Razmere na Ljubljanski borzi bolj kot kdajkoli do zdaj odražajo stanje, v katerem se je znašel bančni sistem. Rekordno nizke obrestne mere za depozite in vloge na vpogled, ki v prihodnjih mesecih še bolj prehajajo v območje negativnih bančnih donosov, že močno načenjajo živce tistih, ki razpolagajo s tovrstnim premoženjem.

Poleg že uvedenih ležarin za najbogatejše varčevalce, ki veljajo od aprila, bo Nova Ljubljanska banka po napovedih julija mejo spustila do 100.000 eur, varčevalcem pa ne gre na roko tudi prihajajoča inflacija. Mnenja ekonomistov o tem so sicer kot vedno različna, vendar se večina vseeno strinja, da bo višja inflacija le prehodnega značaja. Cene surovin so se namreč zaradi odpiranja gospodarstev na svetovnih trgih močno zvišale, a naj bi se umirile v drugi polovici leta.

Cene delnic na borzi tako nezadržno rastejo že od začetka novembra 2020, slovenski borzni indeks SBITOP pa je samo letos zrasel za 27 odstotkov. Rast bi bila še višja, če v njem največje uteži ne bi imela novomeška Krka, ki je letos kljub odličnim rezultatom zrasla za »samo« 17 odstotkov.

Najvišjo rast dosega delnica Pozavarovalnice Sava v višini 42 odstotkov, za njo pa je delnica Nove Ljubljanske banke s 38-odstotno rastjo. Vrtoglava rast, še posebno če upoštevamo, da zaradi ukrepov in navodil Agencije za zavarovalni nadzor (nadzornik zavarovalnic) in Banke Slovenije (nadzornik bank), obe družbi ne smeta izplačati dividend v višini, kot bi želeli njihovi lastniki.

Pozavarovalnica Sava je na skupščini minuli teden delničarjem namenila le 85 centov dividende po delnici, kar je le dobra triodstotna dividendna donosnost. Zaradi podobnih že prej omenjenih določil regulatorja bodo delničarji banke NLB deležni le 60 centov za delnico, kar je manj kot enoodstotna dividendna donosnost. Še enkrat toliko naj bi bilo pogojno izplačano oktobra, če ne bo dodatnih zahtev s strani Banke Slovenije. Torej, v najboljšem primeru bo dividendna donosnost delnice NLB letos manj kot dva odstotka.

Pri tem se je smiselno vprašati, ali niso delnice na domači borzi trenutno že predrage. Če bi opazovali dogajanje na tujih trgih bi namreč opazili, da se volatilnost povečuje, kar nikoli ni bil dober znak in je navadno vodilo do borznih pretresov. Obrestne mere v ZDA na trgu zakladnih menic so se že dvignile, in to kljub temu da Fed še vedno vztraja pri ekstra ohlapni denarni politiki.

Močan potres so v preteklih tednih doživeli tudi lastniki bitcoinov, saj je živčnost pred zategovanjem najlažjega dostopa do denarja že definitivno prisotna med institucionalnimi vlagatelji, ki v zadnjih mesecih krojijo trgovanje tudi v kriptosvetu.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Kapitalski trgi v maju nadaljujejo s povečano nihajnostjo. Glavni dejavniki ki najbolj vplivajo na dogajanje na trgih ostajajo nespremenjeni, se pa med vlagatelji krepi občutek, da bo po močni rasti v zadnjem letu iz teh nivojev precej težje rasti. Čeprav tako fiskalna kot monetarna politika ostajata zelo ohlapni in podpirata ekonomije ter kapitalske trge, pa novih podpornih ukrepov v luči umirjanja pandemije v naslednjih mesecih ne gre pričakovati. Na drugi strani so se umirila tudi pričakovanja o nenadnem koncu podpore in rasti obrestnih mer, saj centralne banke sporočajo, da makroekonomsko stanje ni dovolj dobro za kakršnokoli omejevanje ukrepov. Zato čez poletje ostajamo znotraj danih okvirjev, ekonomije lahko pričakujejo vzpodbudo zaradi odprav omejitev v javnem življenju, skrbi pa rast cen vhodnih surovin, težave v nabavnih in logističnih verigah ter pomanjkanje delov v določenih panogah. Inflacija, ki je zadnje tedne glavna tema pogovorov, bo svojo moč pokazala v prihodnjih mesecih. Ali je prehoden pojav ali pa bolj trajne oblike pa ostaja odprta akademska debata. V njej obe strani uporabljata kopico dobrih argumentov, a kot vedno je napovedovanje prihodnosti precej težavno opravilo. Kar lahko z gotovostjo rečemo je, da so spremembe na vhodni strani industrijskih procesov, se pravi cene surovin in materialov dosegle nivoje, ki so skrb vzbujajoči in lahko pomenijo resne inflacijske pritiske v prihodnosti. Tudi zato je kitajska država omejila špekuliranje na borzah in s tem vsaj začasno nekoliko ohladilo zelo vročo panogo. A problem takih gasilskih akcij ostaja vedno enak. Ne spremenijo razlogov, zaradi česar so surovine sploh začele rasti.

Ker realne obrestne mere ostajajo zelo nizke oziroma pogosto negativne, denar še naprej sili v vse oblike naložb, ki surovine dražijo v papirni obliki (špekuliranje na borzah) ali pa direktno, z večjo porabo zaradi vlaganj v nepremičnine, investicije v infrastrukturo itd. Če k temu dodamo še politično negotovost, ne samo na relaciji Kitajska – ZDA in Evropa, ampak tudi manjše, a gospodarsko pomembne države (npr. volitve v Čilu, največjemu proizvajalcu bakra na svetu prinašajo novo »ljudsko« oblast, ki napoveduje velike spremembe), potem je zmes potencialno zelo eksplozivna in prihodnost še bolj negotova. To smo lahko pretekli teden videli pri kripto imetjih, ko je največji podpornik postal nasprotnik, obenem pa so kitajske oblasti močno omejile rudarjenje in plačevanje. Popravek je ponekod presegel 50 %. S tem še bolj do izraza prihaja ena izmed osnovnih predpostavk varčevanja ali vlaganje. Ne nosite vseh jajc v eni košari, pa naj bodo to depoziti, zaradi potencialno grozeče inflacije, ali pa kripto imetje, zaradi vprašljive notranje vrednosti in posledično ogromne nihajnosti.

Tehnološke delnice so še naprej segment trga, kjer se bije inflacijska bitka. Visoka inflacija bi ta segment, ki je najbolje izkoristil poceni denar in je posledično najvišje ovrednoten, močno prizadela. Zato smo pretekli teden videli nadaljevanje korekcije, ki se je konec tedna in v začetku novega obrnila v zeleno, saj so se vlagatelji umirili. Ta nestabilnost v občutkih vlagateljev, ki se na trgu odraža z višjo nihajnostjo je pokazatelj velike razdvojenosti, ki vlada trgu. Investitorji vedo, da so vrednotenja visoka in da stanje trga ter razmere v svetu narekujejo previdnost, a negativne realne obrestne mere ne ponujajo nikakršne alternative. V tej zgodbi je trenutna zmagovalka Evropa, z večjim deležem podjetij, ki so bolj odporna na inflacijo oz. strah pred njo. Finance, industrija, materiali so panoge, ki se trenutno v ospredju. Celo najbogatejši zemljan ni več Amazonov Jeff Bezos ampak je največji proizvajalec luksuznih dobrin LVMH, Bernard Arnault. To kaže na delni zasuk globalnih trgov, ki se v trenutnem okolju lahko nadaljuje še nekaj mesecev. Jeseni, ko bomo dobili jasnejšo sliko o inflacijskih pričakovanjih, pa bo morala ena stran popustiti. Velika rotacija, čeprav nekoliko upehana, ima še nekaj prostora. Še posebej, če največja svetovna gospodarstva udejanijo skupno minimalno obdavčitev globalnih podjetij. Ta teden je v nenavadno složnem tonu več držav sporočilo, da so blizu dogovora o 15 % minimalni davčni stopnji. To bo najmočneje prizadelo ravno tehnološka in ameriška podjetja, ki so postala strokovnjaki davčne optimizacije. Ne pozabimo, v 2017 in 2018 je pomembna komponenta rasti na trgih bilo ravno znižanje ameriških davčnih stopenj. Obrat trenda lahko prinese tudi korekcijo na trgih. V pozitivnem tonu omenimo prodajo evropskih, še posebej nemških avtomobilistov, ki pospešeno osvajajo trg električnih vozil. Volkswagen je v Evropi dosegel že 33 % delež v maju in Tesla trenutno na vseh trgih beleži močno znižanje tržnih deležev. Vrednotenja ostajajo najprivlačnejša v segmentu zdravstva, a zaradi različnih razlogov panoga še naprej ostaja nezanimiva za vlagatelje, na drugi strani pa se po zelo dobrih rezultatih in močni rasti cen elektrike, še posebej v Evropi, prebuja panoga oskrbe. Med regijami poleg že omenjene Evrope ostajajo privlačne kitajske delnice, ki so še naprej v fazi korekcije, a vrednotenja postajajo zelo zanimiva. Za dolgoročno naravnanega vlagatelja so to zanimivi nakupni nivoji. Dolar še naprej kaže znake šibkosti, a močnejšega premika ni za pričakovati.

NASVET ZA VLAGATELJE

Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank, inflacijska pričakovanja ter geopolitika krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer bo odpiranje ekonomij po pandemiji močno okrepilo ekonomsko dinamiko ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna malo večja previdnost, Kitajska, ki je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe, in zaradi lepih dividendnih donosov ter privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Z lepšim vremenom prihaja tudi umirjanje pandemije v Evropi in ZDA. Čeprav so deli Azije, predvsem Indija, močno prizadeti, in so podatki ter številke, ki prihajajo od tam nezanesljivi, ostaja dejstvo, da se pandemija v Evropi in ZDA vsaj začasno umirja. To posledično vodi v pospešeno odpiranje javnega življenja in večji gospodarski optimizem. Zdi se, da bo poletje na stari celini bolj normalno kot pomlad, saj pospešeno cepljenje očitno močno zmanjšuje delež hudo bolnih, kar dovoljuje vladam, da sprostijo storitveni sektor, predvsem gostinstvo in turizem. Trgi to sprejemajo z odprtimi rokami a zdi se, da so ta scenarij že vračunali v obstoječe nivoje, saj se je dinamika rasti ustavila. Skrbi prinašajo predvsem rasti cen surovin in nadaljnje težave v nabavnih ter logističnih verigah. Na surovinskih trgih vidimo dnevno nove rekorde in to se bo moralo preliti v končne cene za porabnike. Trg dela v ZDA je bil v zadnjem mesecu šibkejši kot se je zdelo navzven, a razne stimulativne politike to zaenkrat uspešno blažijo. Ti ukrepi so v tem okolju odpiranja javnega življenja inflatorni in obseg inflacije v prihodnjih mesecih ostaja te dni najpogosteje ugibana številka. Ker Evropa z odpiranjem zaostaja za ZDA je vprašanje, kakšen pospešek inflaciji lahko da še odprtje Evrope.

Tudi geopolitične težnje niso pozabljene. Nasprotno, obstaja občutek, da se situacija na relaciji Kitajska – ZDA in Evropa slabša. Evropa je očitno iz relativno nevtralne drže močneje stopila na stran ZDA. Kitajska je to pospremila z glasnimi opozorili, a zaenkrat se ukvarja predvsem z discipliniranjem svojih tehnoloških podjetij, kjer je očitno, da ne bo dopustila monopolnega pristopa iz ZDA, kjer bi korporacije diktirale politiko in trende. Ekonomski podatki po svetu so solidni, pričakovanja o rasti BDP za 2021 so se v zadnjih tednih nekoliko popravila, visoka so tudi pričakovanja za 2022. Sliko kot že omenjeno kazi strah pred inflacijo, ki postaja vse bolj oprijemljiv. Previsoka inflacija in predvsem rast cen osnovnih življenjskih potrebščin lahko močno okrepita geopolitične napetosti. Situacija postaja podobna 2011, ko je rast cen osnovnih dobrin rezultirala v napetostih na trgih v razvoju in pripeljala do cele vrste arabskih pomladi, krvavih revolucij in lokalnih vojn. Tokrat so v igri še višje stave, zato so zadnji teden centralne banke z okrepljeno retoriko mirile duhove, ohranjajo pa še naprej zelo sproščeno denarno politiko, ki ostaja branik pred likvidnostnimi težavami.

Trgi ostajajo blizu rekordnih vrednosti, a navkljub odličnim podatkom poslovanja v prvem četrtletju premika višje niso zmogli. Vtis je, da se je trend utrudil, da so vse dobre novice že vračunane v te nivoje in da so vrednotenja enostavno previsoka za nadaljnjo rast. Posamezne izbruhe vidimo le še na bolj lokaliziranih trgih, kjer je včasih prodaja megle lažja in manj nadzorovana. Strah pred inflacijo vlagatelje sili iz tehnoloških in visoko vrednotenih podjetij, ki imajo na drugi strani največje uteži v indeksih, zato smo v zadnjih dneh zabeležili manjši zdrs indeksov, čeprav določena ciklična podjetja, predvsem iz industrije, financ in materialov dosegajo nove rekordne vrednosti.

Tudi obvezniški trgi bolj ali manj stopicajo na mestu, slabši od pričakovanj so podatki iz ameriškega trga dela. Ohladila so se pričakovanja o rasti obrestnih mer v drugi polovici leta 2022 in posledično so zahtevane donosnosti ameriških obveznic nekoliko upadle, a na drugi strani rastoč strah pred inflacijo še naprej zmanjšujejo privlačnost dolgoročnih obveznic. Podjetja zato hitijo z iskanjem virov financiranja, ki so še naprej rekordno poceni. Tako bo Amazon, navkljub velikim presežnim likvidnim sredstvom na računih, izdal za 18,5 milijard dolarjev obveznic, namenjenih refinanciranju in nakupu lastnih delnic. Nasploh pričakujemo v naslednjih dveh mesecih okrepljene nakupe lastnih delnic korporacij, saj so rezultati prvega četrtletja pokazali zelo dobro finančno sliko, podjetja pa napovedala okrepljene nakupe lastnih delnic. To skupaj z ogromnimi prihranki prebivalstva ter relativno optimističnimi napovedmi podjetij omejuje močnejše popravke na trgih, saj vsak popravek takoj pritegne nove vlagatelje. Kar bi lahko močneje prevesilo tehnico je presenetljiv podatek, ki ga trg ne vračunava, kot je višja inflacija od pričakovanj ali pa npr. geopolitična zaostritev. Dolar zadnje dni nekoliko izgublja in se je premaknil na 1,21 dolarja za evro, a premiki niso tako veliki, da bi lahko rekli, da odstopajo od običajnega nihanja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank ter geopolitika krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdnejši. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer bo odpiranje ekonomij po pandemiji močno okrepilo ekonomsko dinamiko ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno ter oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna malo večja previdnost. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru če bo inflacija presegla pričakovanja. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje znotraj trgov v razvoju ostajajo privlačne kitajske delnice, ob že omenjenem povečanem geopolitičnem tveganju ter kitajskem discipliniranju tehnoloških podjetij. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

Pregled dogajanja:
Prvomajski prazniki so za nami in vrača se tedenski povzetek dogajanja na trgih. Pandemija je še vedno glavna tema trgov, čeprav le-ta dobiva vse bolj raznoliko obliko. V ZDA in VB se zdi povsem omejena in cepljenje napreduje zelo uspešno. Zadnjih nekaj tednov je cepljenje pospešila tudi Evropa in posledično se javno življenje ter storitve pospešeno odpirajo. A v delih Azije in Južne Amerike pandemija dobiva nov zagon, zato so številke novo okuženih v svetu dosegle nove rekordne vrednosti. Na naslovnicah je predvsem Indija, a tudi nekaj drugih manj razvitih regij in držav ima velikanske probleme z obvladovanjem krize.

A kar zadnje dni zaposluje analitike in prognostike prihodnjega ekonomskega stanja je poleg pandemije še inflacija kot rezultat obilnega tiskanja denarja, zaostrovanje in tudi trganje nabavnih verig, krepitev političnih napetosti na relaciji Zahod – Kitajska ter spremembe v davčni politiki v ZDA ter globalno. ZDA so napovedale višje davke za bogatejše, dosežen pa je tudi nek načelen dogovor med ZDA in Evropo, da bodo globalne korporacije plačevale več kot v preteklosti. Implementacija vsega skupaj bo kompleksna, a očitno se obdobje uspešnega »izogibanja« plačila davkov, predvsem tehnoloških podjetij, končuje. Bolj zaskrbljujoča je rast napetosti v pacifiškem območju. Pritisk na Kitajsko se stopnjuje in trenutno se kot orožje uporabljajo kršitve človekovih pravic, naj bo to nad Ujiguri ali pa v Hong Kongu. Tudi Kitajska na te pritiske odgovarja vse bolj agresivno, zato se zadnje dni zdi, da je trg postal bolj previden in začel vračunavati v tečaje višje geopolitično tveganje. Zato tako ECB kot FED še naprej obljubljata nadaljevanje izdatne stimulativne pomoči, čeprav se na drugi strani krepijo pričakovanja o dvigu obrestnih mer v ZDA v drugi polovici 2021. To podpirajo tudi zelo raznolika inflacijska pričakovanja. Medtem, ko centralni bankirji zagotavljajo, da bo skok inflacije v prihodnjih tednih in mesecih zgolj prehoden, pa vidimo da cene materialov oziroma vhodnih surovin nezadržno rastejo, zaradi česar tudi podjetja dražijo izdelke. V zadnjih objavah rezultatov je bila dvigu cen zaradi rasti cen vhodnih surovin ter težavam v dobavnih verigah namenjena nadpovprečno velika pozornost, kar kaže da podjetja to vidijo kot nekaj, kar bo močno vplivalo na rezultate vsaj v poletnih mesecih.

Podatke iz prejšnje točke trgi interpretirajo tako, da predvsem delniški trgi ostajajo blizu rekordnih nivojev, a odlični rezultati prvega četrtletja, trga niso uspeli potisniti višje. Očitno postaja, da so vlagatelji bolj previdni, vsak manjši padec pa kupci takoj izkoristijo za dodatne nakupe, saj so deleži prostega denarja in likvidnost še naprej rekordna. Tudi stanje obvezniških trgov je umirjeno, saj so centralne banke zadnje dni pospešeno komunicirale in ohranjale status quo. Likvidnost je odlična in stimulusi se še naprej pretakajo navzdol po ekonomiji. Če pogledamo rezultate za prvo četrtletje ter napovedi podjetij za poletne mesece, je stanje zelo dobro, rast dobičkov pa rekordna, saj je bila lani ob tem času pandemija v polnem teku in njen vpliv na poslovanje podjetij izrazito negativen. Izstopajo zopet tehnološka podjetja, ki še naprej poslujejo odlično, čeprav je bil odziv s trgov zelo mlačen. Vlagatelji so očitno te rezultate že vračunali v obstoječe nivoje cen. Dobro gre avtomobilistom, prodaja avtomobilov v ZDA je v aprilu najvišja v zadnjih 15 letih, čeprav se ameriški in japonski, bolj kot evropski, proizvajalci spopadajo s pomanjkanjem polprevodnikov, kar postaja vse širši industrijski problem. Družbe iz panoge energije in materialov prav tako poslujejo odlično, saj cene obojih rastejo.

Na drugi strani so razočarale predvsem delnice družb iz panoge osnovne potrošnje, kjer vhodne cene surovin rastejo hitreje kot prodajne, omejitve javnega življenja pa zmanjšujejo prodajo. S podobnimi težavami se spopada panoga zdravstva, kjer se osredotočajo na boj s pandemijo. Omejevanje stikov pa manjša porabo ostalih zdravil in preparatov ter posledično slabša rezultate podjetij. Najbolj vroče se trenutno zdijo industrijske delnice, kjer glavni učinek stimulusa šele pride v prihodnjih mesecih in predvsem letih. Dobre rezultate so prikazale tudi evropske finančne družbe, čeprav se nekatere ponovno spopadajo s škandali zaradi ohlapnega nadzora poslovanja ali pa preveč tveganih produktov. Regionalno gledano sta letos ZDA in Evropa poravnani z zelo podobnim donosom glavnih delniških indeksov, odstopajo pa trgi v razvoju, kjer kitajska država nadaljuje z »discipliniranjem« tehnoloških podjetij, deli Azije in Južne Amerike pa se spopadajo s slabo epidemiološko sliko in posledično donosi na borzah nekoliko zaostajajo za razvitimi trgi. Dolar ostaja na nivoju 1,20 dolarja za evro in bo ob odsotnosti večji geopolitičnih premikov verjetno še nekaj časa ostal v ozkem trgovalnem pasu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank ter geopolitika kroji borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih in krepitvi geopolitičnih trenj vlagatelji postajajo bolj previdni. Obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativni bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru če bo inflacija presegla pričakovanja. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje je znotraj trgov v razvoju ostajajo privlačne kitajske delnice, ob že omenjenem povečanem geopolitičnem tveganju. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:
Pandemija je po omejitvi februarja in marca, aprila dobila nov zagon in ta teden dosegla nov vrh. To je podrlo načrte nekaterih držav po odpiranju in nekoliko ohladilo trge. A ker so kljub vsemu ekonomski podatki solidni, v industriji in proizvodnih panogah pa celo odlični, se borze zadržujejo blizu rekordnih vrednosti in vse se zdi še naprej dobro in pod kontrolo. V zadnjem tednu bistvenih sprememb v globalnem ekonomskem in političnem okolju ni bilo. Odnosi na relaciji Zahod (ZDA in Evropa) – Rusija ter Zahod – Kitajska se ne izboljšujejo, nasprotno kažejo tendenco slabšanja. Trend razvoja političnih razmer kaže, da nas najkasneje do jeseni lahko zopet doleti kako »manjše« presenečenje, kar lahko ohladi pregrete kapitalske trge.

V Evropi oziroma Nemčiji je CDU izbrala svojega kanclerskega kandidata za jesenske volitve, te volitve pa bodo prinesle tudi novega kapitana celotne Unije. Brexit se je z ekonomskega vidika oz. posledic že pokazal kot precej manjši dogodek glede na predhodna opozorila in strašenje. Tudi zato se je politično ekonomska situacija v Evropi umirila, in če evropske države s cepivi nekako uspejo omejiti pandemijo do začetka počitnic, bi lahko Evropa in evropski trgi imeli pred sabo lepo poletje in jesen. Centralne banke bodo namreč še naprej skrbele za likvidnost in s tem ohranjale priliv denarja. Prihranki prebivalstva so rekordni v vseh pogledih, tempo naraščanja pa je nevzdržen, saj se kopiči hitreje kot ga gospodarstvo lahko reinvestira.

S podobnimi problemi se srečujejo tudi v ZDA. Celotno sliko pokvari dejstvo, da so ti prihranki zelo neenakomerno porazdeljeni, saj se v pandemiji neenakost močno povečuje. Tudi v luči tega lahko razumemo zadnje poteze kitajske države in partije, ko zahtevajo omejitev moči največjih tehnoloških podjetij in v zadnjem primeru izstop lastnika Alibabe iz lastništva njihove finančne roke Ant Financial. Skrb vzbujajoča je močna rast okužb v Aziji zadnje dni, predvsem v Indiji. Indija je drugo največje gospodarstvo v skupini trgov v razvoju, zato bi močne omejitve javnega življenja lahko imele precejšen vpliv na ekonomsko aktivnost, pa tudi na logistične verige, saj so indijska podjetja velik dobavitelj potrošniških dobrin ameriškim in evropskim podjetjem. Logistika je torej področje, kjer je potrebna dodatna pozornost vseh udeležencev kapitalskih trgov.

Delniški trgi ostajajo blizu rekordnih nivojev. Razmere na obvezniških trgih so se povsem umirile, likvidnost je odlična in ob odsotnosti večjih političnih premikov so zadnji teden motor trgov zopet postali rezultati poslovanja in pričakovanja do konca leta. Močno smo zakorakali v rezultate 1. četrtletja in zaenkrat lahko rečemo da gre vse kot po maslu. Podjetja močno presegajo optimistične napovedi, res pa da so bila pričakovanja postavljena zelo nizko. Ameriške banke so presenetile z visokimi dobički in maržami, čeprav nekoliko razočarale s pričakovanji. Coca Cola, Pepsi in Heiniken so del industrije pijač, ki je prav tako močno presegla pričakovanja, a po drugi strani izrazila zelo previdne napovedi za 2. četrtletje, saj omejitve javnega življenja, ki se nadaljujejo in npr. v Aziji krepijo, slabšajo pričakovanja. Močno so presenetili evropski avtomobilisti. Odlični prodajni rezultati in močna rast marž sta povsem spremenili pogled na panogo in kar naenkrat ima Tesla zelo močno konkurenco na vseh področjih. Edino senca pomanjkanja polprevodnikov hladi močno rast tečajev avtomobilistov. A težko kategorniki borze šele pridejo. Smer trga bodo določila največja tehnološka podjetja, predvsem njihov komentar dogajanja ter pogled v nadaljevanje leta 2021. Polprevodniki bodo še naprej vroča zgodba, zanimiv bo predvsem komentar obnašanja potrošnikov in potrošniških trendov, ki so definirali vzpon največjih IT podjetij. Dolar še naprej vztraja okoli 1,20 dolarja za evro, kar ustreza vsem glavnim odločevalcem in obenem nima prevelikega vpliva na napovedi podjetij oziroma njihovo poslovanje.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. A za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo se omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje je znotraj trgov v razvoju zopet privlačnejša Kitajska. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.