Družba KD Skladi je ob paketih učbenikov Mladinske knjige pripravila prisrčno nagradno igro »Zaupaj nam svoje sanje in jih s popotnico za življenje spremeni v potovanje.«

Nagradna igra je objavljena na samostojni zgibanki, priloženi paketom učbenikov Mladinske knjige. Vsi prejemniki paketov, ki bodo do 31. oktobra 2013 poslali svoje sanje, skupaj s celotnim izpolnjenim nagradnim kuponom, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju za 50 nagrad:
1. – 3. nagrada: enoletna popotnica za življenje – 12 mesečnih zneskov v višini 30 evrov ali nakazilo na TRR v znesku 360 evrov;
4. – 10. nagrada: otroška majica KD Skladi;
11.- 35. nagrada: barvice z blokom KD Skladi;
36.- 50. nagrada: medvedek KD Skladi.

Otroci, poiščite zgibanko, nanjo narišite, napišite ali prilepite fotografijo svojih sanj, skupaj s starši izpolnite nagradni kupon, ga odtrgajte in samo oddajte v poštni nabiralnik, poštnina je že plačana.

Uresničujte svoje sanje z majhnimi koraki!

Žrebanje bo 11. novembra 2013 na sedežu družbe KD Skladi v Ljubljani, nagrajenci pa bodo objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si najkasneje dne 15. 11. 2013.  

Lepo vabljeni k sodelovanju!

KD Skladi, d. o. o.

Pravila in pogoji nagradne igre

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za junij 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – junij 2013

Junija smo bili na svetovnih delniških trgih priča korekciji, potem ko je večina indeksov razvitih trgov maja dosegla rekordne vrednosti. Novica, ki je junija najbolj vplivala na dogajanje na svetovnih trgih, je napoved guvernerja ameriške centralne banke o možnosti zmanjšanja obsega odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev, ki je bila sredi meseca povod za padec cen praktično vseh vrst naložb.

V ZDA so bile vse oči uprte v centralno banko in govor guvernerja po koncu zasedanja odbora za monetarno politiko. Guverner je nakazal možnost zmanjšanja obsega odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev, a hkrati poudaril postopnost tega procesa in odvisnost od gospodarskega okrevanja ameriškega gospodarstva. Kljub temu so se špekulacije analitikov o začetku tega procesa jeseni letos še okrepile. Sicer ameriško gospodarstvo ostaja na poti postopnega okrevanja, tako da v drugi polovici leta pričakujemo višje stopnje gospodarske rasti. Trg dela še vedno kaže znake okrevanja, zelo pomembno pa je tudi, da zaupanje ameriških potrošnikov ostaja na visoki ravni po tem, ko je maja doseglo šestletni vrh.

V Evropi je ECB na zasedanju v juniju pustila obrestno mero nespremenjeno, evropsko gospodarstvo pa kaže prve znake okrevanja. Kazalniki, ki napovedujejo, kaj se bo dogajalo v gospodarstvu, kot so ankete menedžerjev v predelovalnih dejavnostih, se zadnja dva meseca izboljšujejo, popravlja pa se tudi zaupanje potrošnikov, ki zadnjih šest mesecev raste. V Evropi pogrešamo predvsem več ambicioznosti in napredka pri uveljavljanju bančne unije, ki bi lahko precej pripomogla k zagonu gospodarstva.

Japonski trg je mesec zaključil praktično nespremenjeno. V začetku meseca je vlada objavila nov program strukturnih reform, ki je razočaral, saj so analitiki pričakovali bolj korenite reforme. Prihodnji mesec so na Japonskem volitve za zgornji dom parlamenta. V primeru zmage stranke premierja Abeja lahko pričakujemo nadaljevanje stimulativne gospodarske politike.

Močno na udaru so bili trgi v razvoju, ki so kot skupina junija izgubili dobrih 9 odstotkov. Kot glavne razloge za močan padec lahko izpostavimo predvsem nadaljevanje negativnih novic, povezanih z upočasnjevanjem gospodarske rasti razvijajočih se držav, vpliv napovedi ameriške centralne banke in povečanje politične negotovosti v določenih državah (Turčija, Brazilija) zaradi obsežnih demonstracij. Na Kitajskem smo tako videli nadaljevanje revizij gospodarske rasti, tudi vodilni vladni predstavniki pa so začeli javno komunicirati nižjo ciljno gospodarsko rast, ki je se sedaj približno na ravni sedmih odstotkov. Poleg tega so na medbančnem trgu zaradi likvidnostnega šoka močno zrasle obrestne mere, po katerih si banke med seboj posojajo denar. Sledila je intervencija centralne banke, ki je umirila razmere. Razvijajoči se trgi so bili v preteklosti ena od naložbenih skupin, ki je močno občutila pozitivne posledice visoke globalne likvidnosti zaradi ohlapnih denarnih politik. To se je odrazilo v padajoči ceni zadolževanja teh držav. Ob napovedi postopnega zmanjševanja odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev v ZDA so bile tako najbolj na udaru države z visokimi plačilnobilančnimi primanjkljaji, saj so najbolj odvisne od zunanjega financiranja.

Balkanski trgi so junija padli, a vendarle nekoliko manj kot ostali svetovni indeksi. Pričakovanja investitorjev v regiji so povezana predvsem z napovedanimi privatizacijami, ki bi lahko pozitivno vplivale na delniške trge. Tudi zaradi teh pričakovanj se je junija dobro odrezal slovenski trg, ki je zrasel za 0,7 odstotka.

Potencialen ukrep znižanja kupovanja ameriških obveznic pa je imel izjemno močan vpliv na obvezniške trge. Tako smo bili priča pravi razprodaji ameriških obveznic. Ta trend smo lahko opazili tudi pri obveznicah držav varnega zavetja. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice se je v juniju povečala za 23 bazičnih točk na 1,73 odstotka konec meseca. Glede na izjemno negativen mesec na obvezniških trgih pa je treba izpostaviti, da se je gibanje zahtevanih donosov tako »varnih« kot robnih evropskih držav praktično izenačilo, kar govori v prid postopni normalizaciji. Slovenske obveznice so še vedno v primežu pričakovanj glede rešitve bančnega vprašanja in posledično zunaj radarja mednarodnih investitorjev.

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – maj 2013

Maj, mesec novih rekordov. Večina glavnih svetovnih indeksov na razvitih trgih je maja dosegla rekordne vrednosti. Zaradi ohlapne denarne politike in nizkih obrestnih mer so veliki institucionalni vlagatelji, predvsem zavarovalnice in pokojninski skladi, nadaljevali z iskanjem višjih donosov, zato se je denar selil v delniške naložbe na največjih razvitih trgih, predvsem v sektor potrošnje, zdravstva in informacijske tehnologije. Je pa v drugi polovici maja postalo očitno, da trg postaja utrujen, da zmanjkuje moči za naskok na nove vrhove, saj je nihajnost na trgih začela naraščati. Videli smo močan popravek na japonskem delniškem trgu, ki je bil od jeseni 2012 najdonosnejši in je na najvišji točki v evrih porasel za več kot 40 odstotkov, kar je precej nadpovprečno, saj globalni trg beleži maja na letnem nivoju rast v višini dobrih 17 odstotkov. Močna korekcija japonskega trga se je nadaljevala vse do konca maja, saj se povečuje dvom v uspešnost japonskega tiskanja denarja.

Ameriški delniški trg je bil maja daleč najdonosnejši, saj je zrastel za dobre tri odstotke. Razlogi so že navedeno iskanje višjega donosa, očitno pa deloma tudi selitev denarja s preostalih trgov na domači ameriški, saj je večina ostalih trgov zaradi močnejših korekcij konec maja mesec zaključila negativno. Iz gospodarstva so še naprej prihajale relativno dobre novice. Popravljena objava rasti BDP za prvi kvartal je pokazala, da je bil generator rasti spet ameriški potrošnik, kar je nekoliko presenetljivo, če upoštevamo avtomatski dvig davkov, ki se je zgodil v začetku leta. To kaže, da je ameriški potrošnik optimističen in ni v takšnem krču kot evropski. Glede na to, da je zasebna potrošnja najpomembnejša komponenta ameriškega BDP, lahko v luči tega podatka optimistično gledamo tudi v prihodnost.

Evropski trgi so zrasli za 1,27 odstotka. Znotraj evropskih trgov je bil med večjimi najdonosnejši nemški, ki se je okrepil za več kot pet odstotkov. Dobro poslovanje in optimistične napovedi sta pozitivno vplivala na nemške delnice, obenem pa so se okrepila pričakovanja, da bo nemški potrošnik trošil več in s tem močneje zagnal glavni motor evropskega gospodarstva. Težave periferne Evrope so bile potisnjene nekoliko vstran, saj se je po poročilu evropske komisije pokazalo, da je bil dosežen napredek pri strukturnih reformah in da Italija lahko zmanjša tempo varčevanja, saj dosegajo primarni proračunski presežek (pred stroški financiranja dolga).

Trgi v razvoju se v maju niso izkazali. Kot skupina so dosegli negativen rezultat, saj so padli za 2,6 odstotka. Vzroke lahko iščemo predvsem v zniževanju pričakovane gospodarske rasti na Kitajskem, ki se vztrajno bliža ravni sedmih odstotkov, kar seveda negativno vpliva na izvoz surovin tako Rusije kot Brazilije. Najmočneje je padel brazilski trg, in sicer za več kot pet odstotkov, najbolje pa se je odrezal kitajski, ki je ostal praktično nespremenjen. Gibanje trgov v razvoju kaže na selitev denarja nazaj na razvite trge, saj je donos na letnem nivoju v višini 3,9 odstotka močno razočaral, čeprav primerjave kažejo, da trgi v razvoju že dolgo časa niso bili tako poceni. Motor dogajanja bo ostala Kitajska, saj bo njena gospodarska rast močno oziroma rastoči uvoz zelo pomemben dejavnik za ostale trge v razvoju.

Tudi balkanski trgi maja niso nagradili vlagateljev. Regija je zabeležila skoraj 2,8-odstotni upad. Tako kot trgi v razvoju niso uspeli pritegniti vlagateljev, tudi balkanski trgi niso bili vabljivi za vlagatelje, čeprav se vstop Hrvaške v EU približuje, slovenska vlada pa je dala doslej najmočnejše zaveze, da bo začela s prepotrebno privatizacijo.

Dolar je v primerjavi z evrom in ostalimi valutami v maju nekaj pridobil, a se je trend konec maja obrnil, kljub vsemu pa je na letnem nivoju vseeno pridobil pet odstotkov.

Kljub temu, da je Evropska centralna banka na začetku meseca znižala ključno obrestno mero, so se evropske obveznice pocenile. Zahtevana donosnost desetletnih obveznic tako držav varnega zavetja kot tudi robnih držav se je v povprečju dvignila za približno 25 bazičnih točk. To je lahko spodbudno za normalizacijo evropskega dolžniškega trga.

Program: 
1. Pozdravni nagovor – Luka Podlogar, član uprave
2. Situacija na finančnih trgih in kako izkoristiti trende prihodnosti, pregled po posameznih trgih in skladih – Luka Flere, direktor naložbenega sektorja, Aleš Lokar in Sašo šmigić, pomočnika direktorja naložbenega sektorja
3. Kako postopno varčevati za pokojnino, šolanje otrok, izpolnitev želja. Predstavitev novega produkta varčevalni paketi – Marko Mikuletič, finančni svetovalec
4. Kako poskrbeti za socialno in finančno varnost svojih najbližjih. Predstavitev ponudbe Življenjski kasko – Asistenca življenja (Adriatic Slovenica)
5. Pogovor o predstavljenih temah

Termini:
Torek, 28. maj 2013, ob 17.00, Hotel Mons, Pot za Brdom 55, Ljubljana 
Četrtek, 30. maj 2013, ob 17.00, Maribor Hotel Piramida, Ul. heroja šlandra 10, Maribor

Ker je število mest omejeno, vas prosimo, da se predhodno prijavite:

PRIJAVA NA PREDAVANJE

Želite analizo portfelja in predstavitev različnih možnosti varčevanja v skladih ali o možnostih zavarovanj? Svetovalci družbe KD Skladi in zavarovalni zastopniki Adriatica Slovenice vam bodo na info točki na voljo za brezplačen finančni nasvet.

Veselimo se srečanja z vami.

Panogo v veliki meri zastopajo ameriška podjetja, saj se je med deset največjih podjetij uspelo vriniti le Samsungu. Ta prednjačijo  tudi po višini vrnjenih dobičkov vlagateljem – tako v obliki dividend kot v obliki odkupa lastnih delnic. Zato so se od poka internetnega balona leta 2000 temeljito spremenila tudi vrednotenja v panogi, ki je razen redkih izjem postala vrednotena relativno poceni in s tem ponuja zanimive investicijske priložnosti.
Kar nekaj največjih podjetij iz te panoge izplačuje nadpovprečne dividende, vendar, kar je še pomembneje, te dividende rastejo hitreje od povprečja drugih podjetij na borzah, pole tega pa je za sektor informacijske tehnologije značilno tudi zelo veliko prostih denarnih sredstev. Če pogledamo samo deset največjih podjetij v panogi (Apple, Microsoft, Google, IBM, Samsung, Intel…) ugotovimo, da nimajo nobenega dolga, imajo pa 250 milijard evrov na bančnih računih. Za primerjavo: s tem denarjem lahko odplačajo vse dolgove Grčije, Cipra, Slovenije in še koga zraven.

Podjetje z najdaljšo zgodovino izplačevanja rastoče dividende v panogi je IBM, ki je že zadnjih 30 let dividendni šampion. V zadnjem desetletju sta se mu pridružila še Microsoft in Intel, zadnjih nekaj let pa v to kategorijo vstopata tudi Apple ter Cisco Systems. Poleg teh multinacionalk se najde v panogi tudi nekaj manjših zanimivih podjetij. Dividendna donosnost se giblje od okoli 1,75 odstotka pri IBM do 2 odstotkov pri Applu pa vse do skoraj 4 odstotke pri Intelu. A še pomembnejši podatek kot trenutna dividendna donosnost je dolgoročna rast dividend. Tako ta rast pri IBM, Intelu in Microsoftu dosega okoli 15 odstotkov v zadnjih petih letih, s tem pa se ne more pohvaliti ravno veliko podjetij. Za nameček je Apple ravno pred nekaj dnevi najavil dvig dividende v letu 2013 za 15 odstotkov.

Dodatna komponenta nagrajevanja delničarjev je odkup lastnih delnic, ki v praksi pomeni, da se dobiček podjetja deli na vedno manjšo količino delnic, s tem pa donosi za obstoječe vlagatelje rastejo. Tako je recimo Intel v zadnjih osmih letih zmanjšal količino obstoječih delnic za 16 odstotkov, Microsoft za skoraj 22 odstotkov, IBM pa za skoraj 30 odstotkov. Apple pa je pred dnevi objavil, da bo za nakupe lastnih delnic namenil slabih 40 milijard evrov, s čimer se počasi premika v smer zrelejšega podjetja, ki bo večji del dobička vrnilo svojim lastnikom.

Za konec lahko dodamo, da vsa omenjena podjetja druži še ena skupna lastnost, ki jo iščemo pri podjetjih, v katera želimo investirati: so nesporni šampioni v svojih segmentih poslovanja ter nesporno vodilna globalna podjetja, ki vodijo v inovacijah in prilagajanju trgom. Zato si lahko nadpovprečne donose obetamo tudi v prihodnosti.  

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, KD Skladi

V skladu KD Dividendni se nahajajo najboljša globalna podjetja z dolgo zgodovino naraščajočih izplačil.