Podatek o »zgolj« 7,7 % stopnji inflacije v ZDA navdušil trge
Prvi del preteklega tedna je bil zaznamovan z ameriškimi vmesnimi volitvami, kjer volivci sredi 4-letnega predsedniškega mandata odločajo o sestavi predstavniškega doma in senata. Rezultati v obeh domovih so izjemno tesni, napovedi o zmagi republikancev pa se kot kaže (vsi glasovi še niso prešteti) ne bodo uresničile. Tesna večina v senatu bo pripadla demokratom, v predstavniškem domu malenkost bolje kaže republikancem. Na vmesnih volitvah običajno prevlada nasprotna stran aktualnega predsednika, zato so rezultati, sploh ob nizki podpori Bidenu presenetljivi ter na drugi strani razočaranje za Trumpa, ki naj bi relativno kmalu napovedal novo predsedniško kandidaturi. A rezultat je naklonjen trgu, saj razdeljena politika onemogoča sprejetje kakšnih nepriljubljenih ukrepov in trg rezultat volitev vseeno vidi kot zmerno pozitiven dejavnik.

Proti koncu tedna so v ospredje stopili podatki o oktobrski inflaciji v ZDA, ki so na finančne trge prinesli težko pričakovano olajšanje. Rast cen merjeno z indeksom CPI je bila oktobra nižja od predvidevanj. Še bolj pomembna novica je bila, da se umirja tudi jedrna inflacija (brez upoštevanja cen hrane in goriva), višje obrestne mere torej počasi le dosegajo svoj namen. Delniški trg je novico pozdravil evforično, borzni indeksi so v četrtek zabeležili največji dnevni skok v zadnjih dveh letih. Največ so pridobile delnice IT sektorja, tehnološki indeks Nasdaq zgolj v četrtek 7,4 %. Vlagatelji pričakujejo, da bodo nižje inflacijske številke omehčale predstavnike ameriške centralne banke, a proslavljanje zmage nad draginjo pri 7,7 % rasti cen na letni ravni bi bilo definitivno preuranjeno. Trendi gibanja borznih cen surovin in materialov so sicer kar vzpodbudni, dodatni optimizem vlivajo indici, da se počasi povečuje možnost za razrešitev vojne med Rusijo in Ukrajino. Pomembno vlogo na globalne inflacijske pritiske v prihodnjih mesecih bo imelo morebitno opuščanje ničelne tolerance covida na Kitajskem – po eni strani bi to sprostilo nekatera ozka grla v dobavnih verigah, a obenem bi se povečali tudi pritiski na rast cen energentov. Veliko bo odvisno tudi od stopnje ohlajanja gospodarske aktivnosti v razvitih gospodarstvih – globlja recesija s porastom brezposelnosti bi bržkone hitro umirila pritiske na rast cen in na drugi strani okrepila strah pred novim, večjim popravkom na kapitalskih trgih.

Evro se je pretekli teden ustalil nad vrednostjo enega dolarja
V Evropi ima zelo pomembno vlogo na gibanje inflacije tudi razmerje med dolarjem in evrom, saj se surovine in energenti večinoma obračunavajo v dolarjih. Slednji se je pretekli teden po nekaj mesecih znova ustalil nad vrednostjo enega dolarja (1EUR=1,03USD). Kljub podatkom o krčenju britanskega gospodarstva v tretjem četrtletju in poslabšanih gospodarskih napovedih evropske komisije, je optimizem zaradi nižje inflacije v ZDA prevladal tudi na evropskih borzah, ki so v zadnjih dneh pridobivale. Nasploh se evropski kapitalski trgi držijo v letošnjem letu odlično, še posebej če vzamemo v zakup vse slabe geopolitične novice, močnejše upočasnjevanje evropskega gospodarstva zaradi drage energije itd. Evropske delnice so zaenkrat lahko rečemo pozitivno presenečenje letošnjega leta.

Padec proizvodnih cen na Kitajskem
Vlagatelji na trgih v razvoju so pozdravili padec vrednosti dolarja in novico, da bo Kitajska kljub strmi rasti števila okuženih s covidom ublažila nekatere zahteve glede karanten. Pomemben za globalno gospodarstvo je tudi svež podatek o proizvodnih cenah na Kitajskem, ki so se oktobra prvič po dveh letih znižale. Dodatno je centralna oblast nakazala večjo pomoč nepremičninskemu sektorju, obenem pa zrahljala nekatere zahteve do kupcev nepremičnin. Odziv trga je bil precejšen, a do okrevanja je še daleč, saj ukrepi, ki so jih sprejemali v zadnjih mesecih na nepremičninskem trgu niso dosegli željenih učinkov.

NLB v tretjem četrtletju z odličnimi rezultati
Optimizem je zavel tudi na ljubljanski borzi. Za to pa niso bili zaslužni zgolj pozitivni znaki o umirjanju globalnih inflacijskih pritiskov, ampak tudi dobri poslovni rezultati. Z rastjo dobička so bili zlasti zadovoljni delničarji Nove ljubljanske banke, največ k 377,8 milijonskem čistem dobičku prispeval pozitiven učinek prevzema N-banke oziroma bivšega Sberbanka. Za razliko od drugega četrtletja je z dobičkom posloval tudi Petrol, a predvsem zavoljo regulacij na trgu pogonskih goriv. Četrtletni rezultati so v primerjavi s preteklimi leti slabši. Prijetno so presenetili pri Luki Koper, kjer so ob zelo dobrih rezultatih poslovanja v preteklih mesecih navzgor popravili letni načrt poslovanja. Indeks SBI TOP je pretekli teden pridobil več kot 5 %.

Nižja inflacija konkretno znižala zahtevane donosnosti obveznic
Močneje so okrevali tudi obvezniški trgi, kjer je nižja inflacija v ZDA pomagala vsem, tudi evropskih obveznicam k rasti in s tem znižanju zahtevane donosnosti. Pod 5%, na 4,8% se je znižala tudi končni pričakovan nivo obrestnih mer, ki naj bi jih dosegel FED. Sodeč po trgu obveznic podobno sedaj nekateri pričakujejo tudi v Evropi, a tu je inflacija bolj trdovratna zato še naprej velja previdnost pri dolgih obveznicah, ki zapadejo po letu 2035.

NASVET ZA VLAGATELJE
Tokratni nasvet za vlagatelje se aktivneje prilagaja spremembam v gospodarskem okolju. Razen inflacije se makroekonomski podatki niso bistveno izboljšali, a močan skok delniških trgov v preteklem tednu kaže, kako veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Ter da centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov. Reakcija vlagateljev kaže, da smo dobre novice v enem dnevu vračunali v nove nivoje. Po takem odboju težko trdimo, da so delnice glede na vse izzive in spremembe izrazito poceni, a ponujajo priložnosti saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev kako naj bi prihodnost izgledala lahko zelo hitro spremenijo. Vlagatelji, ki so bili pretirano konzervativni oziroma preveč usmerjeni samo v varne naložbe so zamudili močan odboj. Seveda dolgoročno ni nič zamujenega in kdor je vztrajal s periodičnim povečevanjem naložb je dokazal, da je tak pristop najboljši. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo , Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali surovine in Energija pa tudi zopet Generali Indija Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj Kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Tudi po tem odboju ni nič zamujenega in priložnosti se bodo pojavljale. Odboj kaže le to, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Kot že rečeno, nove informacije v prihodnjih tednih in mesecih bodo vlagateljem narisale novo prihodnost, ki bo lahko še lepša, lahko pa začasno tudi grša. Trgi se bodo odzvali temu ustrezno. Na nas je, da to obrnemo v svoj prid.

Objave četrtletnih rezultatov ter namigi ameriških centralnih bankirjev poskrbeli za odboj
Na Wall Streetu so v minulih dneh končno le prevladale pozitivne novice, ki so jih vlagatelji pričakali z odprtimi rokami ter krenili po nakupih relativno nizko ovrednotenih delnic. Kljub temu, da so zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic dosegle nove višave, so najbolj spremljani ameriški delniški indeksi prejšnji teden pridobili približno 5 %. Največ razlogov za optimizem na borzah so prinesli namigi nekaterih ameriških centralnih bankirjev, da bi se nadaljnje višanje obrestnih mer v trenutnem tempu, lahko izkazalo za pretirano.

Zaradi višjih obrestnih mer in inflacije, ki bi lahko prinesli recesijo, so letos še posebej pod drobnogledom objave rezultatov podjetij. Kaže, da so bili rezultati ameriških borznih družb tudi v tretjem četrtletju bolj odporni na spremenjeno gospodarsko okolje od napovedi. Obeti za prihodnja obdobja zaenkrat ostajajo močni. Če izvzamemo energetski sektor, naj bi povprečen dobiček na delnico v ZDA letos zrasel za 0,5 %, prihodnje leto pa celo 9,7 %. Glede na to, da se bo recesiji težko izogniti se zdijo napoved preveč optimistične – povprečen padec dobičkov podjetij znotraj indeksa S&P 500 med recesijami po drugi svetovni vojni je bil 26,5 %. Tega se zavedajo tudi vlagatelji, recesija je namreč v cene delnic vračunana veliko bolj, kot v prognoze korporacij.

Po prvih dveh tednih sezone objav velja izpostaviti rezultate največjih ameriških bank, ki so pokazali, da potrošniška poraba ostaja solidna, zamude pri odplačevanju dolgov pa nizke. Da so potrošniki glede na okoliščine še zmeraj v relativno dobri kondiciji, so potrdili tudi rezultati Netflixa, United Airlinesa ter Procter&Gamblea, ki so vsi presegli napovedi analitikov.

Trussovo bo po 49 dneh na položaju predsednika britanske vlade nasledil Sunak
Novo poglavje je pretekli teden dobila politična saga v Veliki Britaniji. Razkol znotraj konzervativne stranke po spodleteli davčni reformi, ki je zamajala britansko gospodarstvo, je bil prevelik, Trussova je po burnih 45 dneh na premierskem položaju odstopila in postala britanska predsednica vlade z najkrajšim stažem. Po tem, ko se je od boja za mesto na čelu konservativne stranke poslovil bivši premier Boris Johnson bo novi predsednik vlade Rishi Sunak. To je okrepilo optimizem med vlagatelji na britanskem kapitalskem trgu, Sunak naj bi namreč podprl precej bolj vzdržne fiskalne načrte novega finančnega ministra Hunta. Zahtevana donosnost na 10 letno britansko državno obveznico je padla na 3,85 % (ob vrhuncu političnih pretresov je znašala že 4,5 %).

Kitajske delnice po kongresu komunistične partije navzdol
Na Kitajskem se je zaključil kongres komunistične partije. Poznavalci tamkajšnjih političnih razmer sicer navajajo nekaj presenečenj pri sestavi novega centralnega komiteja in politbiroja. Jasno je, da je predsednik Xi Jinping po pričakovanjih še utrdil svoj položaj. Svetovno javnost je razburkal zlasti pripetljaj iz zaključne slovesnosti, ko je moral proti svoji volji dvorano zapustiti bivši predsednik Hu Džintao, ki velja za večjega liberalca od Xi-ja. Kitajska tiskovna agencija je kot uradni razlog navedla slabo zdravje 79 letnika, vsaj tako verjetna pa se zdi domneva, da je Xi s potezo pokazal svojo politično moč oziroma odmik od bolj odprte in kolektivne politike, ki jo je med letom 2003 in 2013 vodil Džintao. Sicer pa je včeraj kitajski statistični urad z zamikom objavil podatke o gospodarski aktivnosti v tretjem četrtletju, BDP je na letni ravni zrasel za 3,9 %. Gospodarska rast torej ob vztrajanju s strogimi ukrepi za zajezitev covida (ti kot kaže ostajajo v veljavi tudi po partijskem kongresu) in krizi v nepremičninskem sektorju, zaostaja za rastjo v preteklih letih in ciljnih 5,5 %. V oči bode predvsem občutno ohlajanje rasti izvoza. Velik problem predstavlja nadaljnje drsenje vrednosti azijskih valut v primerjavi z dolarjem. Japonska trmasto vztraja pri svoji politiki zelo nizkih obrestnih mer, jen je zaradi tega letos izgubil že 30% v primerjavi z dolarjem, to pa sili ostale azijske centralne banke, da prav tako znižujejo vrednosti svojih valut, tudi Kitajske. To sicer ohranja izvoz, a zaradi vse dražjega uvoza predvsem surovin trgovinski primanjkljaji naraščajo in sistem postaja nevzdržen.

NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet ostaja že nekaj časa nespremenjen. Smo v obdobju velike negotovosti v svetovnem gospodarstvu, ko se razmere slabšajo. Zgodovina nas uči, da se privlačnost investiranja zaradi tega povečuje, a le malo vlagateljev ima moč, da zdrži to upadanje tečajev. Žal jih večina tudi zgreši točko odboja in se zopet vrnejo na trge, ko so tečaji že precej višje. Zato ostaja v veljavi osnovno priporočilo, da postopoma dodajamo naložbe v mešane ali kombinacijo obvezniških in globalno razpršenih skladov kot so Generali Bond, Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Razlogi so enostavni in razpršitev je ključni dejavnik uspešnega dolgoročnega investiranja. Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Obveznice postajajo privlačnejša naložba in denar v Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Portfelju lahko dodamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Znižujemo tudi priporočilo za Kitajske delnice, saj kongres ni prinesel preobrata ampak še povečal negotovost, kako bo prihodnjih 5 let izgledalo na Kitajskem.

Ameriški indeksi ostajajo v bližini ključnih nivojev

Še en vse prej kot dolgočasen teden na kapitalskih trgih so glavni borzni indeksi sklenili v rdečem. Teden so zaznamovali gospodarski pretresi v Veliki Britaniji, ruska priključitev ukrajinskih regij ter konkreten padec cene delnic največjega podjetja na svetu, Appla. Število tedenskih vlog za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je bilo zopet nižje od napovedi, kar kaže na odpornost ameriškega gospodarstva na višje obrestne mere, a po drugi daje prostor za nadaljnje zategovanje denarne politike. Kljub kombinaciji negativnih novic se je ameriški S&P 500 uspel obdržati v bližini pomembnih psiholoških ločnic, ki delujejo kot opora ameriškim delniškim trgom.

Apple ne bo širil proizvodnje 

V ZDA je veliko prahu dvignila vest, da je Apple zaradi nižjega povpraševanja po novem Iphonu 14 opustil prizadevanja za širitev proizvodnje. Delnice Appla so pretekli teden izgubile dobrih 8 % vrednosti. Zgolj v enem dnevu je gigantu iz Cupertina v Kaliforniji tržna vrednost padla za 120 milijard dolarjev, kar je skoraj 2 krat več kot je znašal lanski BDP Slovenije. Zaradi svoje enormne velikosti ima Apple močan vpliv na celoten trg. V zadnjih letih zelo redko videni znaki šibkosti podjetja so zato vzbudili negativen sentiment tudi pri preostalih tehnoloških velikanih ter delnicah dobaviteljev in finančnih družb z velikimi pozicijami v vrednostnih papirjih Appla. Da pretekli teden na borzah ni bilo vse tako temno, je poskrbela vest o pozitivnih rezultatih tretje faze obsežne klinične raziskave organizacije Alzheimer Europe. Učinkovina lecanemab, ki jo skupaj razvijata ameriški Biogen in japonski farmacevt Eisai naj bi zavirala razvoj in omilila simptome alzheimerjeve bolezni. Delnice Biogena so poskočile za skoraj 40 %, saj naj bi zdravilo bilo bolnikom na voljo že prihodnje leto.

 Britanska vlada zanetila vihar na finančnih trgih

V pravem kaosu se je pretekli teden znašlo britansko gospodarstvo. Po tem, ko je nova britanska vlada v boju proti krizi napovedala obsežno nižanje davkov, ki naj bi v prihodnjih petih letih javne finance prikrajšali za 161 milijard funtov, je na finančnih trgih zavladala panika. Vrednost funta je prehodno padla pod mejo 1,04 ameriškega dolarja, kar je najnižje v zgodovini, zgolj v enem dnevu je funt zanihal za 5 % kar je na valutnih trgih zelo redek pojav. Močno so padle tudi cene britanskih državnih obveznic z daljšo ročnostjo, zahtevana donosnost 10-letne obveznice (obratno sorazmerno gibanje s ceno obveznic) je zrasla krepko nad 4 %. Še v začetku avgusta so vlagatelji  za to obveznico zahtevali manj kot 2 % donosnost. S tem so se stroški odplačevanje državnega dolga drastično zvišali. Padec cen obveznic je bil v določenem trenutku tako izrazit, da so se v težavah znašli tudi v svojih naložbenih politikah bolj konzervativni pokojninski skladi, ki so prejeli pozive k doplačilu kritja (t.i. margin call), torej zahtevo borznih posrednikov k povečanju denarja na računu pri borznoposredniški družbi. Na trgu je nato posredovala angleška centralna banka, ki je z odkupovanjem državnih obveznic ublažila šok, do konca tedna se je funt vrnil na predhodno vrednost. Včeraj je britanska vlada davčni načrt, ki bi lahko nevarno zvišal državni dolg v času naraščajočih obrestnih mer, koristil pa predvsem premožnejšim državljanom, ukinila.

Evropska centralna banka svari pred posledicami vladnih posegov za ublažitev inflacije 

Prejšnji teden so bili objavljeni tudi prvi podatki o septembrski inflaciji, ki je v evrskem območju prvič v zgodovini presegla 10 %. Pri nas se je v primerjavi z avgustom celo malenkost znižala, a pri 10,6 % ostaja višja od povprečne evrske. V naslednjih mesecih bo zanimivo spremljati kako uspešne bodo posamezne evropske države v boju proti inflaciji. Pristopi se namreč med posameznimi državami članicami razlikujejo. Francija, ki ima na primer najnižjo (»zgolj« 6 %) inflacijo se bori z agresivnim omejevanjem cen in zajetnimi subvencijami, kar pa viša državni dolg. Evropska centralna banka zato vlade vse glasneje poziva k premišljenem pristopu z začasnimi ter ciljno usmerjenimi ukrepi, sicer bodo posegi na dolgi rok prinesli kontra učinek.

Kitajska borza ta teden zaprta

Na trgih v razvoju v ospredju ostaja boj proti depreciaciji oziroma padanju vrednosti valut. Kitajski juan je napram dolarju letos izgubil 11 %. Kitajska centralna banka je odgovorila z zvišanjem stopnje obveznih rezerv na 20 % in deležnike na trgu posvarila pred prodajo na kratko, oziroma stavam na padec vrednosti juana. Kitajske borze, ki so preteki teden sledile negativnim gibanjem na ostalih trgih bodo zaradi nacionalnega praznika ta teden ostale zaprte.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu  investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Obveznice v tem okolju postajajo privlačnejša naložba in Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje prihaja. Lovljenje dna je nesmiselno početje, a trenutno je vseeno potrebno preudarno povečevanje tveganja skozi globalne delniške naložbe, saj sta negotovost in s tem nihajnost na trgih velika.

Višje obrestne mere v ZDA zaenkrat še niso dosegle želenega učinka
Pred objavo merjenja avgustovske inflacije v ZDA na začetku preteklega tedna je na finančnih trgih prevladovalo mnenje, da bodo sveži podatki prinesli olajšanje in potrditev domnev, da se rast cen čez lužo umirja, a vlagatelji so bili nad dejanskimi številkami razočarani. Čeprav je cena goriva v ZDA iz dobrih 5 dolarjev v začetku poletja zdaj padla na 3,7 dolarja in so se v zadnjih mesecih občutno znižale tudi tržne cene večine ostalih za gospodarstvo ključnih materialov, je inflacija avgusta na letni ravni merjeno z indeksom CPI znašala 8,3 odstotka. To je sicer nekoliko manj kot v predhodnih treh mesecih, a 0,3 % več od napovedi ekonomistov. Zaskrbljenost vzbuja predvsem podatek o jedrni inflaciji (izključujoč cene goriva in hrane), ta je v avgustu celo nekoliko narasla. Cene so pravzaprav rasle v več ali manj vseh kategorijah z izjemo goriv, ki so se napram juliju v povprečju pocenila za slabih 11 %. Vse skupaj potrjuje, da je rast cen vse globje ukoreninjena v gospodarstvo in pričakovanja potrošnikov, zgolj padec cen surovin in materialov pa problema ne bo rešil. Dosedanji dvigi obrestne mere kot kaže niso zalegli, zato bo z nadaljnjim zategovanjem denarne politike potrebno upočasniti povpraševanje. To je razblinilo upe, da bi se ameriška centralna banka na zasedanju ta teden odločila za kakršnokoli manj agresivno potezo od še tretjega zaporednega 0,75 % dviga ključne obrestne mere, izključen ni niti dvig za cel odstotek oziroma 100 bazičnih točk. Odziv finančnih trgov je bil silovit, indeks S&P 500 je po objavi podatkov zgolj v torek izgubil 4,32 %, še nekoliko slabše jo je odnesel tehnološki Nasdaq, padci so se v nadaljevanju preteklega tedna nato še stopnjevali zaradi pesimističnih napovedih nekaterih podjetij – po Microsoftu in Fordu so sedaj odpuščanja napovedali tudi pri eni največji ameriških bank Goldman Sachsu, kurirsko podjetje FedEx, čigar rezultati so vselej dober indikator stanja celotnega gospodarstva, pa je v luči prihajajoče recesije napovedalo občutno slabše poslovne rezultate v prihodnjih četrtletjih.

Pritiski na dvig plač se stopnjujejo
Negativno inflacijsko presenečenje iz ZDA je povzročilo pocenitve tudi na evropskih borzah, a padci so bili zmernejši. Se pa širom Evrope stopnjujejo pritiski na zvišanje plač, zaradi stavke kontrolorjev letenja je bilo v Franciji odpovedanih več kot 1000 poletov, kar je ohromilo francoski zračni promet, pred kratkim so stavkali tudi piloti nemške Lufthanse, ki so nato dosegli dogovor o enotnem zvišanju plač v višini 980 evrov, pri nas je pretekli teden sindikat igralniških delavcev napovedal stavko v novogoriškem Hitu. Podjetja se torej ob naraščajočih stroških energije vse bolj soočajo tudi z višjimi stroški dela, posledično vse več podjetij napoveduje zmanjšanje proizvodnje ter odpuščanja. Evropska komisija je pretekli teden evropskim poslancem predstavila predloge za blaženje krize, neuradno naj bi ti zajemali nižje cene energije za gospodinjstva in mala podjetja, obvezno zmanjšanje porabe energije za 5 % v času največje obremenjenosti ter davek na presežne dobičke podjetij, ki proizvajajo elektriko iz trenutno cenejših virov kot je zemeljski plin.

Gospodarska aktivnost na Kitajskem avgusta nekoliko porasla
Pozitivnejši podatki prihajajo iz Kitajske, kjer sta industrijska proizvodnja ter prodaja na drobno v avgustu presegli napovedi. To nakazuje, da je vrsta ukrepov za spodbujanje gospodarstva učinkovala, a kitajska gospodarska rast pri 2,5 % še zmeraj močno zaostaja za ciljnih 5,5 %. V nasprotju s pozitivnimi podatki o ekonomski aktivnosti, se je dodatno skrčil kitajski nepremičninski sektor. Število transakcij ter cene novih stanovanj še naprej vztrajno padajo, v prvih osmih mesecih leta se je prodaja nepremičnin v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 23 %.

Cene kratkoročnih obveznic potonile
Nič kaj boljše od delniških naložb je po podatkih o inflaciji v ZDA niso odnesle niti obveznice. Zlasti kratkoročne ameriške državne obveznice so na podlagi pričakovanj o še bolj agresivnem višanju obrestnih mer padle na najnižje nivoje po letu 2007. Nekoliko manj so se pocenile obveznice z daljšo ročnostjo – zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno obveznice) na 10 letno državno je blizu 3,5 %, kar je 0,4 % nižje od zahtevane donosnosti na podobno obveznico z ročnostjo dveh let. Inverzna krivulja, ki napoveduje recesijo je torej v ZDA vse bolj izrazita. Podobna so bila tudi gibanja na trgu evropskih obveznic, zahtevana donosnost na 10 letno nemško je zrasla na 1,79 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

Tri tedne trajajoč negativni niz na ameriških borzah je bil pretekli teden prekinjen. Precejšen odboj glavnih indeksov, ameriški S&P 500 je npr. pridobil slabe 4 %,  ni temeljil na ekonomskih novicah ali svežih podatkih, temveč pozitivnem razpoloženju vlagateljev. Po pričakovanjih naj bi delniški trg po padcih vrednosti, ki so sledili Powellovem govoru v Jackson Holu, vsaj kratkoročno dosegel dno. Razlog za nekaj več optimizma na trgih gre iskati tudi v cenah nafte, ki so sredi preteklega tedna prehodno padle na najnižji nivo po začetku vojne v Ukrajini, cena za sodček surove nafte WTI je dobrih 85 dolarjev. Prav danes bodo objavljeni tudi uradni podatki o avgustovski inflaciji v ZDA. Po napovedih ekonomistov naj bi ta znašala 8 %. Merjenje bo pomembno vplivalo na odločitev ameriške centralne banke. Ta pred zasedanjem, ki bo 21. in 22. septembra, tehta med 0,50 % in 0,75 % dvigom ključne obrestne mere. Trgi vračunavajo 0,75 % dvig in nižjo inflacij. Manjši dvig bi zopet prinesel evforijo na trge.

V Evropi je v četrtek Evropska centralna banka uresničila napovedi o izdatnem dvigu ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk. Retorika ECB je v primerjavi z nekaj meseci nazaj povsem drugačna. Predsednica Lagardova je dala vedeti, da tudi pri ECB dvomov ni več. Potrebnih bo vsaj še nekaj zvišanj obrestnih mer da se umiri visoko inflacijo. Ključna obrestna mera za depozit, ki jo banke dobijo za čez noč deponiran denar pri centralni banki, je sedaj pri 0,75 %. Za primerjavo, ključna obrestna mera v Veliki Britaniji in ZDA, kjer so imeli avgusta primerljivo stopnjo inflacije je pri 1,75 % oziroma 2,25 %, na Norveškem je ob 6,5 % inflaciji pri 2,5 %, na Češkem, kjer je inflacija avgusta presegla 17 % pa je obrestna mera pri 7 %. Evropska centralna banka je zopet navzgor popravila tudi inflacijska pričakovanja. Povprečna inflacija v evro območju naj bi konec letošnjega leta znašala 8,1 %, prihodnje leto 5,5 %, v bližino ciljne 2 % inflacije pa naj bi se nato spustila leta 2024. A pretekli meseci so pokazali, kako hitro lahko računski modeli postanejo zastareli in neuporabni. Dogodki, kot je potek vojne v Ukrajini, spremenjena geopolitična razmerja med vodilnimi globalnimi silami, naravni dejavniki v obliki suš, vremenskih ujm, poteka epidemije itd. so le nekateri izmed faktorjev, ki lahko napovedi postavijo na glavo. Medtem ko prek zaostrovanja denarne politike centralne banke skušajo zadušiti povpraševanje in s tem omiliti inflacijo, po drugi strani vlade prek fiskalne politike skupno povpraševanje oziroma potrošnjo povečujejo. Različne oblike pomoči podjetjem ter posameznikom zaradi energetske in prehranske draginje itd. bodo na kratki rok sicer ublažile bolečino, a brez rešitve ponudbenega šoka bodo tovrstne intervencije držav zgolj še dodatno podžgale rast cen. Podobno velja tudi za vse bolj aktualne cenovne kapice. Hrvaška vlada je na primer prejšnji teden odredila 30 % znižanje cen mesa in nekaj ostalih osnovnih dobrin. V odgovor nekateri trgovci kupcem že omejujejo maksimalno količino nakupa ter iz svojih polic umikajo izdelke, ki bi jih sicer prodajali z izgubo. Cenovne omejitve in podobni ukrepi so nam znani iz nekdanje skupne države, kjer so na koncu pripeljali do vsesplošnega pomanjkanja nekaterih dobrin in dolgih kolon avtomobilov, ki so se vsak mesec vile v Trst in Celovec.

Iz azijskih trgov je v zadnjih dneh odmevala novica, da je vrednost japonskega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem padla na najnižji nivo po letu 1998 (1 dolar je vreden 143 jenov). Zgolj v letošnjem letu je jen v primerjavi z dolarjem izgubil 30 % vrednost. Japonska se že od zgodnjih devetdesetih let sooča s stagnacijo gospodarstva in deflacijo, ob globalnih inflacijskih pritiskih je sicer zdaj tudi na Japonskem inflacija narasla, a pri 3 % ostaja veliko nižja kot v večini razvitih gospodarstev. Japonska centralna banka zato zaenkrat kljub razvrednotenju jena ohranja izrazito ohlapno monetarno politiko z nizkimi obrestnimi merami. Zaradi tega se krepi pritisk na kitajski juan. Jen ostaja glavni konkurent juanu in upadanje vrednosti jena ceni japonski izvoz bolj, kot je to zaželeno na Kitajskem. Postavlja se vprašanje, ali bomo zopet videli nekaj odstotno devalvacijo juana proti dolarju, saj v nasprotju s tržnim gibanjem jena, ceno juana določa centralna banka. Kitajska podobno kot Japonska beleži nizko inflacijo, kar je predvsem rezultat zelo majhne gospodarske aktivnosti, deloma tudi zaradi proti covidnih ukrepov. Poraja se vprašanje, ali bo po velikem partijskem zasedanju konec leta, kjer naj bi Xi-ja izbrali še za tretji mandat predsednika, tudi Kitajska postopoma odpravila politiko ničelnega covida. Če bi bilo temu tako, bi lahko videli oživitev gospodarske aktivnosti in posledično tudi močnejše povpraševanje po surovinah ter s tem oživitev nekaterih segmentov svetovnega gospodarstva.

Kljub rekordnemu zvišanju obrestne mere na posameznem srečanju ECB prejšnji četrtek, na evropskem trgu obveznic ni bilo večjih pretresov, poteza ECB je bila torej že vračunana v vrednotenja. Vseeno pa zahtevane donosnosti državnih obveznic v zadnjem mesecu rastejo in se vztrajno približujejo nivojem s konca junija. Trenutno zahtevana donosnost na nemško 10-letno obveznico znaša 1,65 %, podobno ameriško pa 3,21 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu  investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.