Aktualno
Mesečno poročilo za maj 2013
Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – maj 2013Maj, mesec novih rekordov. Večina glavnih svetovnih indeksov na razvitih trgih je maja dosegla rekordne vrednosti. Zaradi […]
Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – maj 2013
Maj, mesec novih rekordov. Večina glavnih svetovnih indeksov na razvitih trgih je maja dosegla rekordne vrednosti. Zaradi ohlapne denarne politike in nizkih obrestnih mer so veliki institucionalni vlagatelji, predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi, nadaljevali z iskanjem višjih donosov, zato se je denar selil v delniške naložbe na največjih razvitih trgih, predvsem v sektor potrošnje, zdravstva in informacijske tehnologije. Je pa v drugi polovici maja postalo očitno, da trg postaja utrujen, da zmanjkuje moči za naskok na nove vrhove, saj je nihajnost na trgih začela naraščati. Videli smo močan popravek na japonskem delniškem trgu, ki je bil od jeseni 2012 najdonosnejši in je na najvišji točki v evrih porasel za več kot 40 odstotkov, kar je precej nadpovprečno, saj globalni trg beleži maja na letnem nivoju rast v višini dobrih 17 odstotkov. Močna korekcija japonskega trga se je nadaljevala vse do konca maja, saj se povečuje dvom v uspešnost japonskega tiskanja denarja.
Ameriški delniški trg je bil maja daleč najdonosnejši, saj je zrastel za dobre tri odstotke. Razlogi so že navedeno iskanje višjega donosa, očitno pa deloma tudi selitev denarja s preostalih trgov na domači ameriški, saj je večina ostalih trgov zaradi močnejših korekcij konec maja mesec zaključila negativno. Iz gospodarstva so še naprej prihajale relativno dobre novice. Popravljena objava rasti BDP za prvi kvartal je pokazala, da je bil generator rasti spet ameriški potrošnik, kar je nekoliko presenetljivo, če upoštevamo avtomatski dvig davkov, ki se je zgodil v začetku leta. To kaže, da je ameriški potrošnik optimističen in ni v takšnem krču kot evropski. Glede na to, da je zasebna potrošnja najpomembnejša komponenta ameriškega BDP, lahko v luči tega podatka optimistično gledamo tudi v prihodnost.
Evropski trgi so zrasli za 1,27 odstotka. Znotraj evropskih trgov je bil med večjimi najdonosnejši nemški, ki se je okrepil za več kot pet odstotkov. Dobro poslovanje in optimistične napovedi sta pozitivno vplivala na nemške delnice, obenem pa so se okrepila pričakovanja, da bo nemški potrošnik trošil več in s tem močneje zagnal glavni motor evropskega gospodarstva. Težave periferne Evrope so bile potisnjene nekoliko vstran, saj se je po poročilu evropske komisije pokazalo, da je bil dosežen napredek pri strukturnih reformah in da Italija lahko zmanjša tempo varčevanja, saj dosegajo primarni proračunski presežek (pred stroški financiranja dolga).
Trgi v razvoju se v maju niso izkazali. Kot skupina so dosegli negativen rezultat, saj so padli za 2,6 odstotka. Vzroke lahko iščemo predvsem v zniževanju pričakovane gospodarske rasti na Kitajskem, ki se vztrajno bliža ravni sedmih odstotkov, kar seveda negativno vpliva na izvoz surovin tako Rusije kot Brazilije. Najmočneje je padel brazilski trg, in sicer za več kot pet odstotkov, najbolje pa se je odrezal kitajski, ki je ostal praktično nespremenjen. Gibanje trgov v razvoju kaže na selitev denarja nazaj na razvite trge, saj je donos na letnem nivoju v višini 3,9 odstotka močno razočaral, čeprav primerjave kažejo, da trgi v razvoju že dolgo časa niso bili tako poceni. Motor dogajanja bo ostala Kitajska, saj bo njena gospodarska rast močno oziroma rastoči uvoz zelo pomemben dejavnik za ostale trge v razvoju.
Tudi balkanski trgi maja niso nagradili vlagateljev. Regija je zabeležila skoraj 2,8-odstotni upad. Tako kot trgi v razvoju niso uspeli pritegniti vlagateljev, tudi balkanski trgi niso bili vabljivi za vlagatelje, čeprav se vstop Hrvaške v EU približuje, slovenska vlada pa je dala doslej najmočnejše zaveze, da bo začela s prepotrebno privatizacijo.
Dolar je v primerjavi z evrom in ostalimi valutami v maju nekaj pridobil, a se je trend konec maja obrnil, kljub vsemu pa je na letnem nivoju vseeno pridobil pet odstotkov.
Kljub temu, da je Evropska centralna banka na začetku meseca znižala ključno obrestno mero, so se evropske obveznice pocenile. Zahtevana donosnost desetletnih obveznic tako držav varnega zavetja kot tudi robnih držav se je v povprečju dvignila za približno 25 bazičnih točk. To je lahko spodbudno za normalizacijo evropskega dolžniškega trga.
