Trgi in realna ekonomija

Delniški trgi so v vzponu. V začetku aprila ni nihče pričakoval, da bodo nekatere delnice, predvsem tehnološke, v le dobrih treh mesecih imele tako visoke stopnje rasti. Tudi odboj preostalih, najbolj prizadetih panog je na prvi pogled presenetljiv.

 

Zato se zadnje tedne pojavlja vse več komentarjev in analiz, ki kažejo na razkorak med trgi in realno ekonomijo. Če za primerjavo vzamemo dogajanje na kapitalskih trgih v zadnjih sto letih, je ta razkorak še posebej očiten, a ta ocena je lahko zavajajoča in lahko pripelje do napačnih investicijskih odločitev.

Delnice so po zgodovinskih merilih, ki se jih najpogosteje uporablja za primerjavo, (pre)drage že zadnjih nekaj let. Obveznice, vsaj tiste denominirane, v evrih, imajo večinoma negativno donosnost. Ti dejstvi sta mnoge vlagatelje odgnali s kapitalskih trgov in z denarjem ostajajo na bankah. Za ta kup denarja v obliki vpoglednih vlog in depozitov hitro narašča. Drži, da tveganja pri taki vrsti naložbe ni, a po drugi strani so kapitalski trgi, tako obvezniški kot delniški, v zadnjih nekaj letih prinesli lepe donose. Neoptimalna razporeditev prihrankov, ko ima večina Slovencev prihranke le v banki, pomeni precejšnjo oportunitetno izgubo.

A vrnimo se k razkoraku na trgih. Pandemija divja naprej in številke okuženih so vse višje. Po drugi strani število smrtnih žrtev narašča počasneje kot marca in aprila, zato se države odzivajo z manj strogim zapiranjem ekonomij, a veliko gospodarske škode je že storjene. Podjetja te dni objavljajo podatke za poslovanje v drugem četrtletju, kjer večinoma presegajo močno znižane napovedi, a primerjava z enakim lanskim četrtletjem je neizprosna in povsod kaže precejšen upad aktivnosti. Bolj pozitivne so napovedi do konca leta. Tu prednjačijo podjetja iz »zmagovalnih pokoronskih« panog, kot so tehnologija, zdravstvo, preskrba in potrošnja. Predvsem pri tehnoloških delnicah smo beležili močne rasti v zadnjih mesecih in nekatere delnice, kljub temu da podjetja ne ustvarjajo dobičkov, so res visoko vrednotene. To lahko utemeljimo predvsem s poplavo poceni denarja, ki so ga ustvarile centralne banke in države ter pogosto tudi z zelo visokimi pričakovanji vlagateljev, kakšen bo novi »pokoronski« svet. A ker je bodočnost v teh zelo nepredvidljivih in negotovih časih bolj stvar ugibanja kot česarkoli oprijemljivega, je treba tudi portfelj sestaviti temu primerno. Pristopa »vse v tehnologijo« ali pa «vse v depozit« lahko delujeta nekaj časa, a prej ali slej bo ta logika pripeljala do trka z gospodarsko realnostjo. Ne pozabimo, da je pred dobrimi desetimi leti na ameriški borzi kraljeval naftni gigant Exxon, njegova rast pa je temeljila na predpostavki, da bo nafte vsak čas zmanjkalo. Danes je obratno, Amazon in Apple bosta »zavzela« svet, Exxon pa s svojo »umazano« industrijo odhaja v preteklost. Žal imajo gospodarski cikli grdo lastnost. Znamo jih napovedati, ker se precej redno dogajajo, ne znamo pa prav dobro napovedati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec. Telekomunikacije so bile najbolj vroče borzno blago leta 2000, finance leta 2007, danes pa je IT. A tako telekomunikacije kot tudi bančne delnice danes kotirajo bistveno nižje kot so pred desetletjem ali dvema. Zato je tako pomembna prej omenjena razpršitev. V teh časih, še posebej na več naložbenih razredov. Povejmo enostavneje. Pomembno je imeti prihranke tako v depozitih, kot tudi v obveznicah in delnicah. Ker enostavno ne znamo napovedati, kaj bo prinesla prihodnost.

Vrnimo se na začetek. Razkorak med vrednotenji in stanjem na borzah je velik. Podpira ga velika količina poceni denarja. Zdi se nevarno imeti obveznice in delnice, saj tveganje narašča. A na drugi strani se ob nadaljevanju neomejenega tiskanja denarja zdi, da bo denar vsak čas izgubil vrednost. Hiperinflacije v trgovini ne vidimo zaradi masovne produkcije, ki omogoča, da izdelkov nikoli ne zmanjka. Hiperinflacijo vidimo na borzah. Hitra rast tečajev delnic (in nepremičnin, obveznic, itd.) v zadnjih letih sta drug obraz inflacije, saj ljudje želijo del denarja pretopiti v realno premoženje. Zato je razkorak med finančnim in realnim svetom privid. Razkorak na finančnem trgu kaže le to, česar realni svet ne želi videti. Da hiperprodukcija denarja in ničelne obrestne mere, s čimer želijo in tudi dejansko pomagajo realnemu gospodarstvu, s seboj prinašajo velike posledice v finančnem svetu. Gospodarstvo je neločljivo povezano in osameli otoki obstajajo samo še v knjigah.

 

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima več kot 15 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko, ter Generali Dividendni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Na izboru revije Moje finance za leto 2017 je bil sklad Generali Galileo (prej KD Galileo) izbran za najboljši slovenski mešani - globalni fleksibilni sklad v tri- in petletnem obdobju, prav tako tudi sklad Generali Rastko, delniški - evropski (prej KD Rastko). Aleš Lokar pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2017.