Inflacija

 

V rajnki Jugoslaviji smo temu ljubkovalno rekli, da »Topčider dela«. Rezultat je znan, zadeva se ni končala dobro. Vse več poznavalcev iz gospodarstva in finančnega sveta opozarja, da se scenarij lahko ponovi. A kako blizu smo?

Če sodimo po kapitalskih trgih, se strah krepi. Cene obveznic zadnje tedne drsijo. Ameriška 10-letna obveznica se nevarno približuje ravni 1,5 odstotka, nemška 10-letna pa ravni -0,3 odstotka, kar so zelo veliki premiki v zadnjih nekaj tednih. Podobno je dogajanje na delniških trgih. Kapital se iz hitro rastočih družb in IT delnic seli v panogo energije ter delnice finančnih družb in materialov. Govori se o rotaciji. A ne smemo pozabiti, da trg pogosto pričakuje nekaj, kar se potem ne zgodi. Zgodba o inflaciji ima že brado. Pričakujemo jo že vrsto let, a se vseskozi vrtimo okoli pozitivne ničle. Če množično tiskanje denarja in likvidnosti ustvarja dobre pogoje za rast inflacije, imamo na drugi strani močne zaviralne dejavnike. Proizvodne zmogljivosti niso zasedene in gospodarstvu se ne mudi krepiti investicij. Investicije so usmerjene predvsem v okolju prijaznejšo proizvodnjo in izdelke. Javno življenje je še vedno precej omejeno, zato je potrošnja usmerjena na nekaj ozkih področij in širšega pritiska na cene ni. Pričakovanja gredo v smeri, da bodo cepiva prinesla sprostitev omejitev in ljudje bodo začeli močno trošiti. A to pričakovanje je na trhlih temeljih, saj je povezana z veliko če-ji.

Večina ustvarjenega denarja tudi ni prišla do povprečnega državljana, ampak se je ustavila pri finančnih družbah in najbogatejšem enem odstotku ljudi. Zato smo videli inflacijo na kapitalskih trgih, kjer je nebrzdano špekuliranje postalo nevarno, v široki potrošnji pa razen redkih izjem divjega nakupovanja ni bilo.

Vseeno nas zgodovina uči, da je inflacija izmuzljiva in hitro uide izpod nadzora. Ekonomisti za nazaj uspešno izračunajo točko preloma, a napovedati tega ne znajo. Ko enkrat uide izpod nadzora pa jo je težko obrzdati. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je pred kratkim naredila stoletno analizo inflacijskih obdobij in obnašanja posameznih premoženjskih kategorij v teh obdobjih. Analiza je pokazala, da prekomerna inflacija, nad 5 odstotki, prizadene vse. Zaščite ni. Gre le za zmanjšanje njenega uničujočega učinka na premoženje. In tri najboljše premoženjske kategorije v zadnjih stotih letih v času nadpovprečne inflacije so bile nepremičnine, plemenite kovine (zlato in srebro) ter umetnine in starine. Tu je bila korelacija pozitivna, kar pomeni, da so z rastjo inflacije cene teh kategorij rastle najhitreje, a pozor, vseeno so zaostajale za inflacijo. Presenetljivo slabo so se obnesle delnice, kjer je bil zaostanek precejšen, še slabše seveda kratkoročne obveznice in depoziti. Edina res slaba naložbena kategorija pa je bila ena najljubših in najbolj donosnih investicij v zadnjih letih – dolgoročne obveznice. To je bila edina kategorija, ki je skozi taka obdobja imela negativno korelacijo, se pravi da so cene obveznic padale. Tu pridemo do cilja politikov. Izdali so morje obveznic za financiranje državnega aparata, protikoronskih ukrepov in socialne države. Marsikje dolg presega 100 odstotkov BDP. V zadnjih nekaj letih se izdaja nadpovprečno veliko dolgoročnih obveznic. Inflacija bi močno zmanjšala njihovo vrednost in s tem zmanjšala dolg države. Kot vlagatelji moramo z razpršitvijo portfelja poskrbeti, da je odporen na presenečenja. Ker so vlagatelji trenutno večinoma močno izpostavljeni delnicam IT podjetij, nimajo pa delnic iz panog energije, materialov in financ, bi bilo mogoče smotrno razmisliti o manjši preureditvi portfelja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Drugi val pandemije se je umiril in države počasi sproščajo ukrepe. To vnaša več optimizma v gospodarstvo. V Sloveniji se približujemo rumeni fazi in gospodarske dejavnosti so se precej sprostile. Podobno je tudi v svetu. Z naraščajočo prekuženostjo in krepitvijo cepljenja, se gospodarsko zaupanje popravlja. Pričakovana močna podpora gospodarstvu in nadaljnje »tiskanje« denarja ustvarjata likvidnostno plimo, ki sili v vse naložbene kategorije, čeprav so vse glasnejša opozorila pred pregretimi trgi. Trgi so zadnji teden zastali v rasti, saj vse številčnejša opozorila vzbujajo dvome o upravičenosti nadaljnje rasti. Vlagatelji še naprej pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje in to je še posebej očitno pri cenah materialov in surovin, kjer je nafta dosegla predkoronske nivoje, nekateri materiali kot so npr. baker, pa so dosegli nove rekordne ravni. Izredno mrzlo vreme v večjem delu ZDA, še posebej v Texasu, je pokazalo zobe in razkrilo ranljivost družbe in ekonomije že na kratkoročne spremembe v vremenskih vzorcih. To bo verjetno še okrepilo pritisk na politiko v smeri zelene transformacije, čeprav se tokrat tudi alternativni viri energije niso izkazali kot rešitev oziroma so po nekaterih ocenah potencirali energetsko krizo na jugu ZDA. Boljši rezultati od pričakovanj za zadnji kvartal 2020, predvsem pa optimistične napovedi za drugo polovico leta 2021 vlagateljem še naprej vlivajo dodatno zaupanje in vzdržujejo visoke ravni na trgih. Zadnje tedne je zanimivo dogajanje na obvezniških trgih, kjer trgi že vračunavajo dvig obrestnih mer v ZDA v obdobju 2022-2024. 10-letna ameriška obveznica se je tako približala nivoju 1,5 % donosa, ki je močno podporna točka iz obdobja pred epidemijo, obenem pa ta točka predstavlja lakmusov papir delniških trgov, saj analitiki pričakujejo, da bo na tej točki posredoval FED, ker drugače lahko pričakujemo močnejšo korekcijo na delniških trgih. Tudi v Evropi že vidimo krepitev retorike držav in ECB, saj nemška desetletna obveznica nezadržno sili višje in je trenutno na nivoju -0,30 %, kar je najbližje ničelnemu donosu po začetku pandemije.

Delniški trgi so zadnje dni stopicali na mestu, čeprav se znotraj trga odvija močnejša rotacija med panogami. Največ interesa vlagateljev so pritegnile delnice iz področja energije in materialov, saj predstavljajo, ob relativno ugodnih vrednotenjih, tudi zaščito pred inflacijo. Nedavna študija ameriške investicijske banke Goldman Sachs, ki je analizirala gibanje posameznih naložbenih kategorij v obdobjih inflacije za zadnjih 100 let, je empirično potrdila, da nobena naložba v polni meri ne ščiti pred inflacijo, a vseeno so surovine druga najboljša zaščita, takoj za nepremičninami. Potem sledijo zlato in srebro. Delnice imajo sicer še vedno pozitivno korelacijo, kar pomeni da ko je inflacija rastejo, a so precej slaba zaščita. Edina naložba z negativno korelacijo, kar pomeni da cene z rastjo inflacije padejo, so po tej študiji dolgoročne obveznice. Vlagatelji so si tudi pri tehnoloških delnicah in delnicah zmagovalkah koronakrize vzeli predah. Dobiček ne boli in iskreno ga je ogromno. Zato vidimo zadnje dni, da le-te padajo, medtem ko nekateri drugi sektorji, predvsem energija, finance in materiali rastejo. Krepi se pritisk v panogi potrošnih dobrin, kjer se dražje kmetijske dobrine začenjajo odražati v poslovanju in pritisku na marže. Povsem druga zgodba so industrijska podjetja, ki z dobrimi napovedmi še naprej presenečajo vlagatelje. Stimulusi se počasi prelivajo v rezultate, kar je dvignilo napovedi za 2021 in s tem pričakovanja vlagateljev. A tudi tu ponekod cene delnic že malo prehitevajo realnost. Rezultati bank so sicer večinoma razočarali, a zaradi reflacijske zgodbe se tečaji le-teh in tudi zavarovalnic držijo zelo dobro in silijo višje. Vremenska ujma in mrzlo vreme sta prizadeli tudi sektor oskrbe, kjer smo v zadnjih dveh tednih videli močno korekcijo, in panoga je šla iz ene najboljših v eno najslabših. Dolgoročna zgodba še naprej ostaja zelo privlačna, zato ta nihaj lahko predstavlja nakupno priložnost. Na obvezniških trgih vidimo že omenjene pritiske predvsem na obveznice daljše ročnosti, zato lahko pričakujemo da se bosta FED in ECB kmalu oglasila in poizkušala umiriti situacijo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, in ti zaradi plime likvidnosti silijo višje. A zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija). Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Drugi val pandemije se še naprej umirja. V Sloveniji se približujemo rumeni fazi in gospodarske dejavnosti so se precej sprostile. Podobno je tudi v svetu. V dobrem mesecu, od sredina januarja, je v svetu 7-dnevno povprečje števila novo okuženih padlo iz skoraj 750.000 krepko pod 400.000. Z naraščajočo prekuženostjo in krepitvijo cepljenja, se drugi val umirja. Skrbi sicer povzročajo novi sevi, a vseeno se trgi in gospodarsko zaupanje odziva pozitivno na trenutno situacijo. To je trenutno glavni dejavnik v rasti trgov. Drugi pomemben dejavnik je stimulus v ZDA. Odrasla oseba bo prejela po 1400 dolarjev, celoten paket pa naj bi dosegel slaba 2 trilijona dolarjev. Pričakovana močna podpora gospodarstvu in nadaljnje »tiskanje« denarja ustvarjata likvidnostno plimo, ki sili v vse naložbene kategorije. Trgi tako pridobivajo in dosegajo nove rekordne vrednosti praktično povsod po svetu. Krepijo se tudi inflacijska pričakovanja, saj vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje. Še posebej je to očitno pri cenah materialov in surovin, kjer je celo nafta dosegla predkoronske nivoje, a ob tem ne smemo pozabiti na izredno mrzlo vreme v večjem delu severne poloble, ki je kratkoročno dodatno dvignilo cene energentov, predvsem plina. Boljši rezultati od pričakovanj za zadnji kvartal 2020, predvsem pa optimistične napovedi za drugo polovico leta 2021 vlagateljem vlivajo dodatno zaupanje. Zato navkljub visokim vrednotenjem kot tudi zaradi močne likvidnostne podpore vidimo nove dnevne rekorde na borzah. Na drugi strani se krepijo tudi glasovi, ki opozarjajo na previdnost, saj je trg po vseh merilih pregret in marsikje v območju, kjer še nikoli v zgodovini ni bil. Celoten finančni sistem postaja s tem močnim dodajanjem likvidnosti vse bolj nestabilen. Politika je v zadnjih tednih stopila v ozadje in zmanjšala vpliv na borze, saj ameriška administracija pod Bidnom pristopa bolj previdno h komunikaciji in s tem povzroča manj nihajnosti. V Evropi se močno krepi zaupanje, vrnil se je Draghi, ki je sestavil novo vlado in dogodek je bil zelo pozitiven za Evropo. Azijski trgi so najbolje štartali v 2021. Kitajska nadaljuje z rastjo in je najboljši velik trg v 2021. Z dobrim obvladovanjem pandemije ter solidnimi gospodarskimi podatki so postali najprivlačnejše mesto za vlagatelje. Zgodba z Alibabo in vmešavanjem partije v gospodarske družbe je malodane pozabljena, pozornost se je vrnila na potrošnika in rast njegovega trošenja. Z rastjo cen materialov se krepi privlačnost držav, ki so pomembno odvisno od proizvodnje in izvoza le teh, to je predvsem Latinska Amerika in Rusija.

Poslovni rezultati za zadnji lanski kvartal, predvsem pa napovedi za 2021 še naprej presegajo številke, ki so jih pričakovali analitiki. Ameriška podjetja so presegla napovedi dobička za 17 %, prihodkovne za 3 %, evropska pa dobičkovne celo za 18 %, a so nekoliko zaostala za napovedmi z rastjo prihodkov, saj so ti nižji za 1 %. Skupaj z močno likvidnostjo je vlagateljem to dovolj, da skrbijo za dnevno nove rekordne vrednosti. Zadnji teden so več objavljala predvsem srednje velika podjetja, kjer se trend preseganja napovedi nadaljuje, obenem pa je negotovost kakšno bo dejansko leto 2021 še vedno zelo velika. Še naprej so zvezde trgovanja posamezne zgodbe in delnice, ki pritegnejo pozornost špekulativnih vlagateljev, čeprav njihova vrednotenja v nekaterih primerih postajajo že prav absurdna. A vlagatelji še naprej vso pozornost usmerjajo v zgodbo, samo vrednotenje pa je drugotnega pomena. Razočaranje po rezultatih naftnih podjetij se je hitro umaknilo rasti cen nafte na svetovnih trgih, kjer je zopet presegla 60 dolarjev za sodček, zato rastejo tudi cene delnic iz te panoge. Podobno se dogaja tudi pri materialih, kjer so cene rekordne, zato tudi delnice v tej panogi silijo k novim rekordom. Interes vlagateljev za obe panogi lahko obrazložimo tudi kot željo po zaščiti pred inflacijo, a zaenkrat inflacije še ni na vidiku. Nekoliko so razočarala tudi velika farmacevtska podjetja, kjer rast s pandemijo povezanih storitev ni nadomestila upada na nekaterih drugih področjih, a nizka vrednotenja največjih družb ohranjajo panogo privlačno. Krepi pritisk v panogi potrošnih dobrin, kjer se dražje kmetijske dobrine začenjajo odražati v poslovanju in pritisku na marže. Povsem druga zgodba so industrijska podjetja, ki z dobrimi napovedmi še naprej presenečajo vlagatelje. Stimulusi se počasi prelivajo v rezultate, kar je dvignilo napovedi za 2021 in s tem pričakovanja vlagateljev. A tudi tu ponekod cene delnic že malo prehitevajo realnost. Še naprej vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje, kar daje moč reflacijski rotaciji znotraj delniških trgov. Rezultati bank so sicer večinoma razočarali, a zaradi reflacijske zgodbe se tečaji le-teh držijo zelo dobro in silijo višje. Na drugi strani vidimo pritiske na obvezniških trgih, predvsem pri obveznicah z daljšo ročnostjo, kjer zadnje čase vidimo večje premike. Ameriška 10-letna obveznica je tako v mesecu dni prišla iz donosa 1 % na 1,20 %. Podobno je tudi v Evropi, saj so donosi obveznic nekoliko manj negativni. Nemška 10-letna obveznica se je tako v zadnjem mesecu »premaknila« za dobrih 20 točk, iz -0,50 % na približno -0,38 %. Krepitev dolarja je bila hitro končana in zopet je šel nazaj na nivoje med 1,21 in 1,22 dolarja za evro in tečaj okoli 1,30 dolarja za evro konec leta ostaja realen.

NASVET ZA VLAGATELJE

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, in ti zaradi plime likvidnosti silijo vse višje. Zadnje tedne prihaja v ospredje še vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Zadnje tedne so se podražile predvsem delnice manjših družb, zato lahko verjetno pričakujemo nekaj rotacije v največja IT podjetja. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija). Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Drugi val pandemije se umirja. To je evidentno tako v Sloveniji kot tudi globalno. V dobrih treh tednih, od sredine januarja, je v svetu 7-dnevno povprečje števila novo okuženih padlo iz skoraj 750.000 pod 440.000. Rezultat je posledica več dejavnikov. Omejitve v javnem življenju so zmanjšale število stikov med ljudmi, prekuženost narašča, obenem pa se tudi krepi cepljenje, še posebej najranljivejše starejše generacije. To je prvi dejavnik v rasti trgov. Drugi pomemben dejavnik je stimulus v ZDA, ki je praktično dogovorjen. Odrasla oseba bo prejela po 1400 dolarjev, celoten paket pa naj bi dosegel slabi 2 milijardi dolarjev. Nesoglasij med republikanci in demokrati okoli dejanske oblike stimulusa je vse manj. Pričakovana močna podpora gospodarstvu in nadaljnje kreiranje oziroma tiskanje denarja ustvarjata likvidnostno plimo, ki sili v vse naložbene kategorije. S tem se krepijo tudi inflacijska pričakovanja, saj vlagatelji v prihodnje pričakujejo višjo inflacijo. Četrti pomemben dejavnik na trgih so boljši rezultati od pričakovanj, predvsem pa zelo optimistične napovedi za drugo polovico leta 2021. To vlagateljem kljub visokim vrednotenjem a zaradi močne likvidnostne podpore daje zaupanje, da vidimo nove dnevne rekorde na borzah. Kratek popravek izpred 14 dni je praktično že pozabljen, sedaj analitiki že govorijo o začetku novega bikovskega trenda. Ob vsej pričakovani likvidnosti, ki jo bodo države in centralne banke ustvarile v prihajajočih tednih in mesecih se to lahko tudi zgodi, a celoten finančni sistem postaja s tem vse bolj nestabilen. Politika je v zadnjih tednih nekoliko izgubila vpliv na borze, saj ameriška administracija pod Bidnom pristopa bolj previdno h komunikaciji in s tem povzroča manj negotovosti. V Evropi se po padcu italijanske vlade na oder očitno vrača Draghi, ki bo dobil podporo za sestavo nove (krhke) vlade. Trgi se na to odzivajo pozitivno, kar verjetno pomeni nekaj zatišja v Evropi v prihajajočih tednih. Azijski trgi so najbolje štartali v 2021. Z dobrim obvladovanjem pandemije ter solidnimi gospodarskimi podatki so postali najprivlačnejše mesto za vlagatelje. Čeprav včasih vlade dodobra razburkajo morje, kot je bil primer Alibabe, pa so se tudi tu očitno uspeli dogovoriti, da se Alibaba pokori volji države in partije. Večji del se preoblikuje v finančni holding pod nadzorom regulatorjev in s tem ponovno pridobi zaupanje vlagateljev. Podrobnosti dogovora še ni, a zadnje čase detajli vlagateljev ne zanimajo.

Poslovni rezultati za zadnji lanski kvartal, predvsem pa napovedi za 2021 še naprej presegajo številke, ki so jih pričakovali analitiki. Ob podpori močne likvidnosti se krepi odziv trgov. Zadnji teden so po dobrih rezultatih izstopali internetni velikani kot so Amazon, Paypal, Google in Alibaba. Te delnice so spet močneje poskočile, po nekaj mesecih stopicanja sem ter tja. Mogoče bi to lahko prineslo močnejšo rotacijo nazaj v glavne IT delnice, saj so zadnje tedne znotraj IT segmenta rastle predvsem delnice manjših podjetij, kjer so v nekaterih primerih vrednotenja postala že prav absurdna, a vlagatelji še naprej vso pozornost usmerjajo v zgodbo, samo vrednotenje pa je drugotnega pomena. Razočaranje so še naprej rezultati naftnih podjetij, ki so bile zvezde trga v konec 2020 in v prvih tednih januarja. Zanimivo je tudi prestrukturiranje teh podjetij, ki vse bolj silijo v zeleno energijo in na dražbah kupujejo velike bloke pravic do uporabe kopnega in morij za gradnjo zelenih virov energije. Pri tem tekmujejo z še eno zvezdo trga, podjetji iz sektorja oskrbe, ki so na krilih rasti porabe elektrike in dragih CO2 kuponov odlično začela leto 2021. Še naprej pozitivno preseneča Evropa, saj so rezultati proizvodnega sektorja nad pričakovanji, zelo pozitivno so presenetili tudi avtomobilisti, medtem ko storitveni sektor še naprej krvavi denar, umik ukrepov in odpiranje držav pa sta odmaknjena v nedorečeno pozno pomlad. Nekoliko so razočarala tudi velika farmacevtska podjetja, kjer rast s pandemijo povezanih storitev ni nadomestila upada na nekaterih drugih področjih, a nizka vrednotenja največjih družb niso ustvarila prodajnega pritiska. Se pa počasi krepi pritisk v panogi potrošnih dobrin, kjer se dražje kmetijske dobrine začenjajo odražati v poslovanju in pritiski na marže, kar je lepo ponazoril Unilever z rezultati, ki niso navdušili. Povsem druga zgodba so industrijska podjetja, ki z dobrimi napovedmi presenečajo vlagatelje. Očitna so pričakovanja, da se bodo stimulusi prelili v rezultate in ponekod lahko del tega že opazimo, saj je trg po besedah npr. največjih evropskih gradbenikov močan. Še naprej vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje, kar daje moč reflacijski rotaciji znotraj delniških trgov. Rezultati bank so sicer večinoma razočarali, a zaradi reflacijske zgodbe se tečaji le-teh držijo zelo dobro. Na drugi strani vidimo pritiske na obvezniških trgih, predvsem pri obveznicah z daljšo ročnostjo, ki silijo nekoliko višje. Zgodbe o divjem špekuliranju z delnicami GameStop ter upora malih vlagateljev proti Wall Stretu je bilo hitro konec, saj je ekonomska zakonitost premagala »zgodbo« in delnice so doživele ogromen popravek. Zadnja dva tedna se spet krepi dolar, ki je začasno šel nazaj na nivoje manj kot 1,2 dolarja za evro. To je zmanjšalo pritisk na evropske izvoznike, a vse skupaj se zdi le začasno, saj ob ogromnem stimulusu analitiki še naprej pričakujejo drsenje dolarja in tečaj okoli 1,30 dolarja za evro konec leta.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, čeprav le-ti zaradi plime likvidnosti silijo vse višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Zadnje tedne so se podražile predvsem delnice manjših družb, zato lahko verjetno pričakujemo nekaj rotacije v največja IT podjetja. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponujajo ničesar drugega, so vse bolj vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le-ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Konec igre

 

Podjetje ima izdanih slabih 70 milijonov delnic, na dnevni ravni pa se je na borzi obrnilo skoraj 200 milijonov delnic. Rekorden promet pa je znašal prek 30 milijard dolarjev. Šlo je za usklajeno akcijo med velikimi igralci, ki so se jim pridružili še manjši vlagatelji, ki so v zadnjem letu ob pomanjkanju športnih stav in možnosti brezplačnega trgovanja prišli na delniške trge. Na napačni strani pa so se znašli skladi, ki so stavili, da bo delnica še naprej padala. Taka stava, ki je podprta z margin računom (zahtevana varščina, ki jo mora investitor naložiti, če želi zadržati svojo pozicijo) je namreč zelo tvegana, saj je izguba praktično neomejena. Tisti, ki so se znašli na napačni strani so morali dodati dodatna sredstva ali pa pozicijo pokriti. Večina jih je pozicije zaprla, saj toliko sredstev niti niso imeli. Po navadi tak dogodek traja okoli enega tedna, kar se je zgodilo tudi tokrat. Ko so tisti, ki so bili primorani, pozicije zaprli, se je cena spustila nazaj na nivoje, kjer je bila pred dobrim tednom dni. Podjetje namreč ni objavilo kakšnih večjih sprememb v poslovanju in razlogov, zakaj bi bili kar naenkrat vredni 20-krat več kot pred desetimi dnevi. Ta dogodek je vplival tudi na delniške trge, nekateri so bili namreč primorani prodajati druge pozicije, da so pokrili izgube na GME. Vendar so se stvari hitro popravile in delniški trgi so ponovno dosegli rekordne nivoje. Izgubili pa so tudi vsi, ki so delnice GME kupovali po precej višjih cenah. Vidimo, da so na trgu trenutne anomalije precej večjih proporcev kot pred nekaj leti. Razlog za to je tudi poceni denar, ki ga centralne banke na dnevnem nivoju še vedno zagotavljajo. Posledično je špekulativnega denarja vedno več in to je lahko znamenje, ki nakazuje na to, da lahko na delniških trgih pričakujemo kakšno večjo korekcijo. Vseeno pa sprememb pri zagotavljanju likvidnosti pri centralnih bankah ne gre pričakovati, prav tako pa se nadaljuje cepljenje in posledično tudi odpiranje gospodarstev. V trenutnih razmerah tako v kratkem kakšnega večjega negativnega šoka na gre pričakovati. Vseeno pa je potrebno biti pripravljen, ko se bo zgodil, da ga izkoristimo sebi v prid. Predvsem pa je treba biti previden pri teh vročih zgodbah, da se ne opečemo, kajti izgube so lahko res velike.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnji januarski teden je na trge prinesel novo vrsto adrenalina, a o tem bomo povedali več nekoliko kasneje. Z ekonomskega in političnega vidika velikih sprememb ni bilo. Razvoj pandemije še naprej ni preveč vzpodbuden za gospodarstvo, saj so podatki o upadu BDP za zadnji kvartal zaskrbljujoči, a vseeno v okviru pričakovanj. Pozitivne gospodarske podatke iz Azije, predvsem Kitajske, so zasenčile nekoliko bolj previdne napovedi, saj je odziv azijskih držav na vsak lokalen izbruh močno zapiranje lokalnega okolja, kar znižuje hitrost okrevanja. Analitiki in ekonomisti zopet upanje polagajo v drugo polletje 2021, saj je postalo očitno, da sta prvi in tudi drugi kvartal že nekako izgubljena. Cepljenje gre počasneje od pričakovanj, tako zaradi logističnih težav kot tudi zaradi zamud pri dobavah cepiv. Pfizerju, Moderni in Astrazeneci se je prejšnji teden pridružil še Johnson in Johnson. Prednost njegovega cepiva naj bi bila v le eni dozi in tako logistično precej manj zahtevni operaciji. Ima tudi ogromne proizvodne zmogljivosti, a obenem je učinkovitost manjša kot pri Pfizerju in Moderni. Tudi očitno slabša učinkovitost cepiva Astrazeneca na populacijo starejšo od 65 let ne vzbuja velikega zaupanja. Tudi to je bil razlog, da so trgi zadnje dni postali bolj volatilni. Centralne banke in države še naprej vzdržujejo nivo likvidnosti, obenem pa se pozornost zopet usmerja čez Atlantik, kjer se razprava o novem, velikanskem 1.900 milijard dolarjev vrednem stimulusu, krepi in zopet dobiva značaj strankarskega obračunavanja. Končni rezultat tako še ni povsem gotov, a dejstvo ostaja, da prihaja veliko denarja, ki bi lahko trge zopet porinil višje. Obrestne mere, razen občasnega nihanja, ne kažejo prepričljive smeri, se pa vse bolj kaže, da bo nova ameriška administracija le počasi spreminjala določene politike sprejete pod predsednikom Trumpom, zato hitrih sprememb v smeri odprave nekaterih omejitev, sankcij ali sprememb zakonodaje ni pričakovati. Posledično se lahko pokaže, da je bil optimizem pretiran.

Poslovni rezultati za zadnji lanski kvartal, predvsem pa napovedi za 2021, še naprej presegajo številke, ki so jih pričakovali analitiki, a zaradi visokih vrednotenj v nekaterih panogah oziroma segmentih trga je odziv relativno mlačen. Tako dobri rezultati Appla ali SAP-a niso prepričali vlagateljev, podobno tudi podjetja s področja vsakdanje potrošnje. Na drugi strani je odziv na rezultate podjetij iz panoge zdravstva boljši, verjetno tudi zaradi bistveno nižjih vrednotenj. Razočaranje se očitno obeta lastnikom delnic naftnih podjetij, ki so bile zvezde trga zadnjega meseca ali dveh, saj rezultati ne dosegajo pričakovanj, obenem pa je očiten pritisk nove ameriške administracije na zmanjšanje onesnaževanja okolja. Pozitivno preseneča tudi Evropa, saj so rezultati proizvodnega sektorja nad pričakovanji, zelo pozitivno so presenetili tudi avtomobilisti, medtem ko storitveni sektor še naprej krvavi denar, umik ukrepov in odpiranje držav pa se vse bolj odmikata. Trgovanje je zadnji teden poživilo predvsem organiziranje malih delničarjev v boju z velikimi igralci z Wall Streeta. Zbrani okoli socialnega omrežja Reddit so v boju z Hedge skladi slednjim povzročili velike izgube in jih prisilili naj zaprejo nekatere »šort« pozicije oziroma pozicije na kratko, ko so hedge skladi prodajali delnice, ki jih niso imeli in so si jih sposodili, včasih pa tudi to ne (slednje sicer ni zakonita praksa, ampak kazni praktično ni). To je prineslo tudi 1000 in več odstotno rast nekaterih majhnih podjetij, na drugi strani pa so hedge skladi verjetno bili prisiljeni v prodajo delnic nekaterih velikih podjetij, da so krpali primanjkljaj pri zapiranju pozicij pri prodajah na kratko. To je na trg prineslo dodatno volatilnost. Celotna zgodba upora malih vlagateljev proti velikim, ter težnji, da se odpravijo nekatere anomalije in zlorabe trga s strani velikih vlagateljev, še ni končana. A vpliv na trg na daljše obdobje bo verjetno zanemarljiv, če to s seboj ne bo prineslo sprememb zakonodaje. Dejstvo je, da je npr. vrednost najbolj izpostavljene delnice Gamestop močno prenapihnjena, saj je poslovni model v upadu in sprememb v tem trendu ni na vidiku. Lahko pa bodoče akcije malih vlagateljev, še posebej, če bodo dobro koordinirane še naprej vnašajo precej volatilnosti na trg. Zadnje dni to vidimo npr. pri srebru.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Smo pa ta teden videli, da je trg zelo odziven tudi na posamične spremembe, ki so jo prinesli Reddit vlagatelji. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa vse bolj špekulativno rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe ne ponuja ničesar drugega, postajajo vse bolj vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne, po močni rasti, potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij. A v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Hitrost cepljenja in učinkovitost cepiva bosta še naprej določala dinamiko v najbolj prizadetih sektorjih. Rotacija med panogami se lahko okrepi. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a pričakujemo lahko nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le-ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Novi teden prinaša nadaljnje umirjanje politične situacije v ZDA. Prve Bidnove poteze so pričakovane in niso prinesle večjih premikov v gospodarstvih. Osredotočene so na boj s pandemijo, a med drugim je že očiten pritisk na bolj »umazane« industrije. Nova iskanja nafte in plina na državnih zemljiščih ter območju Arktike so ustavljena, prav tako megalomanski projekt izgradnje naftovoda iz Kanade v ZDA.

Pandemija globalno še naprej raste, čeprav se v nekaterih velikih državah, predvsem v ZDA in VB, že kažejo obrisi vrha drugega vala. Ljudi vse bolj skrbijo novi sevi, ki se širijo hitreje in grozijo z nadaljnjimi obsežnimi omejitvami javnega in gospodarskega življenja. Zato so potrošniki in managerji zadnji teden nekoliko manj optimistični, še posebej glede storitvene industrije. Podjetja vezana na gostinstvo, turizem, transport ljudi in na splošno storitve povezane s fizično prisotnostjo ljudi se trudijo najti načine, kako preživeti do poletja, ko bo po pričakovanjih cepljenih in prekuženih dovolj ljudi, da se bodo ukrepi lahko sprostili.

TUI si je tako zagotovil že tretjo državno pomoč, podobno želi tudi Eurostar, železniški prevoznik pod Rokavskim prelivom, ki je v 2019 prepeljal 11 milijonov potnikov, letos pa mu po 95-odstotnem upadu prometa grozi bankrot. Po nekaterih podatkih kar desetina nemških podjetij, predvsem manjših, živi zgolj le še zaradi državne pomoči. Zato se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo pandemije konec. Se bodo ljudje vrnili k starim navadam, ali pa bodo nove navade postale tako močne, da tem podjetjem enostavno ni več pomoči.

A državne pomoči bodo zaradi tega temeljito načele javne finance. Države so zadnjič tako močno in hitro povečevale dolg v času 2. svetovne vojne. Tokrat ga ustvarjajo še hitreje, ker zadolževanje marsikje nadomeščajo s tiskanjem denarja, centralne banke pa potem na trgih odkupujejo obveznice. To krepi strah pred bodočo inflacijo. Ali se bo to dejansko zgodilo, ne ve nihče, dejstvo pa je, da so se mnoge surovine v zadnjih mesecih in tednih krepko podražile in posledično tudi podjetja počasi začenjajo dvigovati svoje cene. Čeprav je ameriška finančna ministrica Yellen nekoliko umirila inflacijska pričakovanja, pa na drugi strani s podporo nadaljnjemu tiskanju denarja priliva ogenj na pričakovanja zagovornikov prihajajoče višje inflacije.

Trgi so se zadnji teden otresli političnega vpliva in se zopet usmerili na rezultate poslovanja. Objava rezultatov za zadnje četrtletje 2020 in pričakovanja za 2021 so v polnem teku. Ta teden pričakujemo objave nekaterih največjih tehnoloških podjetij, potem ko so že tradicionalno banke odprle sezono s solidnimi rezultati, ki pa so precej kozmetično olepšani. Vajeti rasti so zato zopet prevzela največja IT podjetja, ki so ameriške indekse uspela popeljati na rekordne nivoje, najbolj propulzivne delnice z najvišjimi vrednotenji pa so zopet dosegle visoke rasti, ki se v prvih treh tednih letošnjega leta že lahko merijo z 20 in več odstotki.

Delež malih vlagateljev, ki dnevno trguje na borzah, postaja rekorden in imajo že skoraj polovico vsega prometa na delniških trgih. Tudi zaradi tega tržna kapitalizacija ameriškega trga dosega 263 % ameriškega BDP, kar je najvišje v zgodovini, prav tako je najvišje v zgodovini večina relevantnih borznih kazalcev, kot so npr. vrednotenja EV/EBITA ali EV/Prodaja. Sem ter tja ostaja še kak kazalec, ki ni presegel vrednotenja iz pikakom balona leta 2000, a tudi ti se hitro približujejo najvišjim vrednostim. Edino kar ostaja pod povprečjem je razkorak med donosi obveznic ter vrednotenji delniških trgov. A to je bolj slaba tolažba, saj vsi indikatorji kažejo, da je tudi obvezniški trg vrednoten zelo visoko, predvsem zaradi tiskanja denarja ter nakupov centralnih bank. Zato na tej točki večja previdnost ni odveč, saj lahko pride do korekcije trgov, korekcija pa bo predstavljala boljšo točko za vstop z dodatnim ali novim denarjem na trg. Dodaten signal k previdnosti je tudi poplava prvih prodaj delnic s strani družb privatnega kapitala in pa uvrščanje družb na borzo, ki imajo težko razumljive ali pa na zelo odmaknjeni prihodnosti temelječe poslovne modele.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa vse bolj špekulativno rast, ki meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, postajajo vse bolj vroče zgodbe.

Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Cepivo in cenejši dolar poganjata tečaje

 

Povečano zanimanje vlagateljev za nakup delnic beležimo po celem svetu, razlogov za to pa je seveda kar nekaj. V prvi vrsti je to seveda prihajajoče cepivo, ki bo končalo najhujšo zdravstveno krizo v novejši zgodovini in ponovno zagnalo gospodarstvo tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja.  Cepivo sicer prihaja počasi, lahko bi zapisali tako rekoč po kapljicah, vendar pa se bodo dobave vsekakor povečale tja do pomladi. Ameriška farmacevta Pfizer in Moderna, ki imata trenutno edina dovoljenje Evropske komisije za cepljenje,  bosta začetne težave zaradi množične proizvodnje ter distribucije rešila v nekaj tednih. Še bolj pomembno iz vidika množičnega cepljenja pa je pridobitev dovoljenja za angleško-švedsko družbo Astra Zeneca. Evropska agencija EMA naj bi njihovemu cepivu prižgala luč 29. januarja, in tako močno pospešila cepljenje na stari celini.  Upanje, ki ga gojijo borzni vlagatelji širom sveta je tako oživljanje svetovnega gospodarstva morda že pred poletjem oziroma  najkasneje v jeseni letošnjega leta. Za dodatno motivacijo za nakupe delnic po svetu v tem trenutku pa skrbi tudi padec vrednosti ameriškega dolarja. To je vedno dobro predvsem za trge v razvoju, ki imajo pretežen del zunanjega dolga v tej valuti. Indeks delnic iz »emerging market« klasifikacije se je tako vrnil na rekordne ravni, rasti pa najbrž še ne bo konec. Še posebej ker je Kitajska, ki ima največjo utež v tej skupini tudi lansko leto, kljub epidemiji ohranila nekaj odstotno gospodarsko rast.  Na domačem borznem parketu je minuli teden odmevala novica, da je Petrol kupil drugega največjega trgovca z naftnimi derivati na Hrvaškem. Crodux ima 93 črpalk, Petrol pa bo skupaj z njimi svoj tržni delež pri sosedih povišal na 23 %.  V Petrolu kupnine kot običajno ne razkrivajo, in zato v tem zapisu dobijo slabo oceno za transparentnost posla. Po podatkih iz leta 2019, ki pa je bilo vsekakor mnogo boljše leto od 2020, je Crodux ustvaril okoli 20 milijonov EUR dobička. Če upoštevamo da je lansko leto zaradi epidemije bilo mnogo slabše, se tako znova ustvarja širok prostor za ocenjevanje velikosti, predvsem pa ustreznosti kupnine, ki jo bo Petrol za to transakcijo plačal. Še posebej zato, ker bo verjetno večji del kupnine Petrol moral plačati iz izdajo novega dolga oziroma se zadolžiti pri bankah.   Zato bo  zelo zanimivo videti bilanco lanskega poslovanje naše naftne družbe, ki bi po logiki stvari mogla biti precej slabša kot tista iz leta 2019. Petrol bo po finančnem koledarju letno poročilo za 2020 objavil v začetku marca, pričakujemo pa lahko prvič po dolgih letih da predlagana  dividenda ne bo višja kot leto poprej.

 

 

 

Kitajska po Trumpu

 

Najprej grožnje in nato še uvedba uvoznih dajatev s strani ZDA na določene kitajske izdelke ter posledično odgovor Kitajske, ki je podobne (povračilne) ukrepe uvedla proti ameriškim podjetjem, je rezultiralo v trgovinski vojni, z negativnimi implikacijami na svetovne ekonomijo. Bitka pa ni potekala zgolj na ekonomskem področju, saj se je komunikacija med obema akterkama močno zaostrovala tudi na geopolitičnem področju, še posebej pa so bile vroče teme HongKong, Tajvan in Južnokitajsko morje. Z zamenjavo oblasti v ZDA marsikdo meni, da bosta sprti strani lahko našli skupni dialog in zakopali bojno sekiro.

Zagotovo tovrstno mnenje prevladuje na kapitalskih trgih, kjer smo kljub neljubim dogodkom (tako doma kot tudi v tujini), o katerih bom nekoliko več spregovoril v nadaljevanju, bili priča izjemno “lepi” rasti kitajskega delniškega trga. Ta je v prvih treh tednih letošnjega leta v evrih zrasel za dobrih 13 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih pa je indeks MSCI Kitajka pridobil nekaj manj kot 30 odstotkov. Tako kot v ZDA so tudi na Kitajskem po donosnosti prednjačile delnice visokotehnoloških podjetij. Da pa rast ni bila še višja, se moramo “zahvaliti” političnim veljakom, tako na Kitajskem kot v ZDA. Pa začnimo na Kitajskem. Komunistična partija je lani tik pred zdajci ustavila prvo izdajo finančnega dela kitajskega velikana Alibaba, ANT, ki bi v primeru uspešnega lansiranja v svetovnem merilu predstavljal največjo prvo izdajo delnic. Po nekaterih ocenah naj bi vlagatelji samo na Kitajskem za investicije v to delnico pripravili tri tisoč milijard ameriških dolarjev, sama velikost izdaje pa je bila ocenjena na 34 milijard dolarjev. Lahko si predstavljamo razočaranje med vlagatelji takoj po objavi te negativne novice. Drugi val neljubih dogodkov pa se je nepresenetljivo odvijal na ameriški borzi, kjer je ameriška administracija prepovedala trgovanje z delnicami določenih kitajskih podjetij, s katerimi se trguje na ameriških borzah. Ker naj bi se ta podjetja ukvarjala z “vohunjenjem” in tako ogrožala nacionalno varnost, je Trumpova administracija med drugimi prepovedala trgovanje s takimi podjetji, kot so China Mobile, Huawei in China Telecommunications Comp. Kljub temu kitajski delniški indeks še naprej raste, kar nam govori, da globalna investicijska skupnost ocenjuje, da bo z zamenjavo oblasti v Beli hiši kmalu zapihal nov veter.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnji teden ni prinesel veliko novosti in posledično so tudi trgi brez novih informacij stagnirali oziroma bili v rahlem popravku. Politična situacija v ZDA se umirja. Ta teden prihaja na oblast nova administracija. Prve poteze še niso začrtane, se pa še naprej veliko govori o 1900 milijardah velikem stimulusu, ki bo poleg zajetnega čeka vsakemu gospodinjstvu prinesel tudi okrepljene investicije v infrastrukturo, zelene politike, šolstvo itd. Ker se pandemija še naprej krepi, globalno smo presegli nivo dva milijona žrtev, v svetu še naprej prevladujejo omejitve v javnem življenju. Ukrepi se podaljšujejo v februar in ponekod že v marec. Zaradi tega se znižujejo gospodarska pričakovanja za prvo polovico 2021, a na drugi strani se krepijo za drugo polovico leta 2021, zaradi česar se zaenkrat še ne znižujejo pričakovanja za celotno leto 2021. Cepljenje je počasnejše od pričakovanj konec lanskega leta, a zadnje študije kažejo, da je zaščita tako prebolelih kot cepljenih daljša od pričakovanj, vsaj 6 mesecev. Vidimo, da je drugi val postal zelo močan tudi v največjih evropskih gospodarstvih kot je Nemčija, zaradi česar so gospodarske napovedi za Evropo nekoliko manj vzpodbudne, saj se storitvena panoga spopada s hudimi omejitvami. Vladajoča nemška stranka CDU je izbrala novega predsednika, ki bi na naslednjih volitvah lahko postal kancler in s tem motor evropske politike, a trgi so ta dogodek zaenkrat povsem prezrli. V začetku tedna so ponovno pozitivno presenetili kitajski gospodarski podatki, saj je BDP v zadnjem četrtletju zrasel za 6,5 %, v celem 2020 pa za 2,3 %. To je sicer ena najnižjih številk po letu 1990, a je pozitivna, in daje dobro osnovo za velika pričakovanja za 2021. Kitajska industrija še naprej raste in povpraševanje po surovinah in materialih naj bi še naprej ostalo zelo robustno, kar je vzpodbudno predvsem za Latinsko Ameriko, Afriko ter Rusijo, kot ekonomije, ki so bolj odvisne od izvoza materialov. Tudi storitveni sektor se je na Kitajskem v zadnjih mesecih okrepil in zaupanje potrošnikov je visoko, kar podpira rast evropske in ameriške industrije potrošnih, predvsem bolj luksuznih izdelkov. Skrbi sicer rast števila okužb v zadnjih tednih praktično povsod po Aziji, a hitri in drastični ukrepi naj bi po pričakovanjih zamejili lokalne izbruhe. Omeniti velja še rast dolarja v primerjavi z evrom, kar je malo omejilo valutne pritiske na poslovanje evropskih podjetij. Ta rast je sicer nekoliko presenetljiva, saj bi zaradi velikega že omenjenega stimulusa lahko pričakovali nadaljnje drsenje dolarja. Zato napoved o razmerju 1,30 dolarja za evro konec leta ostaja.

Trgi so v nekakšni vmesni fazi, ko na eni strani »prebavljajo« rast preteklih nekaj tednov, na drugi strani pa čakajo odziv cepiva in umirjanje pandemije ter ukrepe nove ameriške administracije. Prve ukrepe bomo verjetno lahko videli že konec tega tedna, za umirjanje epidemije pa bo potrebno počakati še kak mesec. Pretekli teden so prva podjetja začela z objavami rezultatov poslovanja za 2020. Še posebej so zanimivi podatki za zadnji kvartal ter napovedi za 2021. Čeprav so pričakovanja analitikov postavljena zmerno, je v ozadju čutiti pričakovanja o močnem preseganju napovedi in zdi se, da morda to v nekaterih primerih ne bo dovolj. Po prvih objavah poslovanja ameriških bank smo pri vseh glavnih delnicah iz panoge videli precejšnjo korekcijo, a to ob močni rasti v zadnjih tednih ni nepričakovano. Na splošno se reflacijsko trgovaje nadaljuje, saj vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v bodoče. Tudi zaradi tega so še naprej v ospredju delnice finančnih družb, predvsem bank, industrije, materialov ter ostalih bolj cikličnih panog. Na drugi strani so predvsem delnice iz defenzivne panoge osnovne potrošnje, kjer surovine, predvsem hrana, zadnje tedne rastejo in s tem bo vpliv na bodoče profitne marže v panogi negativen. Poleg zgodbe o višji inflaciji še naprej vlagatelje najbolj zaposlujejo zelene politike in z njo povezane investicijske odločitve. Delnice iz teh segmentov, posebej panoge oskrbe, so še naprej »vroča roba« in pričakovanja vlagateljev se krepijo. Drži pa tudi, da ob visokih vrednotenjih v nekaterih drugih panogah marsikatera delnica iz panoge oskrbe niti ne izgleda drago, sploh če se bodo vsaj približno uresničile napovedi o višji rasti v prihajajočih letih. Omeniti velja še en vroč segment, električne avtomobile, Na voljo so najnovejši podatki o prodaji za Evropo v 2020. Delež električnih in hibridnih avtomobilov v celotni prodaji se je povzpel na 12,5 % v 2020, v zadnjem četrtletju 19 %, samo v decembru pa že čez 25 %. Očitno prodaja »zelenih« vozil dobiva vse večji pospešek. Obenem je zanimivo, da so evropski proizvajalci ujeli in očitno prehiteli Teslo. V decembru je najbolj prodajan električni avto Volkswagnov ID.3 s 60% deležem, medtem, ko je delež Tesle v zadnjem četrtletju 2020 upadel na 9 %, število prodanih avtomobilov v celem letu 2020 pa celo za 11%, in to navkljub močni rasti trga. Znajo pa prihodnji tedni nekoliko omejiti evforijo, saj so proizvodne omejitve pri proizvodnji polprevodnikov za avtomobilsko industrijo omejile proizvodnjo, na drugi strani pa pognal v nebo delnice proizvajalcev polprevodnikov. Med izstopajočimi trgi letos velja omeniti predvsem Azijo brez Japonske, kjer imajo največjo utež Kitajska, Tajvan in Koreja, in ki so zaenkrat predvsem zaradi majhnega vpliva pandemije letos med najboljšimi trgi.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob visokih vrednotenjih ter zgodbah, kot se dogaja zadnje dno okoli tehnoloških monopolistov, socialnih omrežij in Alibabi, kjer se Jack Ma še vedno ni pojavil, vlagatelji postajajo bolj zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa tudi rast, ki meji na manijo, vse bolj špekulativnih naložb, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.