Aktualno
OPEC+ ponovno s škarjami in platnom v rokah
|Globalna pandemija covid-19 je imela pozitiven učinek za države članice naftnega kartela OPEC in njene partnerje, predvsem Rusijo.
Spomnimo se “cenovne vojne” med Savdsko Arabijo in ZDA, ki je povzročila prvi večji popravek cene surove nafte. Olje na ogenj je prilil prvi val pandemije, ki je skoraj čez noč zaustavil socialno življenje in na glavo postavil pričakovanja analitikov glede prihodnjega agregatnega povpraševanja po “črnem zlatu”, oboje pa se je končalo tako, da smo prvič v zgodovini videli negativno vrednost terminskih pogodb na surovo nafto. Dobro leto pozneje se ponovno srečujemo z ugibanji, kdaj bo cena surove nafte ponovno presegla mejo 100 dolarjev na sod, škarje in platno pa sta očitno ponovno v rokah OPEC-a (in Rusije), zaradi česar so oči svetovne investicijske srenje usmerjene v četrtkovo srečanje predstavnikov držav članic največjega naftnega kartela, kjer se bo odločalo o nadaljevanju omejevanja proizvodnje v bodočih mesecih in morebitnem podaljšanju dogovora o sodelovanju na področju uravnavanja ponudbe med največjimi svetovnimi proizvajalci, sklenjenega zaradi nastopa pandemije covid-19, ki poteče aprila prihodnje leto.
OPEC in Rusija sta se maja lani, zaradi drastičnega upada povpraševanja z namenom stabilizacije tržne cene, dogovorili o drastičnem znižanju proizvodnje. V skladu s tem dogovorom, so se podpisniki strinjali, da bodo do aprila 2022 za 10 milijonov sodov znižali dnevno proizvodnjo surove nafte in na ta način ponovno vzpostavili tržno ravnovesje, kar jim je sodeč po gibanju cene surove nafte več kot očitno uspelo. V zadnjem obdobju makroekonomski podatki kažejo na okrevanje globalne gospodarske aktivnosti, kar se bo nenazadnje odrazilo (in se že odraža) na rasti agregatnega povpraševanja po surovi nafti. Ključno vprašanje med vlagatelji zdaj postaja, kdaj in v kolikšni meri bo OPEC (skupaj z Rusijo) s povečevanjem proizvodnje, kar je v tem še vedno negotovem okolju (delta različica covid-19 in potencialni novi vali pandemije) predstavlja največjo nevarnost krhkemu ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem po surovi nafti na blagovnih borzah. Presenečenje ali prevelik premik na eno ali drugo stran bi lahko imel, v prihodnjih tednih, velik vpliv na gibanje cen terminskih pogodb na surovo nafto.
