Začetek leta je prinesel rast delnic

 

Najbolj optimistični analitiki so napovedovali ohlajanje gospodarstva, večinsko prevladujoče mnenje pa je napovedovalo recesijo. Ob še vedno visoki inflaciji, višanju obrestnih mer in nadaljevanju vojne v Ukrajini obeti za borzne trge nikakor niso bili dobri.

Vlagatelji so tako leto začeli z velikimi rezervami denarja v portfelju. Nato sta prva presenetila pojemajoča inflacija v ZDA in odboj tehnoloških delnic, čemur je takoj v začetku leta sledila rast delniških tečajev v Evropi.  Vseevropski delniški indeks je tako v prvih dveh mesecih leta poskočil za 12 odstotkov, borza v Milanu pa za celo 15 odstotkov.

Nenavadna rast Petrola

SBI TOP, indeks delnic domačih blue chipov, tako v istem obdobju po rasti ne zaostaja veliko za tistim v Milanu. Slabih 14 odstotkov je porasel na krilih rasti tečaja delnic NLB, Krke in Petrola.  Omenjene družbe imajo v indeksu skoraj 70-odstotno utež, tečaj vseh treh pa je letos zrasel za več kot 15 odstotkov.

Še najbolj presenetljiva je rast cene delnice Petrola, za katerim je eno najslabših let v zgodovini. Leto 2022 je namreč podjetje po prvi oceni končalo z 12 milijoni evrov izgube, kar pomeni, da dividend letos načeloma ne bo.

Petrol je namreč v zadnjih letih vse, kar je bilo bilančno mogoče, izplačal za dividende in v bilanci nima na voljo zadržanih dobičkov. Rast cene delnice ob katastrofalnem minulem poslovnem letu in obetom tekočega, kjer vlada še naprej regulira maloprodajne cene naftnih derivatov, zemeljskega plina in elektrike, je tako milo rečeno nenavadna.

A že hiter pogled v delniško knjigo razodene skrivnost in nam ponuja nekaj možnih odgovorov. Največji nedržavni delničarji – tuji institucionalni sklad, skrit za fiduciarnim računom v Luksemburgu, ter hrvaški pokojninski skladi – z nakupi delnic skrbijo da njihov tečaj ne upade. Ponudba Petrolovih delnic je očitno med malimi vlagatelji tako razredčena, da omenjeni skladi z lahkoto držijo cenovno raven nad 22 evri za delnico in jo potiskajo celo rahlo navzgor.

Hrvaška kot neizpolnjena želja

Rast cene delnice NLB pa je seveda veliko bolj kvalitetna in povezana z odličnim poslovanjem največje domače banka, kotirajoče na borzi. Prejšnji teden so objavili rekordne finančne rezultate za leto 2022 v višini 447 milijonov evrov čistega dobička. Ta rezultat bo tako tudi v letošnjem letu omogočil izplačilo visoke dividende delničarjem, upravi pod vodstvom Blaža Brodnjaka, ki je v zadnjih letih prerodil to finančno institucijo, pa tudi omogočil razmišljanje o nadaljevanju konsolidacije bančnega prostora v regiji.

Širitev na Hrvaško za zdaj ostaja neizpolnjena želja NLB, saj tudi nova slovenska vlada ni nič naredila za ureditev medsebojnih odnosov na tem področju z Republiko Hrvaško. Zato pa ostajajo apetiti po prevzemih v Srbiji, kjer je bila NLB ambiciozna že v preteklosti. Prevzem Komercialne banke Beograd se trenutno kaže kot dobra poteza in zato je razumljiva želja po nadaljevanju konsolidacije tamkajšnjega finančnega prostora. Po novem znaša skupni kapitalski količnik banke 19,2 odstotka in tu je kar nekaj prostora za dodatno rast bančne aktive.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Inflacija v ZDA se je januarja znižala manj od napovedi
Objava uradnega podatka o januarskem CPI v ZDA je bil glavni dogodek preteklega tedna na kapitalskih trgih. 6,4 % dvig cen na letni ravni pomeni, da se je inflacija v ZDA še sedmi mesec zaporedoma znižala, a za razliko od predhodnih merjenj je bil tokrat mesečni padec stopnje inflacije zelo majhen, bolj občuten padec indeksa CPI so pričakovali tudi ameriški ekonomisti.

Opozorilo, da inflacija v ZDA še zdaleč ni premagana je nato prišlo še iz podatka o januarskih cenah na debelo, ki so se na mesečni ravni zvišale za 0,7 % ter iz podatkov o prodaji na drobno. Ta se je januarja nepričakovano povečala za 3 %, kar je bil največji skok v zadnjih dveh letih. Če so podatki iz zadnjega dela lanskega leta kazali na to, da se poraba gospodinjstev vse bolj umirja, januarske številke to spreminjajo. Ameriški potrošnik navkljub inflaciji in višjim obrestnim meram svojih nakupovalnih navad ni spremenil do takšne mere, kot bi mogoče lahko pričakovali in ostaja pomemben vir gospodarske moči ZDA.

Kakšen pristanek čaka ekonomijo?
Ker trg dela ostaja izjemno močan, potrošniška poraba, ki predstavlja več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda v ZDA pa raste, je v debate o posledicah višanja obrestnih mer ob »mehkem« in »trdem pristanku« ekonomije vse bolj vključen scenarij »brez pristanka«. Slednje pomeni, da bi se gospodarska rast kljub zategovanju denarne politike nadaljevala s podobnim tempom. V normalnih okoliščinah bi to seveda bil najbolj željen scenarij, a brez umiritve gospodarske aktivnosti bo bolj trdovratna ostala tudi inflacija, kar bi centralno banko primoralo v nadaljnje zaostrovanje denarne politike in umiritev gospodarske rasti bržkone zgolj preložilo na kasnejše obdobje.

Indeksi še zmeraj krepko nad vrednostmi izpred nekaj mesecev
Ker si trgi trenutno v prvi vrsti želijo nižje inflacije, ki bi centralnim bankam dovolila prekinitev višanja obrestnih mer, se je pretekli teden nekoliko ohladilo vzdušje na borzah. Glavni ameriški indeksi so še drugi teden zaporedoma sklenili z negativnim izkupičkom, a premiki so bili relativno majhni in niso posebej skazili slike izjemno donosnega uvodnega dela leta. Indeks S&P 500 je slabih 10 % nad najnižjimi vrednostmi iz začetka januarja ter 15 % nad dnom iz lanskega oktobra.

Evropske delnice še naprej razveseljuje vlagatelje
Indeks MSCI Europe je zgolj nekaj odstotkov oddaljen od rekordnih vrednosti doseženih konec leta 2021. V zadnjih tednih so za povečan optimizem na evropskih borzah ob boljših gospodarskih obetih skrbeli tudi dobri poslovni rezultati borznih družb. Presenetljivo postaja pomemben vir rasti tudi odkupi lastnih delnic evropskih podjetij. Ti odkupi so konec lanskega leta prvič po finančni krizi 2008 v deležu tržne kapitalizacije presegli odkupe v ZDA. Na drugi strani so padale cene evropskih državnih obveznic. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno obveznice) na nemško 10 letno državno obveznico znaša približno 2,5 %, na podobno slovensko 3,6 %, italijansko pa 4,3 %. Podobno kot v ZDA trg dela tudi na stari celini ostaja izjemno robusten, skupno število zaposlenih na območju EU se je v zadnjem četrtletju lani povečalo na rekordnih 165 milijonov. Padec kupne moči, stopnjevanje pritiskov sindikatov in nizka brezposelnost spodbujajo rast plač ter sekundaren učinek na inflacijo, zaradi česar se pričakovanja o višini ključne obrestne mere na koncu cikla zaostrovanja denarne politike zvišujejo.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki zadnje tedne kažejo znake blagega okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke namigujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 se zaključuje in ni razočarala vlagateljev. Zaenkrat so napovedi za 2023 bolj optimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice še naprej presenečajo in nekateri evropski indeksi so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Trgi premlevali poteze centralnih bank in četrtletne rezultate
Bik na borzah je pretekli teden nekoliko izgubil zalet. Ob izostanku pomembnih svežih ekonomskih podatkov so trgi predvsem razmišljali o nedavnih potezah in komunikaciji centralnih bank ter premlevali četrtletne rezultate borznih družb. Indeks S&P 500 je izgubil 1 %, kar je bil celo najslabši izkupiček na tedenski ravni v letošnjem letu. Relativno mirno dogajanje na borzah daje slutiti, da so se delniški indeksi znašli na razpotju, saj vlagatelji tehtajo med tem, ali se vztrajno okrevanje vrednosti tečajev lahko nadaljuje ali pa je bila rast v zadnjih tednih glede na gospodarske, predvsem pa monetarne razmere pretirana.

Poslovne rezultate zadnjega četrtletja lani je do zdaj predstavilo dobri dve tretjini podjetij iz indeksa S&P 500, 70 % izmed teh je preseglo napovedi analitikov. Na prvi pogled vzpodbudna številka, ki pa ne sme zavesti. V povprečju zadnjih treh let je namreč napovedi preseglo kar 79 % podjetij, ki so del indeksa največjih 500 ameriških borznih družb. Ob tem so bile v povprečju za 3,3 % znižane napovedi dobičkov za prvo četrtletje letošnjega leta. Vseeno pa bo kot kaže tudi ta sezona objav rezultatov minila brez večjih pretresov, kar je v tem trenutku dovolj za zadostitev pričakovanj vlagateljev.

Napaka umetne inteligence je Google drago stala
Ameriške borzne indekse so navzdol potegnile delnice Googlovega krovnega podjetja Alphabet, katerih vrednost se je v preteklem tednu znižala za 10 %. Cena delnic je zdrsnila po tem, ko so pri Googlu prejšnjo sredo predstavili umetno inteligenčni pogovorni program poimenovan Bard. Program se na uporabnikove poizvedbe v Googlovem brskalniku odzove na pogovorni način in sicer tako, da za zastavljeno vprašanje poišče spletne informacije in na podlagi teh uporabniku poda odgovor. A zataknilo se je že v Googlovem predstavitvenem posnetku, na katerem je Bard podal delno napačen odgovor na zastavljeno vprašanje. Umetna inteligenca naj bi bila eden izmed ključnih dejavnikov tehnološkega razvoja v bližnji prihodnosti, zato vlagatelji budno spremljajo tekmo za prevlado na tem področju.

Rusija bo zmanjšala proizvodnjo nafte, cene plina še naprej padajo
Nekoliko več dogajanja kot na delniških smo spremljali na obvezniških in energetskih trgih. Zahtevane donosnosti najbolj spremljanih državnih obveznic so zopet nekoliko poskočile. Razlog gre iskati predvsem v napovedih centralnih bankirjev, ki vse glasneje opozarjajo, da so pričakovanja trga o skorajšnjem nižanju obrestnih mer preveč optimistična. Krivulja donosnosti ameriških državnih obveznic ostaja izrazito inverzna kar pomeni, da vlagatelji za obveznice s krajšo ročnostjo zahtevajo višjo donosnost kot na dolgoročnejše obveznice.

Če smo v zadnjem tedenskem poročilu pisali o padcu cen nafte, je pretekli teden cena črnega zlata splezala nazaj na 80 ameriških dolarjev na sodček. Podražitev je bila posledica novice, da bo Rusija kot povračilni ukrep na uvedbo cenovne kapice na njihovo nafto, z marcem znižala proizvodnjo za 500 tisoč sodčkov dnevno, kar predstavlja približno 5 % količine nafte, ki jo Rusija trenutno načrpa in 0,5% nafte na globalni ravni. A cene plina v Evropi še naprej drsijo in so se spustile v bližino 50 evrov za megavatno uro za dobavo v prihodnjem mesecu ter pod 6 evrov za MhW za dobavo v prihodnjem letu. Oboje je krepko nižje od jesenskih rekordov in precej izboljšuje gospodarska pričakovanja v Evropi za 2023.

Slovenski SBI TOP se ni oziral na padec globalnih indeksov
Znova je drugačno pot od globalnih indeksov ubral domači SBI TOP, ki je na tedenski ravni pridobil nekaj manj kot 1,5 %. Rast so vodile delnice Nove Ljubljanjske banke, Telekoma, Cinkarne Celje in Petrola. Evropska komisija je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti za Slovenijo, BDP naj bi se v 2023 okrepil za 1 odstotek, medtem pa naj bi bila inflacija po napovedih iz Bruslja letos 6,1 %.

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki ostajajo šibki a se zadnje tedne kažejo znaki blagega okrevanja. Inflacija se je stabilizirala in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke namigujejo na zaostrovanje denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 je počasi zaključuje in zaenkrat ni razočaralo vlagateljev. Zaenkrat so napovedi za 2023 bolj optimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Brezposelnost v ZDA še nižja, rast plač se počasi umirja
V tednu za nami ni manjkalo pomembnih ekonomskih dogodkov in novic. Zasedale so ameriška, evropska in angleška centralna banka, sezona objav četrtletnih rezultatov borznih družb je dosegla vrhunec, v ZDA so objavili januarske podatke iz trga dela.

Slednji so pokazali, da je brezposelnost v največjem svetovnem gospodarstvu padla na 3,4 % kar je najnižji nivo po letu 1969. Zgolj januarja je bilo ustvarjenih 517 tisoč novih delavnih mest, krepko nad napovedanimi 185 tisočimi. V nasprotju z nekaterimi ostalimi ekonomskimi kazalniki torej trg dela v ZDA ostaja zelo močan. To sicer v času povišane inflacije ni nekaj, kar bi želeli slišati borzni vlagatelji – nižja brezposelnost centralni banki dopušča več prostora pri zaostrovanju denarne politike. A tokrat pretirano negativnega odziva na trgih ni bilo, saj se je po drugi strani umirila rast povprečnih plač, ki je bila pri 4,4 % na letni ravni najnižja po avgustu 2021. Umiritev rasti plač je še en pomemben pokazatelj, da se inflacijski pritiski počasi ohlajajo.

IT velikani pod pričakovanji
Izmed številnih objav četrtletnih rezultatov borznih družb velja izpostaviti tehnološke težko kategornike Apple, Google in Amazon, ki so vsi po vrsti predstavili slabše izide od pričakovanj. Apple je celo prvič po treh letih zabeležil četrtletni padec prihodkov. Slabše številke so bile v največji meri posledica zamud pri dobavah Iphonov med izbruhom okužb s covidom v mestu Zhengzhou, kjer izdelajo približno polovico svetovne proizvodnje najbolj prodajanega Applovega produkta. Kljub slabšim rezultatom Apple ostaja edini izmed ameriških tehnoloških velikanov, ki za zdaj ne napoveduje odpuščanj in nižanja stroškov poslovanja.

Trgi so pozdravili Powellov govor
Največ pozornosti so pretekli teden vlagatelji namenili zasedanju ameriške centralne banke, ki je ključno obrestno mero zvišala za 0,25 % na nivo med 4,50 % in 4,75 %. Guverner Fed Jerrome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju bolj ali manj ponovil že nekajkrat slišan govor o zavezanosti k znižanju inflacije in o tem, da pri ameriški centralni banki ne nameravajo popuščati, vse dokler inflacija ne bo ukročena. Vseeno pa je bilo v njegovi komunikaciji tokrat za razliko od preteklih zasedanj moč zaznati nekoliko bolj optimistične tone. Trge je razveselil predvsem z stavkom, da vidi pot do znižanja inflacije na ciljnih 2 % brez večjega gospodarskega upada in povečanja brezposelnosti. Vse skupaj je bilo dovolj, da so si trgi Powellov govor interpretirali kot pozitiven, še četrti izmed petih tednov v letošnjem letu so glavni indeksi zaključili v zelenem.

ECB obresti zvišala za pol odstotka
Čeprav so se pri Evropski centralni banki prejšnji teden po pričakovanjih odločili za pol odstotno zvišanje ključne obrestne mere, ECB še zmeraj precej zaostaja za ameriškim FEDom. Ključna obrestna mera v evro območju zdaj znaša 2,5 %, vsaj še eno 0,5 % zvišanje lahko pričakujemo na zasedanju marca. Za naprej pri ECB napovedujejo ravnanje v skladu s takrat aktualnimi podatki. Kljub temu, da končne obrestne mere ne bodo dosegle nivojev iz ZDA, so verjetnosti za dodatno zviševanje v nadaljevanju leta velike.

Kitajske borze navzgor, nafta navzdol
Razvpiti kitajski balon nad ameriškim ozemljem je v minulih dneh odnose med vodilnima svetovnima velesilama postavil na novo preizkušnjo, a začetek leta na kitajskih borzah lahko označimo kot pozitiven. Indeks nabavnih managerjev PMI je januarja prvič po septembru lani zrasel nad vrednost 50, kar kaže na rast ekonomske aktivnosti, glavni kitajski borzni indeksi so v preteklih tednih pridobivali.

Borzne cene nafte so v preteklem tednu padle za skoraj 8 %, za sodček ameriške surove nafte je potrebno odšteti okrog 75 ameriških dolarjev. V zadnjih tednih se cene nafte gibajo v pasu med 70 in 80 dolarji za sodček. Glavni dejavniki, ki so vplivali na gibanje cen so bili obeti za globalno gospodarsko rast, posledice sankcij na rusko nafto in vpliv odpiranja Kitajske na svetovno porabo nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki ostajajo šibki a se zadnje tedne kažejo znake blagega okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke kažejo željo o zaostrovanju denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 je v polnem teku. Zaenkrat so napovedi za 2023 bolj optimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 


Januar v znamenju pozitivnih novic in upanja na ponovitev zgodovinskih vzorcev

Izrazito negativnim letom na kapitalskih trgih so zgodovinsko gledano pogosto sledila nadpovprečno donosna. V upanju na ponovitev tega vzorca so vlagatelji krenili v letošnje leto in tik pred koncem meseca se zdi, da bo to za trge eden izmed bolj donosnih januarjev.

Zanašanje na zgodovinske vzorce pa ni edini faktor, ki opogumlja vlagatelje v zadnjih tednih. Za dobro razpoloženje na trgih je poskrbela kombinacija pozitivnih novic, ki dajejo slutiti, da so črni dnevi na borzah stvar preteklosti oziroma prejšnjega leta. Tako iz ZDA kot Evrope namreč prihajajo (vsaj glede na črne napovedi iz preteklih mesecev) malo bolj vzpodbudne ekonomske številke. Ameriški BDP je denimo v zadnjem četrtletju lani porasel za 2,9 %, rezultati največjih borznih družb so v celoti gledano sicer nekoliko slabši, kot v predhodnih četrtletjih, a slika še zdaleč ni kritična. Pod budnim očesom vlagateljev ostajajo inflacijski indikatorji, ki še naprej kažejo na postopno umirjanje inflacije.

S&P 500 nad 200-dnevnim drsečim povprečjem

Nahajamo se tudi na zanimivih nivojih iz vidika tehnične analize, saj se najbolj spremljan ameriški indeks S&P 500 nahaja tik nad 200 dnevnim drsečim povprečjem na dnevnem grafu. V preteklosti so se medvedji trendi pogosto končali po tem, ko je indeks S&P 500 prebil to mejo in se nad njo dovolj dolgo obdržal. V treh poskusih od lanskega aprila ta preboj ni uspel, prejšnji teden pa se je graf indeksa največjih ameriških družb kar ustalil nad to, iz psihološkega vidika, pomembno ločnico.

Ob naštetemu se zdi, da vlagatelji vse bolj ne upoštevajo negativne dejavnike. Zlasti pri napovedi centralnih bankirjev, ki obljubljajo, da ne bodo kar tako popustili pri zategovanju denarne politike, tukaj se zdijo pričakovanja trga v diametralno nasprotni smeri. Zmanjšuje se potrošniška poraba, kar je slaba napoved za gospodarska gibanja v prihodnjih mesecih. Precej spregledana so bila v zadnjih tednih tudi znova povečana geopolitična tveganja.

Črna pika za indijski trg

Veliko črnila je bilo v preteklih dneh prelitega v zvezi z obtožbami o goljufijah ene izmed največjih indijskih multinacionalk Adani Group. Ta je v lasti najbogatejšega Azijca in tretjega najbogatejšega zemljana Gautama Adanija. Ameriško aktivistično investicijsko podjetje Hindenburg Research je v prejšnji teden objavljenem poročilu indijski konglomerat obtožilo manipulacije s ceno delnic, prirejanja računovodskih izkazov in vrsto drugih nepravilnosti. Vse skupaj predstavlja črno piko za celoten indijski trg, na katerega se je v zadnjem času stekalo vse več tujega kapitala. Tovrstne afere so namreč opomin na tveganja, ki jih lahko slabše pregledni in manj razviti trgi prinašajo.

Slovenske delnice nekoliko zaostajale

Slovenski borzni indeks SBI TOP ni dohajal rasti na globalnih trgih in je v preteklih dveh tednih bolj ali manj stagniral. Rast so zabeležile delnice Krke, ki je lani ustvarila rekordnih 1,7 milijarde evrov prihodkov in 361 milijonov čistega dobička, delničarjem se tako tudi letos obeta zajetna dividenda. Cena delnic Krke se je znova približala vrednosti 100 evrov, kar je dobrih 15 % pod rekordno vrednostjo doseženo tik pred izbruhom vojne v Ukrajini. Delnice Petrola so kljub objavljeni minimalni izgubi v letu 2022 januarja večinoma pridobivale, za letos pri skupini Petrol napovedujejo rekorden promet.

Zahtevane donosnosti na državne obveznice evropskih držav so po napovedih nadaljnjega zviševanja obrestnih mer znova zrasle. Zahtevana donosnost na 10 letno nemško obveznico znaša 2,3 %, na podobno slovensko 3,45 %, ameriško pa 3,55 %. Počasi, a vztrajno se krepi evro, ki je trenutno pri vrednosti 1,09 ameriškega dolarja (1EUR=1,09USD).

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki so relativno šibki a se zadnje tedne ne poslabšujejo oziroma ponekod celo kažejo znake manjšega okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem koncu dvigov obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank. Tako sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja močno vračunano v kapitalske trge. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 je v polnem teku. Zaenkrat so napovedi za 2023 manj pesimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Ameriški potrošniki odlašajo predvsem pri večjih nakupih
Po zelo pozitivnem začetku leta, ko so se vlagatelji veselili nižje inflacije v ZDA in po svetu, je bilo pretekli teden razpoloženje na trgih za spoznanje manj prešerno. Rast glavnih delniških indeksov je bila prekinjena sredi tedna, ko so sveži gospodarski podatki pokazali padec industrijske proizvodnje v ZDA, predvsem pa nepričakovano globok zdrs prodaje na drobno. Ta je decembra v primerjavi z novembrom padla za 1,1 %. To je bil eden bolj očitnih pokazateljev povečane previdnosti ameriških potrošnikov odkar se je razbohotila inflacija. Padec je bil posebej občuten pri trgovcih s pohištvom ter motornimi vozili in deli, kar kaže na to, da potrošniki odlašajo zlasti pri večjih nakupih.

Po drugi strani bi morebitno nadaljevanje trenda upadanja potrošnje pomenilo manj pritiska na rast cen in posledično to, da so centralni bankirji bližje svojemu cilju stabiliziranja inflacije. Prav iz tega razloga slabši ekonomski podatki iz preteklega tedna niso nujno negativne novice za borze. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo še precej takih situacij, ko bodo trgi tehtali med različnimi interpretacijami določenih ekonomskih podatkov. Idealen scenarij bi bila ravno pravšnja umiritev potrošnje, da bi se inflacija vsaj približno normalizirala, hkrati pa bi se gospodarstvo izognilo znatnejši recesiji.

ZDA prejšnji četrtek znova presegle mejo dolga
Poleg gospodarskih podatkov je v ZDA vse več govora tudi o razkolu med republikanci in demokrati glede zgornje meje javnega dolga. Dosedanja meja 31,4 bilijona dolarjev je bila presežena pretekli četrtek. Ameriško finančno ministrstvo je zato začelo izvajati izredne ukrepe, s katerimi se bodo ZDA do dogovora o zvišanju dovoljene meje izognile bankrotu. Gre za precej bolj običajno situacijo, kot se zdi na prvi pogled, zgornja meja dolga je bila namreč od leta 1960 zvišana že 78 krat, nazadnje decembra 2021. Dogovor o zvišanju meje mora biti potrjen v ameriškem kongresu in je pogost predmet spotike med obema strankama. Kljub napeti politični situacij v ZDA, pa panike na trgih ni zaznati, saj sta strani še vselej doslej (pa čeprav zadnji trenutek) dosegli dogovor.

Kako vzdržna je rast tehnološkega sektorja?
Precej prahu so znova dvignila največja podjetja iz IT sektorja, pri katerih skoraj da ne mine več teden, ko ne bi brali o masovnih odpuščanjih. V preteklih dneh so odpuščanja več kot 10 tisoč zaposlenih naznanili pri Microsoftu in Googlu. Vodilni pri tehnoloških velikanih priznavajo, da povečanje apetitov v IT sektorju tekom koronskega razcveta, ni temeljilo na realnih perspektivah. A na mestu je tudi vprašanje, kako vzdržna je rast po nekoliko nižjih, vseeno pa krepko nadpovprečnih stopnjah, ki smo jih bili v tehnološkem sektorju vajeni od konca krize 2008 do leta 2020. Dolgoročno namreč tržne silnice slej ko prej panogo začnejo potiskati proti trajektoriji povprečne gospodarske rasti. Ta in prihodnji teden bodo IT velikani poročali četrtletne rezultate, začenši z Microsoftom danes.

ECB bo še zviševala obrestno mero
Previdnejši v primerjavi s prvima tednoma leta so bili tudi vlagatelji v evropske delnice. Guvernerka ECB Christine Lagarde je v svojem govoru na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu opozorila, da finančni trgi zmotno pričakujejo, da bodo nekoliko nižje inflacijske številke v zadnjem obdobju dovolj za preobrat razmišljanja centralnih bankirjev. Podobno lahko razberemo tudi iz prejšnji teden objavljenega zapisnika decembrskega srečanja ECB, kjer je kar nekaj predstavnikov zagovarjalo višji (0,75 %) dvig obrestne mere. Na manj agresivno 0,5 % zvišanje so pristali šele po tem, ko so se preostali predstavniki strinjali, da bodo dodatno zaostrovanje denarne politike podprli tudi na prihodnjih srečanjih. Evropski indeksi so na tedenski ravni malenkost izgubili, vseeno pa podoba začetka letošnjega leta ostaja zelo pozitivna.

Kitajske borze ta teden zaprte
Še četrti teden zapored pa so v zelenih številkah teden sklenili kitajski borzni indeksi. Gospodarske napovedi za Kitajsko se izboljšujejo, vlada pa obljublja, da se bo letos osredotočila na oživljanje gospodarske rasti prek spodbujanja potrošnje in naložb. Ta teden kitajske borze ostajajo zaprte zaradi praznovanja največjega državnega praznika, lunarnega novega leta, zaradi česar bo aktivnost na azijskih kapitalskih trgih zelo zmanjšana.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, so relativno šibki in nakazujejo na recesijo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu, čeprav se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem koncu dvigov obrestnih mer krepijo. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja močno vračunano v kapitalske trge, in ta optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 se je začela, a čakamo predvsem na napovedi za 2023. To bo vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, samo z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Predober začetek leta?

 

 

Poleg tega so k manjši porabi pripomogli tudi varčevalni ukrepi držav in tako smo doslej porabili 20 odstotkov manj plina, kot znaša povprečje zadnjih pet let. Skladišča so napolnjena 82-odstotno, kar je bistveno več, kot znaša povprečje zadnjih pet let, ko smo imeli rezervoarje napolnjene 62-odstotno. To tudi pomeni, da bodo konec zime skladišča bistveno bolj polna, kot so bila pričakovanja. Tudi če bi bilo do konca zime rekordno mrzlo, bomo zaključili pri okoli 45-odstotno polnih skladiščih, kar je bistveno več kot 33 odstotkov, kot znaša povprečje ob koncu zime. To posledično pomeni, da bo Evropa brez ruskega plina preživela tudi naslednjo zimo, saj bo skladišča napolnila iz drugih virov.

Posledično so padle tudi cene plina na evropski borzi. Cena za dobavo čez mesec dni znaša okoli 60 evrov za MWh, kar je sicer še vedno dvakrat več kot pred začetkom vojne, vendar kar 80 odstotkov manj kot so znašale cene na vrhu. To tudi pomeni, da se inflacija ohlaja in da so podjetja ter njihovi menedžerji bolj optimistični, da lahko leto 2023 preživimo relativno stabilno in se izognemo recesiji. Krepijo se tudi pritiski na ECB, da dodatni dvigi obrestne mere ne bodo potrebni. Bi pa premočna ekonomija pomenila, da bo brezposelnost ostala nizka ter rezultati podjetij dobri. To pa povečuje pritiske zaposlenih po višjih plačah. Pojavlja se strah, da bodo višje plače prinesle nov krog rasti inflacije, kar bi pomenilo, da lahko povišana inflacija ostane z nami še vrsto let. Dobri makroekonomski podatki tako trenutno pomenijo, da višanje obrestnih mer ostaja na mizi in pomeni padec obveznic ter dražje zadolževanje za vse. To tudi pomeni, da je optimizem na borzi nekoliko prenagljen in da smo še vedno v zelo kompleksni situaciji. Biti mora ravno prav slabo oziroma dobro, da lahko leto 2023 relativno mirno pripeljemo do konca. Bodo pa prihodnji meseci verjetno ponovno ponudili določene priložnosti za dolgoročne vlagatelje. Prav tako lahko zima še nekoliko pokaže zobe, kar bi cene energentov znova potisnilo nekoliko višje. Komunikacija centralnih bank še naprej ostaja enaka. Višanje obrestnih mer se bo nadaljevalo, dokler ne bo temeljna inflacija nižja oziroma v rangu obrestne mere. Na drugi strani države nadaljujejo s povečevanjem izdatkov, kar ponovno zvišuje inflacijo. V prvi polovici leta ne gre pričakovati kakšnega konkretnega konca težav. Se pa prilagajanje višji ceni denarja bliža koncu, zato lahko v prihodnosti pričakujemo manj nihajno okolje.

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 


Inflacija v ZDA decembra najnižja po oktobru 2021
Glavni dogodek minulega tedna na borzah je bila četrtkova objava podatkov o decembrski inflaciji v ZDA. Cene, merjeno z indeksom CPI, so se v skladu z napovedmi ekonomistov na letni ravni zvišale za 6,5 %, kar je najmanj po oktobru 2021. Dezinflacijski trend (upadanje stopenj inflacije) je torej v ZDA dobil pospešek. Na mesečni ravni je bila rast cen, merjeno s CPI, napram novembru celo malenkost negativna. Za to so bile v največji meri zaslužne nižje cene energentov. Šesti mesec zapored so padle cene rabljenih avtomobilov, prvič po dveh letih pa prav tako novih. Za razliko od EU se umirja tudi jedrna inflacija. To je dober znak. Počasnejša rast cen čez lužo ni zgolj posledica cenejših energentov, umirjajo se notranji inflacijski pritiski in pričakovanja. A pozor. Inflacija verjetno še ni rekla zadnje in možno je da gre samo za prehodno obdobje, ki pa zna trajati celotno leto 2023. Dovolj za pomiritev trgov.

Številke so izpolnile pričakovanja vlagateljev, ki zdaj v prihodnost zrejo precej bolj optimistično kot še pred kratkim. Podobno kot že v prvem januarskem tednu, je bila dinamika gibanj na kapitalskih trgih diametralno nasprotna gibanjem, ki so zaznamovala večji del lanskega leta. Spremljali smo namreč rast delniških tečajev, padanje zahtevanih donosnosti obveznic in nižjo vrednost dolarja v primerjavi z vrednostjo večine preostalih valut. Med posameznimi panogami so pozitivno izstopale poraženke lanskega leta, to so delnice tehnološkega sektorja in ne nujne oziroma diskrecijske potrošnje.

Pri največjih investicijskih bankah ostajajo previdni
Nekoliko v senci podatkov o inflaciji v ZDA, se je začela tudi sezona objav četrtletnih rezultatov. V petek so poslovanje v zadnjem tromesečju lanskega leta predstavili pri ameriških bankah JPMorgan Chase, Wells Fargo, Citigroup in Bank of America. Rezultati so bili kar vzpodbudni. Pozitiven učinek višjih obrestnih mer, torej višje obrestne marže, vsaj za zdaj prevaga nad negativnimi učinki, ki se kažejo v manjšem obsegu izdanih kreditov in povečanem tveganju za slaba posojila. Vseeno pa vodilni pri največjih ameriških bankah ostajajo previdni pri napovedih za naslednja četrtletja, ko pričakujejo slabše številke. A rezultati so bili dovolj dobri, da so se vlagatelji odzvali pozitivno in bančne delnice so zrastle med 2 % in 3 %.

Evropski borzni indeksi v zelenem
Tudi tokrat niso nič zaostajali glavni evropski borzni indeksi. Prve ocene kažejo, da nemška gospodarska rast v četrtem četrtletju lani le ni bila negativna, brezposelnost na nivoju evro območja pa ostaja zelo nizka. Sveži podatki so pokazali, da je bila v nasprotju s pričakovanji novembra rahlo pozitivna gospodarska rast tudi v Veliki Britaniji. Kot zanimivost, k boljšim številkam od napovedi ekonomistov, je po ocenah urada za britansko nacionalno statistiko pripomoglo svetovno prvenstvo v nogometu, v času katerega je cvetelo gostinstvo. Gospodarsko razpoloženje na stari celini se torej v primerjavi s preteklimi meseci izboljšuje, a glede na podatke o inflaciji in načinu spoprijemanja z rastjo cen (predvsem prek fiskalne politike), negotovost ostaja.

Kitajska blagovna menjava z Rusijo je močno poskočila
Novice iz ZDA so blagodejno vplivale tudi na delnice trgov v razvoju. Nižja inflacija pomeni manj pritiska na ameriško centralno banko, posledično šibkejši ameriški dolar ter s tem nižje stroške uvoza in odplačevanja zunanjega dolga izdanega v dolarjih. Kitajski izvoz se je decembra ob nižjem povpraševanju iz ZDA in Evrope na letni ravni skrčil kar za 9,9 %, a napovedi so bile še bolj pesimistične. V celotnem letu 2022 je kitajski trgovinski presežek znašal rekordnih 878 milijard ameriških dolarjev, kar za 30 % se je povečala blagovna menjava z Rusijo, ki je lani postala največja kitajska dobaviteljica nafte.

Odličen teden za domače delnice 
Konkretno se je podražil tudi indeks ljubljanske borze SBI TOP, ki je v enem tednu pridobil slabih 5 %. Največ, kar dobrih 8 % so se podražile delnice Petrola, zelo zadovoljni nad nerevidiranimi podatki iz lanskega leta so bili delničarji Luke Koper, ki je v letu 2022 poslovala rekordno. Indeks slovenskih delniških družb SBI TOP je minuli teden pridobil novega člana, nepremičninsko družbo Equinox.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, so relativno šibki in nakazujejo na recesijo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu, čeprav se pričakovanja o skorajšnjem koncu dvigov obrestnih mer krepijo. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le-teh, ostaja vračunana v kapitalske trge, in ta optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Sezona objave rezultatov za zadnje četrtletje 2022 se je začela, a čakamo predvsem napovedi za 2023. To je lahko vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, samo z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice, glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat viden v naslednjih letih. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da je biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj lahko nevarno.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Vzpodbuden začetek leta na borzah
Najbolj spremljani borzni indeksi so v novo leto zakorakali s pozitivnimi premiki in prekinili tritedenski negativni niz. Na začetku preteklega tedna je sicer na borzah prevladovala rdeča barva, a v petek so optimizem prebudili podatki iz ameriškega trga dela, ki so pokazali upočasnitev rasti plač. Te so pomemben indikator, ki nakazuje da se inflacijski pritiski v ZDA umirjajo, nižje od napovedi so bile tudi številke o decembrski inflaciji v Evropi.

Rast plač v ZDA se je decembra upočasnila
Na drugi strani ostaja trg dela v ZDA ne gleda na nevarnost recesije in novice o odpuščanjih v vse več tehnoloških podjetjih zelo robusten. Stopnja brezposelnosti je zopet padla na zgodovinsko nizko raven 3,5 %. Kombinacijo podatkov o sočasno nižji rasti plač in brezposelnosti so si vlagatelji na finančnih trgih interpretirali kot znak, da bi se rast cen lahko umirila z mehkim pristankom ekonomije, torej brez globje recesije. Ameriško gospodarstvo je v celotnem lanskem letu ustvarilo 4,5 milijona delovnih mest, kar je druga najvišja številka v zgodovini. V normalnih okoliščinah bi šlo za vzpodbuden podatek, a trenutno bi imela malenkost višja stopnja brezposelnosti blagodejen vpliv na ekonomijo, saj bi s tem dodatno popustili inflacijski pritiski. Pri ameriški centralni banki Fed napovedujejo, da se bo brezposelnost ob višjih obrestnih merah in ohlajanju gospodarske aktivnosti do konca letošnjega leta zvišala na 4,6 %. Pri Fed so objavili tudi zapisnik iz decembrskega zasedanja, kjer temeljno sporočilo ostaja znano. Restriktivno naravnanost denarne politike bo potrebno ohranjati vse dokler ne bodo ekonomski podatki jasno kazali, da se inflacija trajno vrača proti ciljnim 2 %.

Stopnja inflacije v evrskem območju decembra znašala 9,2 %
Še bolj pozitiven teden je za glavnimi evropskimi borzami, ki so pridobivale na krilih podatka, da se je stopnja osnovne inflacije po 2 mesecih spustila pod 10 %. V evro območju so bile cene na letni ravni merjeno z indeksom CPI višje za 9,2 %. Razlog za nižjo številko od napovedi in preteklih merjenj gre iskati v nižjih cenah energije, medtem pa stopnja jedrne inflacije še naprej vztrajno raste in je bila decembra s 5,2 % za 0,2 % višja kot novembra. Za oznanitev doseženega vrha inflacije v Evropi je zato preuranjeno, morebiten vnovičen skok cen energentov bi namreč hitro poslabšal sliko. Prav tako nas zgodovina uči, da inflacija pogosto ne raste linearno, temveč v valovih. Nekoliko bolj vzpodbudni od novembrskih so bili tudi kazalniki nabavnih managerjev PMI, ki sicer tudi za december kažejo krčenje gospodarske aktivnost v evrskem območju, a klima se je v primerjavi s prejšnjim mesecem izboljšala.

Kitajska po skoraj 3 letih odprla svoje meje
Rast so nadaljevali indeksi trgov v razvoju, pozitivni učinki odpiranja gospodarstva še vedno dajejo zalet Kitajskim delnicam. Pozitivno so se vlagatelji odzvali tudi na novice, da uradni Peking namerava sprejeti dodatne ukrepe za blaženje krize v nepremičninskem sektorju. Vse to pa se zaenkrat ne odraža na kitajskih ekonomskih kazalnikih, decembrski indeksi nabavnih managerjev kažejo na izrazito krčenje gospodarstva, a dolgoročnejše napovedi gospodarskih gibanj za drugo največje svetovno gospodarstvo se izboljšujejo. Po skoraj treh letih bo odprtje kitajskih meja vplivalo na celotno svetovno gospodarstvo, izrazito se bo povečal mednarodni promet, prosperirale bodo pri Kitajcih priljubljene turistične destinacije, koristi bodo imela podjetja, ki izvažajo na Kitajsko. Skrbi pa lahko predvsem vpliv na inflacijo. Povečanje povpraševanja bi lahko hitro prineslo zlasti vnovičen dvig cene nafte in ostalih energentov.

Pozitivno tudi na trgu obveznic
Vest, da se je mesečna rast plač v ZDA decembra umirila na 0,3 % je zelo blagodejno vplivala tudi na trg obveznic. Znaki lajšanja inflacijskih pritiskov krepijo upanje na manj zaostreno denarno politiko in posledično rast cen obveznic. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna z gibanjem cene obveznic) na ameriško 10 letno državno obveznico je v prvem tednu novega leta iz 3,88% padla na 3,57 %. Tudi dolar in evro ostajata relativno stabilna na nivoju okoli 1,07 dolarja za evro.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se slabšajo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja vračunano v kapitalske trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Bliža se obdobje objave rezultatov za zadnji kvartal 2022, predvsem pa napovedi za 2023. To je lahko vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo da se to lahko ponovi v 2023, nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Pogled ekipe upraviteljev Generali Investments na kapitalske trge v letu 2023


Dobrodošli v 2023. Prvi redni tedenski komentar v tem letu bo nekoliko drugačen od običajnih. Bolj kot dogajanju na borzah v preteklem tednu, ki mimogrede ni prinesel večjih premikov, se bomo namreč posvetili trendom in dejavnikom, ki bodo vplivali na gospodarska gibanja in razvoj dogodkov na finančnih trgih v letu 2023.

Skok 12 mesecev nazaj
Leto 2022 nam je še enkrat več dokazalo, da so edina stalnica v svetu spremembe. Še pred dvanajstimi meseci je bila največja skrb, s katero smo se soočali v Evropi in zahodnih gospodarstvih, nova različica koronavirusa – omikron. Centralni bankirji so mirili, da je inflacija, ki je takrat v evro območju na letni ravni znašala okrog 5 %, zgolj prehodne narave. Pri ECB so napovedali, da v letu 2022 ne bodo zviševali obrestnih mer, pri ameriškem FED pa so dopuščali možnost za kvečjemu tri dvige ključne obrestne mere. Indeks S&P 500 je prvi teden leta 2022 dosegel rekordno vrednost 4819 točk. Le malokdo je verjel, da bi zbiranje ruskih vojaških čet v bližini meje z Ukrajino lahko pomenilo skorajšnji začetek največje vojne v Evropi po koncu 2. sv. vojne.

Evropa se bo kmalu znašla v recesiji
Danes, leto dni kasneje, se zdi malo verjetno, da bi se lahko vojna, ki je vmesnem času dodobra premešala geopolitična razmerja in povzročila najhujšo energetsko krizo po 70ih letih prejšnjega stoletja, kmalu končala. Kriza je še posebej izrazita v energetsko odvisni Evropi, kjer inflacija že presega 10 %. Nižja kupna moč potrošnikov in konkurenčnost podjetij, višji stroški odplačevanja dolgov ter splošno negativna gospodarska klima bodo zelo verjetno že v prvi polovici letošnjega leta evropsko gospodarstvo pahnili v recesijo. Padec cen energentov v zadnjem obdobju, precej uspešno iskanje nadomestnih virov energije (predvsem utekočinjenega zemeljskega plina) in mila zima vlivajo upanje, da bo recesija v Evropi obvladljiva in kratka. A veliko bo odvisno od gibanja težko predvidljive inflacije, ki se je do določene mere že vgradila v pričakovanja potrošnikov. Rast cen v Evropi bi lahko bila bolj trdovratna od napovedi zaradi različnih fiskalnih ukrepov, s katerimi vlade na kratek rok sicer blažijo bolečino gospodinjstev in podjetij, a dolgoročno se tovrstni posegi v gospodarstvo praviloma izkažejo kot dvorezen meč.

Trdovratnejša inflacija bi centralne banke bržkone prisilila v nadaljnje zategovanje denarne politike, kar bi dodatno upočasnilo gospodarsko aktivnost in ogrozilo finančne trge. Kako višje obrestne mere lahko povzročijo sistemsko tveganje na povsem nepričakovanih in na prvi pogled varnih segmentih trga, se je oktobra pokazalo v Veliki Britaniji. Tam je bil nenaden padec cen državnih obveznic po napovedi ponesrečenih davčnih reform zdaj že bivše britanske vlade skoraj usoden za domače pokojninske sklade, ki jih je nato s posredovanjem na trgu rešila angleška centralna banka. V novem letu bomo budno spremljali zlasti gibanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic visoko zadolženih evropskih držav na čelu z Grčijo in Italijo.

Največje investicijske banke napovedujejo, da nas okrevanje na borzah čaka v drugi polovici leta
Kljub temu, da se zdijo gospodarski obeti za v primerjavi z Evropo energetsko veliko bolj neodvisno ZDA nekoliko svetlejši, se bodo tudi čez lužo recesiji v 2023 le stežka izognili. Predstavniki ameriške centralne banke v svoji retoriki poudarjajo odločenost ohranjanja zaostrene denarne politike vse dokler inflacija ne pade proti ciljnih 2 %, tudi za ceno nižje gospodarske rasti. Višje obrestne mere in manjša likvidnost so glavni krivec za to, da so bili donosi na ameriških borzah v 2022 najslabši po letu 2008, najbolj spremljan indeks 500 največjih ameriških borznih družb S&P 500 je iz že omenjene rekordne vrednosti 4819 točk do konca leta padel za 20 %. Največje investicijske banke po večini napovedujejo, da bi lahko glavni borzni indeksi v prvi polovici leta dosegli novo dno nato pa počasi okrevali v drugi polovici leta. A napovedi na tako kratek rok so sila nehvaležne. Pozornost vlagateljev in s tem gonilo premikov na finančnih trgih v prihajajočih tednih in mesecih, bodo ob napovedih gibanja obrestnih mer, ki naj bi v ZDA vrh pri 5 % dosegle v prvi polovici letošnjega leta, v vse večji meri tudi obeti in kazalci, ki bodo kazali tempo ohlajanja gospodarske aktivnosti.

Kitajska se končno odpira
Stari novi kitajski predsednik Xi Jinping je konec leta popustil pod pritiski ljudstva in sprostil stroge ukrepe za omejitev širjenja virusa covid-19. Hitremu odprtju nizko precepljene in slabo prekužene kitajske družbe je pričakovano sledil val okužb, ki močno bremeni zdravstveni sistem in zahteva veliko življenj, a slej ko prej se bo tudi Kitajska naučila živeti s covidom in pridobila imunost. V središče pozornosti se bodo tako vrnili kitajski odnosi z ZDA in EU, tempo gospodarske rasti, ki je lani zaostala za ciljnih 5 %, razpoke na nepremičninskem trgu ter geopolitične poteze in stališča kitajske komunistične partije – zlasti v zvezi s Tajvanom in Rusijo.

Se bo zaostrovanju denarne politike pridružila tudi japonska centralna banka?
Na preostalih trgih lahko izpostavimo še junijske volitve v Turčiji, kjer bo kontroverzni Tayyip Erdogan skušal podaljšati svojo vladavino. Številne afriške države se ob višjih obrestnih merah, padcu vrednosti domačih valut in upočasnjevanju svetovnega gospodarstva že soočajo s težavami pri odplačevanju dolgov. Zanimivo bo spremljati tudi poteze japonske centralne banke, ki je ob koncu lanskega leta nakazala, da bi lahko počasi začela zaostrovati skoraj tri desetletja trajajočo izrazito stimulativno denarno politiko.

Vsem pričakovanim dogodkom se bodo pridružili še nepredvidljivi dogodki, tisti ki vlagatelje presenetijo in vsaj kratkoročno močno zanihajo trg. Ti nihaji predstavljajo izziv in ustvarjajo priložnosti za aktivne upravitelje in vlagatelje. V preteklosti smo se pri Generali investments že izkazali z dobrim odzivanjem na hitre spremembe. Verjamemo in zaupamo, da bomo v 2023 enako uspešni.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2023 bo polno izzivov. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se slabšajo. A ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja vračunano v kapitalske trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, z rastjo kitajskega gospodarstva. Recesija ni dejstvo, postaja pa verjetnejša. V tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna nihajnost trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne 2023. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe gledano v niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo da se to lahko ponovi v 2023, nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.