je državni dolg povečal za slabih 60 odsotnih točk BDP. Državljanom pa povečalo davčne obveznosti pri dvigu davkov. Po vsaki naravni ujmi je smiselno narediti popis škode in izvesti ukrepe za preprečitev neljubih dogodkov v prihodnosti. Najbolj nespametno bi bilo misliti, da se naravna ujma ne bo ponovila ter denar za obnovo porabiti za dobro hrano in pijačo.

Tako bi dober gospodar razmišljal tudi na ravni države. Smiselno bi bilo presežke porabiti za zniževanje zadolženosti ter znižanje davčnega bremena. Kljub dobremu argumentu večjega davčnega multiplikatorja je argument varčevanja z »nerazporejanjem« ustvarjenih presežkov v slovenski realnosti bolj utemeljen. Pri tem pa bi sprostili državno konkurenčnost ter ustvarjali rezerve za težje čase. Posledica bi bila tudi izboljšanje bonitetne ocene, zaupanje vlagateljev ter nižja cena zadolževanja. še posebej zaradi »učinka pomanjkanja« obveznic ob kupovanju obveznic s strani ECB. Bolj kot se država približa ceni netvegane obrestne mere, boljši so kazalniki za prihodnost.

Globalna finančna kriza pustila posledice po vsem svetu in so volivci nekako siti prevlade leve polovice razmišljanja (ki temelji na logiki, analizi, dejstvih in drugem) ter svoje odločitve sprejemajo na podlagi občutij, ki je značilna za desno polovico možganov. še najbolj se je to videlo v odločitvi Britancev o odhodu iz EU. Dodatno pa je prisotno tudi v volilni tekmi v ZDA in Avstriji ter pri državnem udaru v Turčiji.

Če pa na povečano politično in geopolitično »preigravanje« pogledamo racionalno, lahko sklepamo, da je zapiranje državnih meja neposredno povezano z znižanjem globalne trgovine. To pa je največja grožnja za blaginjo odprtih gospodarstev, med katere se uvršča tudi Slovenija z deležem izvoza okoli 80 odstotkov BDP. Res je, da je večino izvoza vezanega na bližnje članice EU. A če Nemčija kihne, lahko pričakujemo, da bo Slovenija zbolela vsaj za prehladom. Tako se je treba proti toči boriti zdaj.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Cena surove nafte stabilna

Drugačen razplet dogodkov v Turčiji bi lahko dobro pretresel blagovne borze. Bosporska ožina je pomembna trgovska postojanka, ki povezuje črnomorska pristanišča in kaspijsko regijo prek Sredozemlja s preostalim delom sveta. Ladijski promet, ki poteka skozi to strateško točko, prestavlja tri odstotke svetovnega pomorskega pretovora surove nafte, kar ni zanemarljiv podatek. Vsako daljše časovno obdobje motenega prehoda bi zagotovo vplivalo na ravnovesje na naftnih trgih in posledično na tržno ceno surove nafte. Zaradi poskusa državnega udara so v petek začasno ustavili vse ekonomske aktivnosti v Bosporskem kanalu, vendar se je poslovanje v soboto, ko je postalo jasno, da je »upornikom« poskus udara spodletel, nadaljevalo z ustaljenim ritmom, tako da v ponedeljek na naftnih trgih nismo videli večjih sprememb tržnih cen.

Z motnjo v dobavi se spopada tudi Libija, saj je zaradi demonstracij varnostnih delavcev v naftnem terminalu v pristaniškem mestu Hariga ustavljeno poslovanje. Demonstracije pristaniških delavcev so za to z nafto bogato državo zagotovo prišle ob nepravem času, saj se libijska naftna industrija končno začela pobirati po državljanski vojni, ki državo pesti v zadnjih letih. Libija naj bi imela največje zaloge surove nafte na celotnem afriškem kontinentu, pred vojno pa je k svetovni bilanci dnevno prispevala 1,5 milijona sodčkov surove nafte. V obdobju vojne je dnevna proizvodnja padla na četrtino tega zneska, 1,125 milijona sodčkov neizkoriščene dnevne proizvodnje pa trenutno predstavlja največjo motnjo (ne načrtovan izpad proizvodnje) v proizvodnji surove nafte v globalnem merilu. Eden izmed glavnih ciljev libijske oblasti je ponovna oživitev naftne industrije in s pomočjo »naftnih dolarjev« začeti dolgotrajno obnovo prerešetane in porušene države.

Gibanje cene surove nafte v letu 2016

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Ekonomlonec na finančnih trgih

Kljub vsem željam in potezam se v svetu kažejo določene razpoke. Ena največjih je način odločanja volivcev. Ekonomska logika, argument, koncept vzrok in posledice so se umaknili in prevladala so čustva in odločanje iz upora, trenutne frustracije in alkimije. Prvi lakmusov papir je bil referendum v Grčiji, ki ga je pred veliko katastrofo za omenjeno državo rešila šele politika. Drugi, bistveno bolj intenzivni lakmusov papir pa je bil v preteklem mesecu referendum v Veliki Britaniji, kjer so se volivci odločili za izhod iz Evropske unije. še večji preizkus pa prihaja novembra, ko se bodo na volišča podali državljani v Ameriki in Avstriji.

Na finančne trge pa imajo politične odločitve vse večji vpliv. Brexit je finančne trge presenetil, saj se je pričakovalo, da bo Velika Britanija ostala v EU. Po koloarjih se je sicer govorilo, da bi znal biti rezultat tudi presenetljiv. Med drugim so se tudi vse nadzorne inštitucije pripravile na morebitni neljubi scenarij tako, da so zaposleni v pomembnih centralnih bankah in največjih bankah po objavi rezultatov morali biti na svojih delovnih mestih celo noč. Želeli so namreč preprečiti vpad likvidnosti in sunkovitih padcev tečajev.

Trg se je v prvih dneh sprva sicer odzval naravno in potisnil bolj tvegane naložbe nižje in manj tvegane višje. A na koncu je intervencija centralnih bank povzročila, da je z izjemo britanske valute in delnic, vezanih na britanski trg, brexit minil kot skoraj zanemarljiv dogodek za finančni trg. Praktično vsa sredstva so pridobila. še posebno pa državne obveznice, med katerimi bi izpostavil nemške obveznice. Njihova celotna krivulja je praktično že negativna in kar okoli 65 odstotkov dolga ima obrestno mero nižjo od -0,4 odstotka, ki je limit ECB za odkupovanje državnih papirjev.

Seveda pa vsaka taka razpoka doda k pritisku v ekonomloncu. Uporabniška izkušnja pa uči, da je ekonomlonec učinkovit samo do določene točke, ko je tlak znotraj pravega razpona. V tem duhu je treba zdaj spremljati tudi finančne trge in sprejemati naložbene odločitve. V primeru, da se bo tlak uravnavalo znotraj gabaritov, lahko pričakujemo okusen in poln obrok. Nasprotno pa lahko pričakujemo neljub dogodek. V ta namen je smiselno svoje premoženje nalagati kar se da dinamično in pragmatično ter biti pripravljen na oba prej omenjena scenarija.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Kako naprej?

Do konca preteklega tedna so nekatere naložbe že nadoknadile izgube, medtem ko britanski funt ostaja slabih deset odstotkov nižje, kot je bil pred referendumom. Trenutno kaže, da bosta angleška politika in ekonomija v naslednjih letih doživeli določene spremembe, kakšne, pa je zaenkrat nemogoče oceniti. Najprej potrebujejo vlado, ki bo sprožila izstop ter začela pogajanja z Evropsko unijo. Voljo ljudstva, kljub temu da ni prepričljiva, bodo verjetno spoštovali, vseeno pa ostaja možnost, da se referendum ali ponovi ali zavrže. Do jeseni kakšnih novosti na fronti EU – Velika Britanija ne gre pričakovati, bo pa veliko političnega dialoga. Nad Veliko Britanijo bo v naslednjih letih ostajala senca negotovosti. Gospodarska rast se bo znižala, inflacija zvišala, pogajanja pa bodo definirala v kolikšni meri. Nižja rast bo prizadela tudi izvoznice v Veliko Britanijo. Znotraj EU so največje Belgija, Nizozemska in Irska. Izvozijo od sedem do osem odstotkov svojega BDP. Vseeno se zdi, da trenutno gospodarska slika v EU ni ogrožena. 2,2-odstotna letna rast v prvem kvartalu se zdi dosegljiva tudi v bližnji prihodnosti, saj so podatki o brezposelnosti in investicijah tudi v zadnjem času kazali optimistično sliko.

Izgubljanje časa, tako na politični kot tudi gospodarski ravni pa je nekaj, česar si evropska podjetja ne smejo privoščiti. Konkurenca, tako na zahodu kot tudi vzhodu, teh težav nima. V globalnem svetu konkurenca ne počiva in izgubljanje časa z neproduktivnimi težavami ti hitro lahko poslabša krvno sliko. Po referendumu so cene delnic evropskih podjetij izgubile dodatnih pet odstotnih točk v primerjavi z ameriškimi in osem odstotnih točk v primerjavi s trgi v razvoju. Dodatno porušenje zaupanja znotraj EU pa bi lahko razlike še povečalo. Vseeno se zdi, da se to ne zgodilo in da bodo poletni meseci na kapitalskih trgih nekoliko mirnejši, ključna vprašanja pa ostajajo, kako daleč v gospodarskem ciklu so ZDA in ali Kitajska lahko omeji svoje težave. Vse to pripelje do donosov, ki letos ne bodo visoki, za zdaj je večina namreč še vedno v minusu. V drugi polovici leta pričakujemo še ameriške volitve, ki bodo za seboj potegnile ogromno medijskega prostora. Prva polovica leta je bila zelo zahtevna, taka se zdi tudi druga.

David Zorman, samostojni upravitelj

Brexit potisnil nafto pod 50 dolarjev

Morebitni izstop Velike Britanije iz Evropske unije lahko močno zamaje krhko ravnotežje na energetskih borzah. V tem trenutku največja neznanka v enačbi negotovost glede obširnosti negativnega učinka na agregatno povpraševanje po energentih, kot posledice upočasnitve gospodarske aktivnosti v EU, Veliki Britaniji in morda tudi širše. Analitiki še vedno ne znajo popolnoma oceniti morebitnega izpada BDP, zato z uradnimi ocenami še ne moremo postreči. So si pa domala vsi enotni, da negativni učinki zagotovo bodo in da bomo četrtkovo odločitev britanskih državljanov na svojih kožah žal čutili dlje časa. Poleg nižje pričakovane gospodarske rasti v Evropi in posledično nižjega povpraševanja so pred nami tudi dogodki, ki bodo vplivali na stran ponudbe. Nigerijske oblasti naj bi bile blizu sklenitvi premirja z oboroženimi uporniškimi skupinami, ki so nedavno prevzele nadzor nad delom naftnega omrežja in tako Nigeriji onemogočile izvoz približno 300.000 sodčkov surove nafte na dan. Nigerijski minister za energetiko je v zadnji izjavi za medije sporočil, da naj bi Nigerija že prihodnji mesec svetovni agregatni ponudbi ponovno prispevala 2,2 milijona sodčkov surove nafte na dan. Prav tako si lahko kmalu obetamo vrnitev polne proizvodnje iz Kanade, kjer so naftna polja v nekaterih predelih Alberte zaustavila proizvodnjo zaradi obširnih gozdnih požarov. Analitiki ocenjujejo, da naj bi Kanada v prihodnih dneh k agregatni ponudbi prispevala dodatnih 400.000 sodčkov surove nafte na dan, kolikor naj bi bilo izpada proizvodnje zaradi naravne katastrofe. Negotovost glede prihodnjega povpraševanja in rast ponudbe zagotovo nista v korist visoki ceni surove nafte, zato ne preseneča poziv ruskega ministra za energetiko za ponoven razmislek o uravnavanju višine agregatne ponudbe, saj bi v nasprotnem primeru po njegovem mnenju ponovno videli močnejšo korekcijo tržne cene črnega zlata. 

Gibanje surove nafte v letu 2016

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Slabe novice za male delničarje Luke Koper

Kljub temu so bili tečaji na Ljubljanski borzi stabilni, nekatere delnice pa so se do konca preteklega tedna celo nekoliko podražile. Na borzo je prišlo kar nekaj dobrih novic iz podjetij, po drugi strani pa je na žalost nastal nov zaplet v Luki Koper, kjer ima večinski lastnik, država, drugačne interese kot uprava Luke Koper. Tako se na bližnji skupščini spet obeta menjava nadzornega sveta, temu pa pozneje verjetno sledi tudi zamenjava uprave. To so slabe novice za male delničarje našega največjega pristanišča, saj ekonomski interesi države v tem primeru niso enaki ekonomskim interesom vseh drugih delničarjev.

Gibanje tečaja delnice Intereurope (v evrih)V medije je prišla tudi vest, da se bo prodaja Intereurope v jeseni spet začela. V prejšnjem poskusu postopek ni bil uspešno končan, saj banke kot lastnice družbe niso bile zadovoljne s ponujeno ceno finančnega sklada iz Vzhodne Evrope. Letošnje poslovanje Intereurope je veliko boljše, podjetje ustvarja dobiček, tako da so lastniki očitno ocenili, da bo cena v novem poskusu prodaje precej višja. Po objavi te novice se je cena delnice že zvišala za 30 odstotkov. Največji problem primorskega logista pa vseeno ostaja velika zadolženost, zato bi bilo vseeno pametno pred prodajnim postopkom družbo še dodatno razdolžiti s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. 

Dobra novica za delničarje Petrola pa je vsekakor prodaja njihovega poslovnega deleža v družbi Gen I, ki se ukvarja s trgovanjem in prodajo električne energije. Dobra novica predvsem zaradi tega, ker kupnina znaša 45 milijonov evrov, kar bo precej izboljšalo bilančno sliko Petrola. Transakcija bo izvedena v več delih. Petrol se je v preteklih letih močno razdolžil, kar se že pozna pri čistem dobičku in dividendni politiki.

Grega Meden, samostojni upravitelj

Brexit – čeprav je izid referenduma nepričakovan, smo bili nanj pripravljeni

Navkljub nepričakovanemu rezultatu smo se na tak izid referenduma na KD Skladih dobro pripravili. Pozicioniranje portfeljev naših podskladov je defenzivno, kar se odraža v nižjih deležih delniških naložb in višjih deležih denarnih sredstev, v okvirih naložbenih politik. Dodatno smo se pred negativnimi odzivi na kapitalskem trgu zavarovali tudi s tehnikami ščitenja z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Defenzivno pozicionirani pa smo BREXIT dogodek pričakali tudi pri naložbenih politikah produkta Individualnega upravljanja premoženja, kjer za upravljanje premoženja strank znotraj svojega krovnega sklada uporabljamo kvantitativen program optimizacije naložbenih portfeljev.

Brexit – kako naprej? Prve politične posledice smo videli takoj zjutraj, z napovedanim odstopom angleškega premierja Cameroona, pričakujemo pa lahko, da bo odločitev Britancev povzročila pravi politični vihar širom Evrope. Kaj sledi odločitvi Velike Britanije?

Ena izmed prvih posledic odločitve je močan skok negotovosti, ki bo negativno vplivala na gospodarsko aktivnost v Evropi pa tudi širše. Ocene negativnega učinka na gospodarsko rast v Veliki Britaniji in Evropi se gibljejo med 0,5 in 1,5 o.t., predvsem zaradi negativnih učinkov na investicije (okolje visoke negotovosti, ki bo vplivalo na investicijsko dejavnost) ter zasebno potrošnjo. Točne ocene so v tem trenutku praktično nemogoče, saj bo razvoj dogodkov pogojen tudi s strani reakcij odločevalcev predvsem na strani denarnih in fiskalnih politik, vprašanj prihodnosti enotnega trga ter vprašanja okoli škotske neodvisnosti.

V zadnjem tednu je navkljub pričakovanemu tesnemu izidu veljalo prepričanje, da bodo Britanci glasovali za EU, kar se je na trgih izkazovalo v močni rasti tečajev. Današnja negativna reakcija na obratni izid referenduma torej ni nepresenetljiva. Volatilnost in negotovost na trgu je trenutno izredno visoka, pričakujemo pa lahko postopno normalizacijo. Na strani obvezniških naložb ima Evropska centralna banka (ECB) v sklopu trenutno sprejetih programov na voljo ukrepe, s katerimi lahko uravnava zahtevane donosnosti. Glavno orodje je predvsem kupovanje državnih obveznic na sekundarnem trgu. Poleg rednega odkupovanja pa lahko ECB na trg poseže tudi z dodatnim »kriznim« odkupovanjem, ki ga poznamo pod imenom OMT. še več, nedavno je celo nemško ustavno sodišče potrdilo omenjen ukrep kot skladen z nemško ustavo. še bolj pa je razširil možne ukrepe stabilizacije angleški centralni bankir, ki lahko močno podpira poslovne banke z več 100 milijardami dodatne likvidnosti. Z namenom stabilnih deviznih tečajev pa so zgodaj zjutraj intervenirale določene druge centralne banke, med katerimi bi poudarili Japonsko in švicarsko.

Srednje in dolgoročno je zelo pomembno, kakšne bodo politične posledice odločitve Velike Britanije in kako bo to vplivalo na evropsko integracijo. Na eni strani je rezultat referenduma lahko veter v jadra populističnim evropskim strankam, ki v svojih programih težijo k manj tesni evropski integraciji ali celo izstopu posameznih držav iz EU. V tej luči bodo prvi test že parlamentarne volitve v nedeljo v španiji, oktobra pa nas čaka referendum o spremembi ustave v Italiji, ki bi lahko prerastel v politično in ne vsebinsko bitko. Po drugi strani pa bi odločitev Velike Britanije ob pravi politični volji lahko pripeljala do reforme delovanja in odločanja v EU ter še tesnejše integracije, ki bi lahko rezultirala v fiskalni uniji in skupnih evro obveznicah.

Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja