Po koroni novi gospodarski šok: so pred nami nori časi jugoinflacije?

Visoka inflacija naj bi bila ena izmed posledic pandemije koronavirusa, ki se že kaže, saj naraščajo cene raznih dobrin in storitev.

 

 

Visoka inflacija naj bi bila ena izmed posledic pandemije koronavirusa, ki se že kaže, saj naraščajo cene raznih dobrin in storitev. Vljudno prosim, če lahko (kolikor se le da laično) pojasnite, zakaj tokrat prihaja do inflacije?

Koronavirus in s tem zaprtje ekonomij je zelo negativno vplivalo na dogajanje na finančnih in gospodarskih trgih in da ne bi bil šok prevelik, so centralne banke s paketi simulacije vplivale na to, da na finančnih trgih ne bi prišlo do pogroma, ki smo ga videli ob propadu Lehman Brothers, to je konec leta 2008 in 2009..

Po drugi strani pa, da ljudem ne bi bilo pretežko prebroditi stiske ob izgubi služb ob potencialnem propadu podjetij, so pomagale države s proračunskim trošenjem. Države, ki so si ta denar sposodile iz prihodnosti, in centralne banke so dale na trg veliko denarja. Na drugi strani so ljudje varčevali in dali na stran kar veliko denarja. Za Evropo se ocenjuje, da se je med koronakriozo privarčevalo okoli trilijon evrov.

Ko se gospodarstvo spet odpira, ljudje z več premoženja iščejo storitve in dobrine, je povpraševanja več kot v preteklem času. Ljudje imajo malce več denarja kot v času pred koronakrizo. Na drugi strani pa so se podrle proizvodne in dobavne verige v času trajanja krize.. Tako trenutno obstaja manjko izdelkov, polizdelkov npr. čipov. Zaradi tega se cene materiala in nedokončanih izdelkov dražijo. Hkrati države napovedujejo povečanje investicij; v Evropi imamo zeleni dogovor, v ZDA Bidenov infrastrukturni načrt. Vse to bo povečevalo povpraševanje po surovinah in energentih (železu, bakru in ostalih materialih), to draži tudi osnovne elemente, ki gredo v proizvodnjo.

To je bila prva storitvena recesija v bližnji zgodovini. Z odpiranjem lokalov, restavracij in hotelov so povezani tudi stroški same storitve; kaj morajo zaposleni imeti (sredstva za razkuževanje in podobno). Hkrati želijo tudi ponudniki teh storitev zaslužiti za nazaj in cene nekoliko dvigniti, da kompenzirajo izgube, ki so jih imeli v preteklosti. Če si frizer ne moreš striči več kot enega človeka naenkrat. Če si bil zaprt pol leta, eno leto, v tistem času nisi mogel striči in sedaj ne moreš nadoknaditi za nazaj tako, da bi strigel več strank naenkrat, lahko pa več zaračunaš. Tudi ljudje, ki niso bili najbolj pod udarom krize so mogoče pripravljeni plačati za lepo pričesko več, kot pred koronakrizo.

Cene se višajo, hkrati je pa to iskanje nekega novega ravnotežja med tistimi, ki povprašujejo po storitvah, dobrinah in tistimi, ki jih ponujajo. Mogoče bodo cene prehitro zrasle in se bodo potem nazaj znižale.

Trenutno inflacijo vidim kot šok inflacijo, kar pomeni, da se bodo cene dvigale, potrošniki in ponudniki bomo dobili neko novo ravnotežje. Potem pa se bo rast cene umirila in ne bo tako visoka kot v tem letu. Razlogov je več; ker imamo tudi veliko trendov, ki kažejo, da bi bile cene lahko nižje kot višje npr. zaradi tehnološkega napredka, ko se zamenjuje človeško delo s strojnim delom, imajo zaposleni manjšo pogajalsko moč za višje plače, kar zavira inflacijsko rast, kot bi bila, če bi plače rasle hitreje. Druga stvar je demografija; smo v starajočem se svetu, kjer je to samo po sebi deflacijski trend, ki znižuje cene.

Skratka, imamo dolgoročne trende, ki ustavljajo inflacijo, in kratkoročne trende, ki jo zvišujejo (presežek varčevanja koronakrize, svež denar, ki je bil ustvarjen za boj proti covidkrizi, da ni bilo večjih šokov v ekonomiji in na finančnih trgih, tretji pa je, da se dvigajo cene nafte, energentov in nedokončanih izdelkov).

Menite, da bo inflacija dolgotrajna?
Ne vidim prostora, da bi bila lahko dolgotrajna. Inflacija je letna sprememba cen. Da bi naslednje leto dosegli enako letno inflacijo, , bi morali imeti naslednje leto enako okolje, da bi se cene spet enako dvignile. Ne pričakujem, da bi plače tako hitro rasle ali da bi rasle hitreje, kakor se pričakuje. Ne vidim nekega resnega vzroka, da bi se cene naslednje leto spet tako povečale kot letos.
Menim, da se bo inflacija začela naslednje leto umirjati, razen če bo prišlo do kakšnega tretjega, četrtega, ali petega vala, kjer bodo morale države še izdatno pomagati na isti način kot v letošnjem in lanskem letu.

Nekateri se še spominjajo inflacije iz konca 80. let prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji. Verjetno tokrat ne gre pričakovati takšne inflacije?
Ko govorimo o Jugoslaviji, se vsi dobro spomnijo te jugoslovanske hiperinflacije. Ta inflacija, ki jo sedaj vidimo, je bistveno nižja kot tista inflacija v Jugoslaviji. Trenutno ne vidim prostora za jugoslovansko hiperinflacijo, ampak za visoko povečano inflacijo.
Zaenkrat ni okolje, da bi ta spomin na jugoslovansko inflacijo obudili. Centralna banka je še vedno neodvisna. Edini mandat Evropspke centralne banke je stabilnost cen in imajo škarje in platno da to dosežejo. To pomeni, da dokler je neodvisna, bo to lahko dosegla.

Če gledamo zadnjih 10 let, so cene življenjskih potrebščin v Evropi v povprečju prenizke za 7 do 8 odstotnih točk. Centralna banka je v zadnjih 10 letih imela manjši vpliv na cene, kot bi si želela. Tudi če se zgodi šok inflacija, to ni noben problem, ker cene bi morale biti že sedaj za osem odstotnih točk višje glede na cilj centralne banke.

Cene življenjskih potrebščin naj bi rasle nekje za dva odstotka na leto. Od 2014 naprej pa se niso bili sposobni približati temu cilju. Nabralo se je kar nekaj tega zaostanka, zato je zdaj mogoče dober moment, da se ta zaostanek nadoknadi.

Koga je oz. bo tokratna inflacija najbolj prizadela? Kako bo vplivala na življenja »navadnih« državljanov Slovenije?
Ljudem se bodo cene določenih življenjskih potrebščin povečale. Nekdo, ki je že sedaj težko prišel čez mesec, bo mogoče zaradi tega še težje. Po drugi strani pa so skoraj vsi socialni transferji v Sloveniji vezani na inflacijo, zato se zdi, da se bo to nekako kompenziralo. Ne vidim neke velike spremembe, gotovo pa ne bodo vsi na boljšem. vedno je nekdo, ki mora to plačati. Države so si sposojale sredstva na trgu in enkrat bo treba to vrniti( da je bila naša gospodarska rast okrnjena le toliko v zadnjem času, si izposojamo gospodarsko rast iz prihodnosti.)Gospodarska rast bo nižja v prihodnosti, ker bomo morali vračati glavnice, ki smo jih v preteklem letu porabili.

Po nekaterih napovedih bi se inflacija lahko zajedla v prihranke. Kaj bi svetovali posameznikom, ki imajo morebiti na bankah svoje prihranke (ali v obliki depozitov ali pa samo na svojih tekočih računih), da se ne bodo ti zaradi inflacije zmanjšali? Morda vlaganje v zlato, kriptovalute, nepremičnine ali kaj podobnega?
Centralna banka kot najvišji urad si želi, da ljudje ne bi tičali samo v depozitih in da bi začeli svoje prihranke trošiti in s tem pomagali ekonomiji…, po drugi strani pa da bi razmišljali, da obstajajo tudi drugi naložbeni razredi.

Nikoli ne želim staviti na samo enega konja, primerne so tudi druge oblike naložb. Sam zagovarjam obveznice in delnice. Nepremičnine ja, a se mora vsak vprašati, ali niso morda cene zrasle že preveč?

Kriptovalute, ki niso valute, ampak pravilneje kripto imejta, so zame bolj srečke ali pa stavnice in ne naložbeni razred. Nekje do pet procentov premoženja bi bilo smiselno imeti v fizičnem zlatu.

Vse ostalo pa je dobro imeti razpršen portfelj med delnicami, obveznicami in depoziti. Ta portfelj je razpršen, da dosegamo svoje cilje. Če imam prihranke zato, da si bomo jutri, pojutrišnjem nekaj kupili, nima smisla investirati v bolj tvegane naložbe. Če pa čez 10, 15 let, je pa delnica morda najboljša oblika nalaganja, ker znajo podjetja cene prevaliti na končnega potrošnika in so lahko dobičkonosna tudi v kakršni koli obliki – inflacijski ali deflacijski. Na delnice vplivajo tudi dogajanja na finančnih trgih, kjer lahko cene rastejo ali padajo. Ampak če imamo 10, 15 let prostora za nalagati, so kratkoročni vmesni padci nebistveni, ne smejo nas prizadeti, ker sledimo zastavljeni strategiji. Na padce ne smemo čustveno reagirati, dolgoročni grafi nas vedno učijo, da trgi nihajo in da Lahko investiramo tako, da lahko tudi padec cene preživimo. V zadnjih letih so nekatere delnice padle tudi 40 odstotkov, pa imajo zdaj 20 odstotkov nad starimi vrhovi.

Ali bo tako tudi v prihodnosti, je nemogoče napovedati, a včasih je treba zaupati, da cene na borzi nihajo, a če imamo veliko časa, pa lahko to tudi zelo dobro prebrodimo.

V tem trenutku, ko se vse zdi vse drago, je v druge naložbene razrede, (npr na kapitalske trge) priporočljivo vstopati iz depozitov na po korakih. To pomeni, da ne vstopimo naenkrat z vsem, kar imamo.

Vstopa naj se v razpršene globalne delniške sklade, ne pa staviti samo na eno regijo. Ne vseh jajc v samo eno košaro, tudi ni smiselno, da se naenkrat kupi vsa jajca.

 

 

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani in leta 2022 pridobil naziv MBA na IESE Business School v Barceloni. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi). V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM. Na izboru revije Moje finance je sklad Generali MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).