Pred vlagatelji prihajajo številke drugega trimesečja

Ta teden, po finančnem koledarju predvidoma v sredo, bo rezultate prvega polletja objavila naša največja banka NLB. Tradicionalno bo objavi finančnega poročila naslednji dan sledila videokonferenca za mednarodne vlagatelje, na kateri bodo predstavniki NLB podrobneje obrazložili poslovanje v drugem trimesečju.

 

Kot vemo, so to obdobje močno zaznamovali kriza zaradi koronavirusa, lockdown, zaprte poslovalnice in tako rekoč ustavljena domača ekonomija. V NLB so izjemoma slabili rezultate poslovanja že v prvem trimesečju, tako da veliko slabšega finančnega rezultata kot v obdobju od januarja do marca ni pričakovati. Bo pa rezultat seveda precej slabši kot v istem obdobju leta 2019, ko je gospodarstvo še cvetelo.

Kljub temu bo poročilo in dan kasneje konferenco zelo zanimivo brati oziroma poslušati, saj pričakujemo oceno pokoronskega stanja v naši največji banki, ki je seveda zrcalo stanja gospodarstva v Sloveniji ter širši regiji.

S prevzemom, ki sicer še ni dokončan v Srbiji, NLB postaja pomemben igralec tudi v tej nekdanji jugoslovanski republiki. V Srbiji je epidemija močneje udarila sicer šele v juniju, a večjih odpisov za zdaj tam ni pričakovati.

NLB svoje nove akvizicije, Komercialne banke Beograd, še ne konsolidira, saj prevzem uradno še ni izpeljan. Čakajo se namreč še dovoljenja pristojnih institucij, ki nadzirajo poslovanje bank in kapitalskih trgov.

Krkina zaloga treh mesecev
Od drugih večjih kotirajočih družb sta poslovanje v prvem polletju objavila Krka in Telekom Slovenije. Prva je sicer preliminarne rezultate sporočila že ob zasedanju letnega zbora delničarjev sredi julija, zadnji dan prejšnjega meseca pa jih le še uradno potrdila in obširneje predstavila.

Drugo trimesečje je bilo sicer mnogo slabše od prvega pa tudi slabše od lanskega, vendar je zaloga, ki jo je Krka prinesla z začetka leta, zadostovala za izredno dobro prvo polletje 2020. Skupina je glede na lansko prvo polletje povečala prodajo za šest odstotkov, čisti dobiček pa za 15 odstotkov. Mnogo boljši je bil rezultat na ravni EBITDA, ki je do konca junija letos zrasel za kar 30 odstotkov, vendar so tečajne razlike predvsem ob močnem padcu rublja proti evru čistemu dobičku odnesle več kot 26 milijonov.

Krka tako kljub rekordnemu prvemu trimesečju ni spreminjala napovedi za celoletni dobiček, ki ostaja pri načrtovanih 210 milijonih evrov. V drugem polletju načrtujejo tudi za več kot sto milijonov evrov novih naložb, ki se v prvem polletju zaradi previdnostnih ukrepov ob izbruhu pandemije covid-19 niso realizirale.

Telekom se je razbremenil Planeta TV
Telekom Slovenije pa je končno prodal televizijo Planet TV, ki je že od ustanovitve prinašala izgubo in bila tako rekoč jama brez dna. Televizija, ki je bila ustanovljena iz političnih, in ne ekonomskih razlogov, iz enakega razloga pa verjetno tudi kupljena, bo v letošnji bilanci Telekoma Slovenije, upajmo, da še zadnjič, zarezala globoko izgubo. Izgubo, ki se v desetih letih meri v desetinah milijonov evrov, tudi na račun malih delničarjev, in se odraža v zgodovinsko najnižji ceni Telekomovih delnic na borzi, bodo odslej nosili madžarski lastniki.

Rezultati prvega polletja so sicer malo slabši kot v primerljivem obdobju lani, kazi jih le odpis vrednosti ob prodaji Planet TV. Ali bo treba konec leta odpisati še kakšne terjatve iz tega naslova (morebitna posojila oziroma terjatve), v Telekomu za zdaj ne razkrivajo, je pa res, da se o tem kar veliko špekulira po različnih medijih. Kakorkoli že, delničarji Telekoma Slovenije si želijo da bi bila ta zgodba čim prej končana, podobno tudi morebitna prodaja hčerinske družbe Ipko na Kosovu. Telekom namreč v prihodnjih mesecih čakajo velike naložbe v infrastrukturo 5G, bliža pa se tudi dražba za podelitev frekvenc 5G.

 

 

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima več kot 15 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (odslej Generali Investments) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.