Francoski april

Da počasi izstopamo iz omenjene faze, nam kažejo številni netržni signali. Če vzamemo Slovenijo kot nekakšen proksi za povprečje dogajanja v evrskem območju, lahko hitro pridemo do sklepa, da se država zbuja iz recesijske dekade. Če je bila dejavnost gradbeništva najbolj pozabljena v zadnjem desetletju, postaja vse bolj zaželena v zadnjih mesecih. Opaziti je pospešeno trgovino z rabljenimi stanovanji in hišami ter posledično renovacijami. Zdi se, da vsa akumulacija depozitov pri bankah išče pot k višjim donosom. Omenjeno je povsem naravno, saj povprečen slovenski investitor dojema fizično nepremičnino bolj naravno kot investiranje na kapitalskih trgih. A verjeti je ekonomskemu pravilu, da je ponudba na trgu nepremičnin dokaj toga in bo prvi cikel preprodaje in realizacije nadpovprečnih donosov moč denarja silila tudi v druge oblike naložb. Želja pa bo donos, saj se bo na tveganje verjetno pozabilo. Tako bo teza »lahko pride lahko gre« igrala določeno vlogo.

Na makroekonomski osnovi primer iz Slovenije kaže na določeno prebujanje številnih gospodarskih sektorjev po Evropi. Saniranje bančnih problemov daje trendu okrevanja še dodatno podporo za rast. S povečanjem povpraševanja pa tudi oporo ponudbi za višanje cen in inflacijskih pričakovanj. Centralni banki pa odstrani strah pred deflacijo in omogoči začetek odstranjevanja nestandardnih ukrepov.

Omenjeno pa lahko presekajo francoske volitve, ki bi sicer z nizko verjetnostjo lahko naplavile na površje populiste, ki so pripravljeni svoj uspeh postaviti pred interese množice. Zavedajoč oziroma ne zavedajoč se, da ušesu prijetni ukrepi lahko vodijo v prej opisano mrtvo izgubo. Nekaj opisanega je že mogoče čutiti v Angliji, kjer finančna podjetja že zapuščajo London.

Za finančno premoženje pa je v tem času mogoče najbolj smiselno poiskati svetovalca, ki v času obuditve evforije v enačbo donosa in tveganja vedno strmi k minimizaciji drugega.

 
Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Dobro razpoloženje v farmacevtskem sektorju

Vrh so dosegle v sredini marca, od takrat se cene konsolidirajo, nekoliko pa je padel tudi dnevni promet. Sektor je bil v zadnjem času pod vplivom politike. Kot smo pisali že pretekli mesec, je takrat vse kazalo na to, da bo Trumpova namera, da se Obamacare ukini, padla. To se je nedavno tudi zgodilo. Sprejetje Obamacara je bilo za prejšnjo administracijo najzahtevnejši projekt in Trumpova želja, da se sistem ukine, je bila nemogoč projekt. Okoli 17 milijonov ljudi, ki so pridobili zdravstveno zavarovanje, je ogromno. Ti so izvajali pritisk na svoje politične predstavnike, tako demokrate kot tudi republikance. Ukinitev obstoječega stanja tako ni bila v interesu nikogar. Kot se je na koncu izkazalo, tudi ni bilo v interesu Trumpove administracije, ki je reformo po nezadostni podpori tudi umaknila iz glasovanja. Sedanja ureditev ostaja in ne gre pričakovati, da se lahko v tem mandatu zgodi kakršnakoli pomembnejša sprememba. Za farmacevtski sektor je to dobrodošlo, saj se je politična negotovost umaknila. Investitorji so se ponovno osredotočili na rezultate in vrednotenja podjetij ter njihova pričakovanja za prihodnost. Tukaj je slika nekoliko mešana. Farmacevtski sektor ostaja najcenejši glede na pretekla vrednotenja v primerjavi z drugimi panogami. So se pa letos začela zniževati pričakovanja glede rasti dobičkov. Ta so se znižala za 3,5 odstotka, kar je največ med vsemi sektorji. Zelo pomembni bodo rezultati za prvo četrtletje. Nedoseganje pričakovanj lahko pri posameznih delnicah prinese višjo nihajnost. Splošno gledano pa so nižja pričakovanja javnosti pozitivna, saj je možnost za presenečenja več.

Nekoliko zanimivejša postajajo tudi evropska farmacevtska podjetja. Tu je cenovne erozije več kot v ZDA, vseeno pa se razmere stabilizirajo. V zadnjem mesecu je podjetjem uspelo pridobiti tudi nekaj novih licenc za zdravila. V prvi vrsti lahko omenimo pozitivno odobritev FDA pri švicarskem podjetju Roche za zdravilo za multiplo sklerozo.

Nižja vrednotenja bodo v bližnji prihodnosti omogočala določeno podporo delnicam farmacevtskih podjetij. Ta morajo doseči pričakovanja investitorjev. Prav tako cenovna vojna še poteka in nekatera podjetja bodo še naprej pod pritiski.

David Zorman, upravitelj

Delnice ostajajo v fokusu

Trg je rasel predvsem zaradi pričakovanj po spremembah, ki jih bo prinesla nova Trumpova politika. Bolj previdni analitiki so že takrat poudarjali, da bo implementacija vseh teh sprememb težka in zelo trnova pot in da zna marsikateri predlog v usklajevanju med republikanci in demokrati izgubiti precej ostrine. To se vidi v poskusu spremembe zdravstvenih zavarovanj, kjer kaže, da se bo program Obamacare prejšnjega predsednika ohranil, saj je nasprotovanje Trumpovi reformi veliko tako med republikanci kot med demokrati. Vlagatelji se zato vse bolj sprašujejo, ali bodo podobno usodo doživeli tudi predlogi infrastrukturnih investicij, davčne reforme in omilitev restriktivne finančne zakonodaje.

Po drugi strani odlični makroekonomski podatki podpirajo trg in delniške tečaje, saj se pričakovanja analitikov in vlagateljev zvišujejo. Analitiki že dolgo časa niso bili tako optimistični. Pričakuje se rast prihodkov in dobičkov. V zadnjih nekaj mesecih so se še posebej dvignila pričakovanja v Evropi, kjer praktično vsi makroekonomski kazalci kažejo na močno rast in verjetnost izvolitve Le Penove (in s tem razpada EU) pada. Tako da velike investicijske banke pričakujejo eno najboljših let na delniških trgih, saj so pričakovanja za letošnjo rast glavnih indeksov v ZDA in Evropi med 10 in 15 odstotki. Tudi po tem bi leto 2017 lahko izstopalo, saj se to zgodi bolj poredko v osmem letu rasti po zadnji krizi. A ravno zgoraj omenjeno krhanje zaupanja v Trumpove reforme lahko pripelje vsaj do kratkoročnega obrata trenda. Korekcija v višini 10 odstotkov bi bila z vidika nadaljnje rasti dobrodošla, saj bi »očistila« trg in odstranila anomalije, ki se pojavljajo. Pomemben igralec v tej enačbi je tudi ameriška centralna banka, kjer se po zadnjem dvigu obrestnih mer predvidevata še dva dviga letos in trije v 2018. Če se tempo pospeši zaradi višje inflacije (ki se najbolj krepi na trgih v razvoju), bo to delovalo negativno na trg, saj se dostop do poceni oziroma zastonj denarja omejuje prvič od krize dalje. Tudi v Evropi predvsem Nemčija stopnjuje pritisk na ECB po hitrejšem zaostrovanju denarne politike in dvigu obrestnih mer. Hitrejše spremembe obrestnih mer bi imele pozitiven vpliv na delnice finančnih družb in bank, a bi negativno delovale na ostalo gospodarstvo, v Evropi predvsem na periferne države. V luči tega se obveznice z daljšo ročnostjo zdijo še manj zanimiva naložba, kar je posledično napihnilo trg kratkoročnih obveznic in menic, skupaj s poceni zadolževanjem pa ogromno denarja potisnilo tudi na nepremičninski trg. Na zahodu že kaže znake ohlajanja (v Londonu so cene v nekaterih predelih v evrih padle tudi za 30 odstotkov), v Sloveniji pa se balon na stanovanjskem področju spet napihuje, saj so donosi iz najemnin precej mizerni v primerjavi s cenami nepremičnin.

Zaključek bi bil podoben prejšnjim komentarjem. Recesije v gospodarstvu ni na vidiku, je pa na kapitalskih trgih previdnost potrebna, saj so tečaji visoki, delnice zgodovinsko gledane precej drage, zadnjih nekaj let pa nas uči, da so korekcije lahko zelo hitre in globoke. Za konstantne varčevalce to bistveno ne spremeni pristopa k vlaganju, tisti, ki boste sredstva potrebovali v letu ali dveh, pa razmislite o zmanjšanju tveganja.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Konec korekcije na naftnem trgu?

Glavne svetovne proizvajalke surove nafte, z naftnim kartelom OPEC na čelu, so konec lanskega leta podpisale dogovor, s katerim zavezale, da bodo za šest mesecev zmanjšale dnevno proizvodnjo in tako trgu omogočile porabo nakopičene presežne ponudbe. Čeprav so članice OPEC več kot upoštevale dogovor o zmanjšanju proizvodnje, zaloge surove nafte v skladiščih po svetu, še posebej pa v ZDA, ostajajo velike. Ker sporazum poteče junija letos, se že slišijo govorice, da naj bi bile članice OPEC pripravljene podaljšati sporazum o omejevanju proizvodnje, vendar pod pogojem, da bi k sporazumu pristopili tudi drugi pomembni proizvajalci, od katerih se poleg tega pričakuje bolj zavzeto spoštovanje podpisanih zavez. Po neuradnih podatkih lahko del »neuspešnega boja« z zalogami surove nafte pripišemo nedoslednemu spoštovanju nekaterih podpisnic sporazuma o omejitvi proizvodnje, ki so vrzel v ponudbi, nastalo zaradi okrnjene dobave OPEC, najverjetneje izkoristile za povečanje lastnih dobav. Pričakujemo, da bo Savdska Arabija podaljšanje dogovora o omejitvi proizvodnje pogojevala z močnejšimi rezi proizvodnje »kršiteljev« sporazuma do izteka trenutnega sporazuma in najverjetneje z dodatnimi zagotovili, da tovrstnih zlorab v prihodnje ne bo. Pozitivna podpora ceni nafte je tudi večja globalna gospodarska aktivnost, ki narekuje agregatno povpraševanje po surovi nafti. Večina nedavno objavljenih makroekonomskih podatkov tako iz razvitega kot tudi iz hitro razvijajočega se sveta kaže bolj optimistično sliko glede stanja svetovnega gospodarstva. Analitiki ocenjujejo, da naj bi kombinaciji trdne ekonomije in agregatnega povpraševanja, skupaj s podaljšanjem omejevanja proizvodnje do konca leta, uspelo odpraviti presežno ponudbo, s čimer bi se naftni trg po dolgem času vrnil v ravnovesje.

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

V istem tednu je Fed zvišal obresti, zadolženi Agrokor pa je zdrsnil na rob

Po drugi strani pa je tudi Evropska centralna banka vse aktivnejša v svoji komunikaciji. Ewald Nowotny, guverner avstrijske centralne banke, je v intervjuju za nemški časopis podtalno že nakazal možnost zvišanja depozitnih obrestnih mer bistveno prej, kot je trg do zdaj vgrajeval v cene. Mogoče že konec letošnjega leta. Konec negativnih obrestnih mer pa bi bil zelo dober znak za varčevalce v denarne sklade, ki bi si tako spet lahko obetali višje donose.

Višje obrestne mere v prihodnosti pa gotovo niso najboljša novica za vse tiste izdajatelje, ki imajo določene strukturne težave v svojem poslovanju. Med najobčutljivejšimi panogami so zagotovo trgovinske verige s klasičnim konceptom prodaje. Pritiski spletnih in diskontnih trgovcev vplivajo tako na padec prodaje kot na profitne marže. Težave se kopičijo pri vseh večjih starih koncernih. Od Tesca v Veliki Britaniji do Agrokorja na Hrvaškem.

Posebej pri zadnjem so težave še izrazitejše, ker je bil v preteklih letih zelo aktiven pri prevzemih in konsolidaciji trga. Omenjeno pa je financiral z bančnimi posojili in kasneje z dragimi obveznicami. Že vrabci pa čivkajo, da njihove naložbe niso dovolj dobičkonosne, da bi brez težav lahko financirali svoje obveznosti.

Na tej točki je investitorjem verjetno prekipelo in so resno začeli dvomiti o obstoju holdinga ter želijo od vodstva ustrezne ukrepe. Obveznice družbe so namreč na začetku leta doživele pravo katastrofo, saj se je cena znižala za dobrih 30 odstotkov. Tiste z bližjim dnevom zapadlosti omogočajo donosnost več kot sto odstotkov.

Da bi investitorji zaščitili svojo naložbo, bo treba verjetno močno spremeniti poslovni model podjetja. Tako je mogoče pričakovati ukrepe poslovne optimizacije, ki predstavlja odprodajo in likvidacijo nepotrebnih sredstev (trgovin, poslovnih centrov), zmanjšanje števila zaposlenih ter kleščenje drugih, nenujnih zunanjih storitev. Po drugi strani pa razprodajo naložb, med katere bi lahko uvrstili hčerinske družbe Ledo, Jamnico in poslovni sistem Mercator.
Razvit finančni trg, katerega del je Agrokor, je dober zato, da se bo problem rešil v najkrajšem času. V primeru zvezanosti izdajatelja z domačimi bankami pa bi lahko to pomenilo umiranje na obroke, dokler se na koncu dinozaver ne bi nemudoma zgrudil. Za seboj pa pustil veliko razdejanje.

Primož Cencelj, samostojni upravitelj, CFA

Znaki normalizacije

Zdi se, da je finančna kriza že dodobra pozabljena. Enostaven pogled na referenčne delniške indekse nam kaže sliko najvišjih tečajev v zgodovini. Tudi trg dela v Ameriki je blizu polne zaposlenosti. Edini manjkajoči podatek, ki bi kazal na pregrevanje trga dela, je rast plač. Le-ta je namreč še na dokaj depresivnih nivojih. Na tem mestu v zgodbo verjetno vstopa nova industrijska revolucija in digitalizacija številnih delovnih mest. S tem pa manjša pogajalska moč zaposlenih in visoka dobičkonosnost ameriških podjetij.

Visoka profitna stopnja in znižanje davkov na dobiček podjetjem, ki ga je napovedala nova ameriška administracija, daje oporo delniškim trgom in s tem »bianco menico« prej omenjeni instituciji za pospešitev dviga obrestnih mer. V preteklosti sem že argumentiral, da je za Fed indeks Dow Jones boljša referenca za odločitve kot ostali makroekonomski podatki.

Na marčevskem sestanku pa tudi Evropska centralna banka (ECB) ni stala križem rok. Kljub relativno sproščeni izjavi o monetarni politiki je nato na novinarski konferenci predsednik, Mario Draghi, osvetlil izjavo v bolj »ostrem« tonu. ECB je mnenja, da so s svojimi politikami dosegli maksimalno stimulacijo. Dejansko to potrjujejo tudi podatki iz evropskega gospodarstva. Da pa bo ECB še bolj samozavestna, bo potrebovala močnejše zagotovilo s strani prelivanja naftne inflacije v ostale sektorje.

Seveda pa v Evropi stvari niso vedno takšne, kot izgledajo. Nad Nizozemsko in Francijo se namreč zbirajo temni oblaki politične negotovosti. V primeru začetka vladanja populistov bi se namreč finančni ekosistem v Evropi bistveno spremenil. številni bralci se namreč še spomnijo brisanja ničel na dinarskih bankovcih in življenja v jugoslovanski hiperinflaciji. Eden izmed ukrepov Le Penove za »rešitev« Francije je namreč podreditev denarne politike vladi in posledično nekontrolirano tiskanje denarja.

Tako je današnji dan v znamenju iskanja znakov normalizacije. Današnji večer bo v znamenju Amerike in Nizozemske. Trgi pa se znajo odzvati zelo nepričakovano in v ta namen se je dobro zavedati, da smo v zrelem bikovem trgu in se ne prepustiti kakršni koli evforiji. Smiselno poiščite dober finančni nasvet.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Ameriška zdravstvena »reforma«

Najprej se je ukinitvi trenutnega sistema uprl del republikancev. Dnevno so se pojavljale špekulacije, kakšna bo nova reforma, katera podjetja bodo z njo pridobila in katera bodo na slabšem. Ter tudi kdo bo upravičen do zdravstvenega zavarovanja in kdo ne več. To je povzročilo pravo zmedo med ameriškimi državljani, ki so se obrnili na svoje poslance. Hitro je postalo jasno, da preprostih rešitev ni in da je zdravstvena reforma v ZDA izredno kompleksna operacija. Donald Trump je pred kratkim izjavil, da mu ni nihče povedal, da je zdravstvena reforma tako kompleksna. To je seveda izzvalo kar nekaj posmeha na drugi strani, saj so prav demokrati vrsto let javno poudarjali, kako zahtevna je prenova zdravstvenega ustroja v ZDA. Obstoječa reforma je bila podpisana leta 2010, kar je bilo za Obamovo administracijo zgodovinski uspeh. Kot se je kasneje izkazalo, pa nova oblika izredno ustreza tudi farmacevtski panogi, ki je pri pisanju zakonov porabila veliko časa in denarja za lobiranje. Cene zdravil in pripomočkov se niso znižale, skupni izdatki pa so se celo povečali. Ljudje, ki prej niso imeli urejenega zavarovanja, so z novo zakonodajo lahko prišli do zdravnika. S tem pa so se seveda povečali tudi državni izdatki. Trump je po prvih izjavah naletel na negativen odziv, tako širše javnosti kot tudi znotraj stranke. Zadnje informacije pa nakazujejo, da se bo trenutna ureditev v veliki meri ohranila oziroma se bo spremenila samo na površju. Kakšnih negativnih posledic za farmacevtsko industrijo pa ne gre pričakovati. To se je odrazilo tudi na tečajih ameriških farmacevtskih podjetij, ki so od začetka februarja pridobili v povprečju okoli deset odstotkov. Zdi se, da bodo nekatere spremembe celo pozitivno vplivale na njihovo poslovanje, predvsem kar zadeva davčni vidik.

Farmacevtski sektor ostaja med privlačnejšimi, vrednoten je namreč nekoliko nižje, kot je bilo povprečje zadnjih pet let. Nekoliko negativno bodo vplivale višje obrestne mere. V preteklih obdobjih, ko smo bili v ciklu dvigovanja obrestnih mer, je bila farmacija nekoliko pod pritiskom. Vseeno se zdi, da so se nekatera vprašanja glede reforme v zadnjem obdobju razjasnila in da bodo ponovno v ospredju rezultati.

David Zorman, upravitelj

Se zgodovina ponavlja?

Indeks Dow Jones pa je v ponedeljek zvečer zabeležil dvanajsti zaporedni dan, ko je dosegel nov rekord in ga od rekorda loči le še torkova rast. Evropa sicer nekoliko zaostaja, a pretekli teden se je tudi DAX vrnil v območje rekorda pri 12.000 točkah. Obvezniški trgi so blizu rekordov, donosi obveznic so še zmeraj izredno nizki oz. celo negativni. Cene hiš v Londonu so še enkrat višje kot pred finančno krizo. Tudi nepremičninski trgi drugje po Evropi so precej višje kot pred krizo in kažejo znake pregrevanja. Konec koncev je pred dnevi tudi na dražbo stanovanja v Ljubljani prišlo več kot 50 ljudi v želji po dobri naložbi. Človek dobi občutek, kot da smo zopet v letu 2006. Kaj se dogaja?

V svojem bistvu kapitalske trge poganjata strah in pohlep. V krizi smo videli močan porast strahu, skoraj paniko, z leti pa se ta občutek počasi pozablja in vse bolj prevladuje pohlep. Odzivi vlagateljev na dogodke in izzive vse bolj kažejo, da je strah pozabljen in da vse več odločitev zopet žene pohlep ter strah pred tem, da bi zamudili rast. Drugače si je težko razlagati lakoto po obveznicah, kjer imata 30 letna italijanska in ameriška obveznica skoraj enako zahtevano donosnost okoli tri odstotke, nemška pa prinese celo manj kot odstotek na leto. Ameriške delnice kotirajo na 22-kratniku letnih dobičkov, vlagatelji pa vse stavijo na Trumpovo davčno reformo, ki naj bi prinesla bistveno višje dobičke. Evropske delnice so statično gledano še dražje, kotirajo pri skoraj 25-kratniku dobička, pričakovanja za 2017 pa so zelo optimistična in različni analitiki pričakujejo od 10- do 20-odstotno rast dobičkov. Vse to v letu, ko se lahko temeljito premešajo karte. Trump odkrito maha s trgovinsko vojno in delnim gospodarskim izolacionizmom. Francoske volitve lahko pripeljejo do frexita. Nemške volitve lahko močno premešajo karte v najpomembnejši članici EU. Vodilni evropski politiki odprto govorijo o Evropi večjih hitrosti, kar pomeni neke vrste razpad evropske ideje. Surovinske države (Rusija, države Latinske Amerike, del Afrike) so po močnem odboju cen nafte in materialov nekoliko lažje zadihale, a ameriška podjetja močno povečujejo izvoz nafte iz skrilavcev. S tem sem omenil le nekaj izzivov, ki so pred nami, a vlagatelji se trenutno ne zmenijo kaj dosti zanje. Na svet gledajo skozi rožnata očala in vrednotenja so blizu zgodovinskim rekordom. Tako stanje je vedno bila eksplozivna mešanica, ki je lahko pripeljala do stampeda, ko so se vlagatelji poskušali umakniti s trga skozi premajhna vrata.

Taki trenutki, ko vlagatelji postanejo preveč prepričani v svoj prav, so primerni za razmišljanje o lastnem portfelju ter o naložbah, ki jih trenutno imamo. Mislim, da smo na točki, ko lahko mirno spremenimo portfelj v nekoliko bolj defenzivnega in povečamo delež denarja oziroma naložb s krajšo ročnostjo ter počakamo na trenutek, ki bo ponudil boljšo vstopno točko. Če takega trenutka ni bilo že nekaj mesecev in tečaji nezadržno rastejo že skoraj leto dni, to ne pomeni, da tak trenutek ne bo prišel v prihodnje oziroma da se bodo tečaji tudi v prihodnje gibali tako kot zadnjih 12 mesecev.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Železova ruda nadaljuje rast

Zaradi naložb v kitajsko infrastrukturo se je v zadnjem obdobju močno povečalo povpraševanje po železu in jeklu, kar se je odrazilo tudi v rasti povpraševanja po železovi rudi in drugih materialih, potrebnih za proizvodnjo jekla. Analitiki pričakujejo, da se bo že tako močna investicijska aktivnost na Kitajskem s prihodom pomladi še okrepila, kar naj bi dodatno pozitivno vplivalo na povpraševanje po materialih in posledično surovinah. Zagotovo se del teh pričakovanj že danes odraža v terminskih pogodbah na železovo rudo, saj je njihova vrednost najvišja od oktobra 2013, ko se je trgovanje s tovrstnimi instrumenti na blagovni borzi v Dalianu začelo. Cena terminske pogodbe na železovo rudo, z dostavo na Kitajsko, je v prvih dveh mesecih letošnjega leta v dolarjih zrasla za več kot 20 odstotkov. Rast cen surovin se odraža tudi v letošnjem gibanju delniških tečajev rudarskih podjetij. Cene delnic vodilnih proizvajalk železove rude so letos, v evrih, pridobile 20 do 40 odstotkov vrednosti. Kljub optimizmu med borznimi posredniki pa so nekateri analitiki že začeli opozarjati, da so napovedi glede rasti povpraševanja po železovi rudi morda preveč optimistične. Pri tem se opozarjajo na veliko količino železove rude in drugih materialov, ki se iz dneva v dan kopičijo v kitajskih pristaniščih, pa tudi napovedane ukrepe kitajske vlade, usmerjene v zapiranje presežnih zmogljivosti v domači jeklarski industriji.


Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Obveznice

Ker pa je rast cen obveznic negativno povezana z gibanjem zahtevane obveznice, smo po dolgem času beležili negativne donose na portfeljih evropskih obveznic. Dejstvo namreč je, da se ob izjemno nizkih kuponih in negativnih donosih na obvezniških trgih zvišanje vsake bazične točke preslika v kapitalsko izgubo.

Glavni dejavnik, ki vpliva na obveznice pa so po moji oceni inflacijska pričakovanja. Evropska centralna banka ima za glavni cilj namreč inflacijo malo pod dvema odstotkoma. Temu so vse glavne odločitve monetarne politike tudi podrejene. Tako ne preseneča, da so se v začetku letošnjega leta ta dvignila na 1,3 odstotka (z 0,6 odstotka pred enim letom). Že sam pogled na trg energentov kaže jasno sliko. Cene nafte so se glede na preteklo leto krepko zvišale, saj smo lani videli desetletno dno cene tekočega zlata.

Vzrok zvišanja inflacije bi lahko zaradi tega pripisali efektu baze. Kar bi lahko tudi podkrepili s podatki bazične inflacije, katere volatilnost je bistveno nižja in dosega dobrih 0,9 odstotka konec januarja. A ob upoštevanju zniževanja brezposelnosti v Evropi, izboljšanja gospodarske dinamike in zelo pozitivnih obetov anket indeksa PMI lahko vseeno pričakujemo določeno prelivanje »energetske« inflacije v ostale podsektorje inflacije.
Kljub temu pa ostajajo evropske države visoko zadolžene in dvig obresti dejansko pomeni manj za druge proračunske izdatke. Da bi to preprečili, je na trgu še vedno ECB s svojim ukrepom kupovanja obveznic. Na drugi strani pa tudi finančna zakonodaja, ki v izračunu kapitalskih zahtev favorizira državne obveznice.

Na drugi strani pa se nad Evropo ponovno zgrinjajo temni oblaki politične negotovosti. še najbolj je pod pritiskom prej omenjena Francija. Skrajno desna kandidatka Le Penova namreč v svojem programu predstavlja alternativni program za Francijo in Evropo. In sicer želi ustaviti evropsko združevanje, opustiti evro in vrnitev v obdobje pol pretekle zgodovine.

Glede na koktajl možnih dogodkov v naslednjih mesecih je še prenagljeno trditi, da je na obveznicah čas za medvedji trend. Zgoditi se zna celo to, da se mora bik samo malo nadihati, da lahko nadaljuje svojo pot. Kljub vsemu pa je na mestu določena mera previdnosti, modra razpršitev portfelja in aktivno upravljanje premoženja.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi d. o. o.