Letna poročila in bilance so bolj ali manj že znani, tako da velikih presenečenj, kar se tiče delitve dobička, ne bo. Za spremembo od lanskega leta bodo letos dividende spet izplačale banke in zavarovalnice, čeprav v omejen obsegu.

Zanje namreč še vedno veljajo priporočila Banke Slovenije in Agencije za zavarovalni nadzor, ki v času pandemije covid-19 omejujeta delitev presežka kapitala med delničarje. NLB bo tako kljub rekordnemu dobičku, v dobri meri ga je treba sicer pripisati tudi uspešnemu prevzemu srbske Komercialne banke, izplačala manj kot 10 odstotkov ustvarjenega dobička iz leta 2020. Slabih 25 milijonov evrov bodo izplačali v dveh obrokih: prvi obrok ali slabo polovico takoj po skupščini delničarjev, ki bo predvidoma 14. junija, ostalo pa po 30. septembru. Pod pogojem, da plačilo drugega obroka ne bo v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo pri Banki Slovenije.

Vendar pa cena delnice NLB na ljubljanski in londonski borzi vztraja pri razmeroma visoki ravni okoli 55 evrov, kar najverjetneje pomeni, da si delničarji v jeseni obetajo še dodaten kos pogače. Uprava NLB si namreč želi med delničarje razdeliti skupaj 92 milijonov evrov, ko bi razmere to dovoljevale oziroma bi to dopustile nadzorne institucije. V njenem primeru sta to seveda že prej omenjena Evropska centralna banka in Banka Slovenije.

Podobno je pri zavarovalnicah, čeprav jih nadzira drug regulator. Obe največji zavarovalnici, katerih delnice je mogoče kupiti na ljubljanski borzi, Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava, bosta med delničarje razdelili bilančni dobiček, prva dobrih 40 odstotkov, druga pa dobro polovico. Skupščini delničarjev, ki naj bi potrdili delitev dividend in ostale predloge uprave in nadzornega sveta, bosta letos očitno na isti dan in sicer 25. maja.

Ker je lani v že javno predlagano delitev dobička posegla Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), lahko upamo lahko da sta obe zavarovalnici tokrat z regulatorjem usklajeni ter bo skupščina potekala po dnevnem redu in brez negativnih presenečenj. Dividendna donosnost bi tako glede na tržne cene njunih delnic znašala pri Triglavu nekaj več kot pet odstotkov pri Pozavarovalnici Sava pa nekaj manj kot štiri odstotke. Govorimo o bruto donosnosti, saj morajo fizične osebe ob tem plačati še 25 odstotkov davka državi oziroma je ta že odtegnjen pri izplačilu.

Podobno dividendno donosnost ima letos tudi Petrolova delnica, saj jo je skupščina delničarjev že potrdila minuli teden. Kljub slabšemu poslovanju v lanskem letu, sta uprava in nadzorni svet delničarjem namenila enako dividendo, zato pa so porabili celoten bilančni dobiček. Pri 22 evrih bruto po delnici, donosnost znaša nekaj več kot pet odstotkov.

 

 

 

Z vidika globalnega, predvsem ameriškega vlagatelja so evropske delnice zatavale v temen predor brez izhoda kmalu po letu 2010. Dodobra so jih prestrašile zgodbe o razpadu EU in evra – dokler ni Velika Britanija odšla iz Unije. A ker se žabo kuha počasi, so se vlagatelji na težavno usklajevanje med evropskimi državami počasi navadili, zato temu pripisujejo manjšo težo. Po drugi strani pa je del evropskega gospodarstva pridobil težo, pomen in propulzivnost. Zato se je interes vlagateljev povečal.

Trgi in indeksi so kot živa bitja. Rastejo in se razvijajo, a ne vsi enakomerno. Delež delnic iz ZDA je zato od leta 2010 v največjem globalnem indeksu MSCI World AC zrasel iz 42 odstotkov na današnjih 54 odstotkov. Po drugi strani je delež Evrope skupaj z VB upadel s 25 odstotkov na manj kot pod 20 odstotkov. Ti premiki gredo predvsem na račun tehnoloških in IT-podjetij. Čeprav zadnje desetletje Evropa močno zaostaja z njihovem razvojem, pa se skozi pandemijo vendarle kaže luč na koncu tunela.

Delež tehnoloških podjetij v evropskem indeksu se je v zadnjih dveh letih potrojil. Tudi v drugih panogah prodirajo bolj propulzivna podjetja, ki skupaj predstavljajo vse večji delež trga. Še vedno je zaostanek za ZDA velik, a se zmanjšuje. Hitro rastoča podjetja rastejo hitreje in to v okolju nizkih obrestnih mer in »neskončne« likvidnosti kljub višjemu tveganju privlači vlagatelje. Tako ameriški in globalni vlagatelji znova odkrivajo Evropo. Tokovi sredstev so še naprej sramežljivi, a pomembno je, da po dolgih letih niso več negativni. Zato zadnje mesece evropski trg povsem drži korak z ZDA, na trenutke pa ga celo prehiteva. Razlogi za okrevanje so poleg že naštetih zelo raznoliki.

Pandemija in zelene politike so pospešile renesanso avtomobilske industrije, kjer so zadnji rezultati evropskih avtomobilističnih podjetij odlični. Prodaja električnih vozil strmo narašča, profitne marže so odlične. Tesla kar naenkrat resno občuti grožnjo svoji borzni prevladi. Panoga oskrbe s pomočjo investicij v bolj zelene vire energije prav tako doživlja renesanso. Obe panogi imata v Evropi precej večjo težo kot isti panogi v ZDA. Pravkar objavljeni rezultati LVMH, največjega proizvajalca luksuznih dobrin na svetu, kažejo, da je svet lačen evropskega luksuza. Pa naj bodo to francoski šampanjci, švicarske ure ali italijanska dizajnerska oblačila. Svet je zaradi prehoda na delo na daljavo in digitalizacije vsega prizadelo pomanjkanje polprevodnikov. Intel in tajvanski TSMC kot največja proizvajalca polprevodnikov sta napovedala ogromne naložbe v širitev proizvodnje. To je dokončno izstrelilo nizozemski ASML med eno od največjih evropskih podjetij po tržni kapitalizaciji.

Vsa ta hitreje rastoča podjetja ali pa podjetja, ki so se prenovila, so dosegla kritično maso na evropskih trgih, ki evropskim delnicam omogočajo, da ne bi več zaostajale za ameriškimi, če le ne bodo evropski politiki počeli prevelikih neumnosti. Žal pa je svet po zadnjih ameriških volitvah v nasprotju s pričakovanji postal še bolj kompleksen.

Gospodarska vojna med ZDA in Kitajsko ter tudi Rusijo se zaostruje in se bo nadaljevala. Evropa je vse bolj prisiljena izbirati stran. Čeprav so jo v preteklosti marsikdaj najbolje odnesli tisti, ki so sedeli na obeh stolih (primer Švice), pa trenutno bruseljska elita ne vzbuja zaupanja. Zato globalni investitorji evropske delnice še naprej gledajo sumničavo. A če se ne uresniči najslabši scenarij, potem se lahko tudi evropska podjetja bolj množično vrnejo v globalne portfelje. In ne pozabimo. Povprečen evropski varčevalec v nasprotju z ameriškim skoraj nima delnic. Če se tu zgodi le mali premik, je prihodnost lahko zelo »zelena«.

 

 

 

Pregled dogajanja:

Pandemija še naprej ostaja ena glavnih zgodb kapitalskih trgov. Krepi se razkorak med državami, ki pospešeno in uspešno cepijo in kjer pandemija izgublja zalet, ter državami, ki so pri cepljenju v zaostanku in s tem neuspešne ter zaradi tega ostajajo močne omejitve javnega življenja . V prvi skupini držav so ZDA, VB, tudi Izrael kot vzorčni model. Hitrejše odpiranje prinaša večji optimizem in boljše gospodarske kazalce. V Evropi in Latinski Ameriki, kjer pandemija ne pojenja, pa je zaradi zaprtja še naprej najbolj na udaru storitveni sektor, kjer omejitvam še ni videti konca, cepljenje pa se, ob vse bolj intenzivnem prerekanju med državami, nadaljuje počasneje od želenega.

Ameriški stimulus je prišel do večine gospodinjstev. Pozornost se zdaj usmerja na infrastrukturni del, kjer je prejšnji teden ameriška administracija predstavila plan financiranja infrastrukturne in zelene »renesanse« ZDA. Najbolj bode v oči dvig korporativnih davkov iz nivoja 21 % na 28 %. To bi znižalo dobiček na delnico podjetje iz S&P za osem odstotkov v 2022, kar gotovo ni vračunano v cene. Poleg tega ameriška finančna ministrica nakazuje željo po minimalni obdavčitvi globalnih korporacij. Premik pri slednjemu bi bil dobrodošel, saj imajo ravno velike korporacije najmanjši delež svojih dobičkov v obliki davka, bo pa ta ukrep naletel na velik lobistični pritisk, zato je njegovo morebitno sprejetje oddaljeno vsaj v 2022. A oba ukrepa nakazujeta to, kar trg kaže že nekaj časa. Marže multinacionalk, še posebej s področja tehnologije, bodo težko šle višje, kar lahko nekoliko zavre rast trgov.

Trgi v razvoju so marca beležili v primerjavi z razvitimi trgi, predvsem na račun Kitajske, zelo slab mesec. V donosnosti so zaostali za dobrih šest odstotnih točk. Kitajske oblasti še naprej kažejo željo po zmanjšanju likvidnosti in zaostrovanju pogojev najemanja kreditov, zaradi česar lahko pričakujemo počasnejšo rast na borzah, saj so vlagatelji postali bolj previdni in z nižjimi pričakovanji.

Pretekli teden ni postregel z novimi premiki na obvezniških trgih. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju 1,7 % letnega donosa, nemška 10-letna pa na nivoju okoli -0,3 % donosa. Večjih premikov v naslednjih tednih ne pričakujemo, bodo pa za nadaljnje dogajanje pomembni tako inflacijski kot tudi makroekonomski podatki v naslednjih mesecih, saj so prvi vlagatelji že začeli špekulirati o morebitnem prvem dvigu obrestnih mer konec leta 2022.

Kapitalski trgi so se po pretresu v zvezi s Archegos Capital management umirili. Največjo luknjo so našli pri banki Credit Suisse, izpuhtelo je približno pet milijard. A trga pretirano to ni zanimalo, saj so pretekli teden znova prišla v ospredje tehnološka podjetja, ki so bila najuspešnejša panoga znotraj globalnega indeksa. Tehnološka podjetja so uspela potisniti ameriški indeks S&P nad nivo 4000 točk, kar je nov zgodovinski mejnik. Na drugi strani palice, v rdečem polju negativne donosnosti, so se znašle panoge osnovne potrošnje, zaradi strahu pred upadom marž kot posledica rasti cen vhodnih surovin ter bivše reflacijske zgodbe, predvsem energija in tudi finance, čeprav obe panogi ostajata letos z naskokom najdonosnejši.

Razkritje podrobnosti ameriškega infrastrukturnega stimulusa še naprej krepi interes za delnice podjetij iz področja industrije in tudi oskrbe, a obenem hiter pregled borznih kazalcev omenjenih panog pokaže, da je precej pozitivnih novic že vračunanih v cene, zato pot navzgor ni zagotovljena vsem.

Veseli nadaljnja krepitev tečajev delnic evropskih avtomobilistov, saj je panoga zelo pomembna, ne samo za evropski delniški trg, ampak tudi za evropsko in slovensko gospodarstvo. Tudi zadnji prodajni podatki za prvo trimesečje so razveseljivi. Prodaja raste, na primer Volkswagen v ZDA celo več kot 20 %. Najhitreje raste prodaja hibridov in električnih vozil, kjer se marža hitro izboljšuje. Zdaj podjetja sama napovedujejo, da bodo električna vozila prav tako donosna kot tista z bencinskimi/dizelskimi motorji, kar je bilo še pred pol leta le utvara v modelih analitikov. To povečuje negativen pritisk na cene nafte, ki se je stabilizirala nekaj pod 60 dolarjev za sod. Verjamemo, da bistvenih premikov v naslednjih tednih ne bo.

Sezona rezultatov za 1. četrtletje se hitro približuje in že tradicionalno smo videli nekaj pred objav, ki so pozitivno presenetile. A iz tega še ne smemo vleči pretiranih zaključkov, saj tradicionalno pred objavijo predvsem podjetja, ki bodo pozitivno presenetila. Dolar ostaja na nivoju nekaj pod 1,20 dolarja za evro in pretiranih premikov v naslednjih dveh tednih ni za pričakovati. Oči bodo naslednje tedne uprte v inflacijske kazalce in morebitno preseganje pričakovanj bi zopet lahko okrepilo reflacijsko trgovanje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so previdni. Panoga se je stabilizirala in za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja še naprej mizerni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe.

Razpršitev portfelja je nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo se omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostajata kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

A zgodijo se obdobja klasičnih kriz, ki jih je sicer težje napovedati, a še vedno dokaj preprosto videti. Obdobja finančnih kriz, ki so bolj boleča in katerih simptome je moč hitro prepoznati, a težko napovedati, kdaj se bodo iztekla. Pri obeh pa je skupno, da je spreminjanje vedenja potrošnikov dokaj predvidljivo in prekaljen »finančni maček« hitro začuti spremembe ter svoj portfelj ustrezno prilagodi.

Težje pa je vsem, ki se ukvarjajo s statistiko, in napovedovanjem v času sedanje zdravstvene in storitvene krize, ki se ji vse bolj pridružuje tudi trgajoča se proizvodna veriga. Ukrepi zaradi covida-19 in različne igre moči so povzročili marsikateri izpad v dobavi, ki zdaj greni življenje in draži proizvajanje. Naj omenim le znižanje proizvodnje novih avtomobilov v Evropi zaradi pomankanja čipov.

Po drugi strani pa tudi potrošniki še nismo povsem razpeli kril in pokazali svojega pravega obraza. Še vedno se v povprečju zadržujemo blizu svojega doma in svoje prihodke porabljamo zelo zmerno, a jih še vedno. Kar nam seveda omogoča država in stimulativne politike Evropske centralne banke ter evropske komisije. Te preprečujejo, da bi zaradi izpada obratovanja marsikatero podjetje že nehalo obstajati. Tako je čakanje na domu sicer psihično zelo boleče, a finančno ni tako travmatično. A to je samo slabši del gospodarstva. Kriza zaradi covida-19 je dala polet vsem drugim, ki se ukvarjajo z digitalno transformacijo oziroma delujejo v digitalni ekonomiji. Ti poročajo o zlatem času. Primer so lahko razlike med restavracijami, ki so se pandemični realnosti prilagodile in tistimi, ki samo vedrijo pod streho države in še vedno ne delujejo. Verjetno ni težko odgovoriti, katere bodo imele boljše startno izhodišče v prihajajočem obdobju.

V tej točki pa je bistvo problema napovedovanja. Kaj se pri nekaterih kategorijah potrošnje (ki ne delujejo v vsem obsegu) verjetno upošteva kot neko teoretično gibanje, ki pa ni nujno pravilno.

Skratka, smo v okolju, kjer institucije ustvarjajo lepšo sliko, kot je v resnici. Kot na rekreativni kolesarski dirki, ko morajo vsi kolesarji (dobri in slabi) del dirke voziti za avtomobilom. Ko pa se ta umakne in se dirka začne, se hitro pokaže dejansko stanje. V tem duhu je zdaj smiselno urediti tudi osebne finance ter jih razpršiti (na samo sedeti na depozitih) med različne naložbene razrede in poiskati za vsak razred ali zmagovalne naložbe ali najboljšega upravitelja, ki bo znal ločiti zrno od plev.

 

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Začetek marca 2021 zaznamuje eno leto življenja s koronavirusom. To leto verjetno še najbolj zaznamuje nihanje iz optimizma v pesimizem in nazaj. Zadnje dni je tako čas za nekoliko več pesimizma. Svetovna zdravstvena organizacija in tudi podatki iz posameznih držav opozarjajo, da pandemija letos še ne bo obvladana. Vse upanje se polaga v prekuženost in cepljenje. Ta teden je FDA odobrila še cepivo Johnson & Johnsona, a tudi pri nas se je z zadnjim primerom v mariborski bolnišnici pokazalo, da se je virus pojavil tudi pri nas. Še naprej se dozdeva, da se kot pijanec opotekamo iz tedna v teden, in naša pričakovanja prilagajamo informacijam z zadnjega tedna. Dolgoročne napovedi okoli pandemije in njenega vpliva na gospodarstvo so se zaenkrat izkazale za zgrešene ali pa preveč netočne, da bi bile uporabne. Države zato še naprej tiskajo denar in kreirajo likvidnost v upanju in s ciljem na čimprejšnji konec pandemije. A ta cilj postaja vse bolj izmuzljiv. Zato so v ZDA novi, 1,9 trilijona velik, paket pomoči spravili skozi kongres, sedaj ga čaka še senat, a sprejetje je predvideno v naslednjih dneh. Tako velike injekcije denarja strašijo del vlagateljev, drugi del pa delajo zelo pohlepnega. Po pričakovanju prvega naj bi to ustvarilo inflacijo. Zato so ameriško 10-letno obveznico konec prejšnjega tedna pripeljali vse do 1,5 % donosa, podoben razvoj dogodkov pa je seveda tudi v Evropi. Strah pred inflacijo in rotacija med posameznimi sektorji, predvsem s ciljem kupiti kar se najbolje obnese v inflaciji, sta ustvarili veliko volatilnost na trgih. Ta kratkotrajen korak nazaj je po prepričanju drugega, bolj pohlepnega dela vlagateljev odlična nakupna priložnost, zato smo v ponedeljek videli močan odboj in lakoto po delniških naložbah. Dodatno negotovost na trg vnašajo tudi centralni bankirji, saj je Fed izjavil, da jih inflacija ne skrbi, likvidnost bodo namreč še naprej zagotavljali v neomejenem obsegu. A trg nekako ne verjame tej zgodbi in vračunava tri do štiri dvige obrestnih mer do leta 2024. Lahko rečemo, da je kaos popoln. Ekonomski kazalci in PMI podatki za februar so pričakovano nekoliko slabši. Januarja in februarja so se okrepile omejitve v javnem življenju. Kitajci so praznovali novo leto in temu so pripisali slabše kazalce za zadnji mesec. Pogled v poletje še naprej prinaša optimizem, priprave na turistično sezono so v polnem teku. A vseeno previdnost ni odveč. Zdi se, da je optimizem, da bo kmalu vse normalno, pretiran ter da zgolj zaupanje, da so centralne banke vsemogočne, ščiti trg pred močnejšim popravkom. V posmeh zahodnim centralnim bankam in politikom je celo kitajski regulator trga opozoril pred finančnimi baloni na zahodnih kapitalskih trgih.

Delniški trgi so zadnje dni zopet postali sinonim za nihajnost. Po novih rekordih takoj preplah in močnejši padec. Vlagatelji so kot odvisniki od likvidnosti in tiskanja denarja, ki jih ga zagotavljajo države in centralne banke, a obenem jih to tiskanje skrbi, da bo vodilo do nenadzorovane inflacije. Zato so zadnji teden dolgoročne obveznice izgubljale, donosi pa rastli. Obvezniški trgi so s tem dajali tempo in smer gibanja delniškim trgom. Premiki na obvezniških trgih so diktirali tudi dogajanje znotraj panog. Ciklične delnice, energija, materiali in finančne delnice so v tej zgodbi privlačnejše, IT in potrošnja pa manj. Pri prvi skrbijo visoka vrednotenja, ki jih podpira poceni denar, pri drugi pa škarje v maržah, ki upadejo če cene surovin rastejo hitreje kot prodajne cene. Nadaljeval se je negativen trend v panogi oskrbe, navkljub zelo dobrim rezultatom in privlačnim vrednotenjem, saj je zadnja vremenska katastrofa v Texasu razkrila ranljivost sektorja. Na kratko, izgube nekaterih, predvsem lokalnih električnih podjetij so velikanske, nekaj jih bo celo bankrotiralo. Ob izpadih dobave so morala podjetja vseeno zagotoviti dobavo energije, ki jo po navadi prodajo nekaj let vnaprej, sedaj pa so jo zaradi presežne porabe in izpada lastne proizvodnje morala kupiti bo nekaj desetkrat višjih cenah nazaj. Zato pa se zdi, da čakajo panoge materialov in energije še naprej dobri časi. Podobno se godi tudi industriji, kjer prihajajo še zadnji podatki o poslovanju v 2020 ter napovedi za 2021. Spodbudno je, da so tu evropska podjetja celo bolj optimistična kot ameriška. Mogoče razlog tiči v bolj eksplicitni zavezi Evrope po velikih investicijah v infrastrukturo in prehodu v bolj zeleno. Tečaj dolarja se je zadnje tedne stabiliziral in se drži nekaj nad 1,20 dolarja za evro. Na drugi strani drsijo valute držav z razvijajočih se trgov, kar negativno vpliva tako na njihove obveznice in tudi na kapitalske trge. Zato je v prihajajočih tednih potrebna dodatna pozornost. Če se bo trend rasti donosov na glavne ameriške in evropske obveznice nadaljeval, čaka trge v razvoju zelo divja vožnja. Tudi že prej omenjena izjava kitajskega regulatorja trga morda nakazuje, da lahko kitajska še nekoliko omeji likvidnost, predvsem v vročem nepremičninskem sektorju.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge Ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. A zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so se zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo nekoliko ohladile. Znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Na primer vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. A tudi tu je potrebna previdnost, saj so ponekod vrednotenja iracionalna. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija), a pozornost je potrebna tudi zaradi valutnih nihanj. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.